PRIPOROČILO ZA DRUGO OBRAVNAVO o stališču Sveta iz prve obravnave z namenom sprejetja direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu

4.11.2010 - (11038/2010 – C7‑0266/2010 – 2008/0142(COD)) - ***II

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalka: Françoise Grossetête

Postopek : 2008/0142(COD)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A7-0307/2010

Predložena besedila :

A7-0307/2010

Razprave :

PV 18/01/2011 - 13
CRE 18/01/2011 - 13

Glasovanja :

PV 19/01/2011 - 6.1
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0007

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o stališču Sveta iz prve obravnave z namenom sprejetja direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu

(11038/2010 – C7‑0266/2010 – 2008/0142(COD))

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju stališča Sveta iz prve obravnave (11038/2010 – C7‑0266/2010),

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0414),

– ob upoštevanju člena 251(2) in člena 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6‑0257/2008),

– ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja“ (KOM(2009)0665),

– ob upoštevanju člena 294(7) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

– ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave[1],

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

– ob upoštevanju člena 66 svojega poslovnika,

– ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7‑0307/2010),

1. sprejme stališče v drugi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe 1 Stališče Sveta Uvodna izjava 3 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	(3a). Znotraj tega splošnega okvira vsaka država članica na svojem ozemlju ohrani odgovornost za zagotavljanje varnega, visokokakovostnega, učinkovitega in količinsko ustreznega zdravstvenega varstva državljanom. Država članica ne sme v nobenem primeru opustiti svojega zdravstvenega varstva samo zato, ker je to na voljo tudi v drugih državah članicah. Poleg tega direktiva pacientom dopušča možnost izbire, kje poiskati zdravstveno varstvo, njen rezultat pa ne smejo biti politike, ki bi na kakršen koli način spodbujale paciente k odhodu v drugo državo članico, da bi tam poiskali zdravstveno varstvo.
Predlog spremembe 2 Stališče Sveta Uvodna izjava 5 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	(5a) Ta direktiva spoštuje svobodno izbiro vsake države članice, da se odloči za tisto, kar je po njenem mnenju ustrezna oblika zdravstvenega varstva, ter ne posega v to odločitev. Nobena določba te direktive se ne bi smela razlagati tako, da bi ogrožala temeljne etične odločitve držav članic.
(Splošna pripomba glede vseh predlogov sprememb: ker je besedilo mutatis mutandis skoraj v vseh predlogih sprememb enako, so bila vanje vključena sklicevanja na ustrezne uvodne izjave in določbe iz stališča EP iz prve obravnave.)
(Stališče EP o uvodni izjavi 6)
Predlog spremembe 3 Stališče Sveta Uvodna izjava 6
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(6) Sodišče je že obravnavalo nekatera vprašanja v zvezi s čezmejnim zdravstvenim varstvom, zlasti glede povračila stroškov za zdravstveno varstvo opravljeno v državi članici, ki ni država članica v kateri ima prejemnik oskrbe stalno prebivališče. Ker je zdravstveno varstvo izključeno iz področja uporabe Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu, je pomembno, da se ta vprašanja obravnavajo v posebnem pravnem instrumentu Unije ter se tako doseže bolj splošna in učinkovita uporaba načel, ki jih je Sodišče razvilo na podlagi posameznih primerov.	(6) Sodišče je že obravnavalo nekatera vprašanja v zvezi s čezmejnim zdravstvenim varstvom, zlasti glede povračila stroškov za zdravstveno varstvo opravljeno v državi članici, ki ni država članica v kateri ima prejemnik oskrbe stalno prebivališče. S to direktivo bi morali doseči bolj splošno in učinkovito uporabo načel, ki jih je Sodišče razvilo na podlagi posameznih primerov.
¹UL L 376, 27.12.2006, str. 36.
Predlog spremembe 4 Stališče Sveta Uvodna izjava 9
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(9) Ta direktiva bi se morala uporabljati za posamezne paciente, ki se odločijo, da bodo zdravstveno varstvo poiskali v drugi državi članici in ne v državi članici zdravstvenega zavarovanja. Kot je potrdilo Sodišče, posebna narava in način organizacije oziroma financiranja zdravstvenega varstva ne izvzemata iz obsega temeljnega načela pravice opravljanja storitev. Vendar lahko država članica zdravstvenega zavarovanja povračilo stroškov čezmejnega zdravstvenega varstva omeji iz razlogov, povezanih s kakovostjo in varnostjo opravljenega zdravstvenega varstva, kadar je to mogoče utemeljiti z nujnimi razlogi v splošnem interesu javnega zdravja. Država članica zdravstvenega zavarovanja lahko sprejme tudi dodatne ukrepe iz drugih razlogov, kadar je to mogoče utemeljiti z nujnimi razlogi v splošnem interesu. Dejansko je Sodišče določilo, da je varovanje javnega zdravja med nujnimi razlogi v splošnem interesu, na podlagi katerih je mogoče upravičiti omejevanje prostega pretoka, določenega s Pogodbama.	(9) Ta direktiva bi se morala uporabljati za vse vrste zdravstvenega varstva. Kot je potrdilo Sodišče, zdravstveno varstvo ni izvzeto iz obsega temeljnega načela prostega pretoka niti zaradi svoje posebne narave niti zaradi načina organizacije ali financiranja.
Predlog spremembe 5 Stališče Sveta Uvodna izjava 10
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(10) Pojem "nujnih razlogov v splošnem interesu", na katerega se sklicujejo nekatere določbe te direktive, je razvilo Sodišče v svoji sodni praksi v zvezi s členoma 49 in 56 Pogodbe in se lahko razvija še naprej. Sodišče je večkrat poudarilo, da se lahko tveganje za resno ogrozitev finančnega ravnotežja sistema socialne varnosti samo po sebi šteje za nujen razlog v splošnem interesu, na podlagi katerega je mogoče utemeljiti omejevanje svobodnega opravljanja storitev. Prav tako je Sodišče potrdilo, da lahko tudi cilj vzdrževanja uravnoteženih in vsem dostopnih zdravstvenih in bolnišničnih storitev zaradi razlogov javnega zdravja sodi med odstopanja na podlagi javnega zdravja v skladu s členom 52 Pogodbe, kolikor prispeva k doseganju visoke ravni varovanja zdravja. Sodišče je poleg tega odločilo, da taka določba Pogodbe državam članicam omogoča, da omejijo svobodo opravljanja zdravstvenih in bolnišničnih storitev, če je ohranitev zmogljivosti zdravljenja ali zdravstvene stroke na nacionalnem ozemlju bistvena za javno zdravje.	črtano
Predlog spremembe 6 Stališče Sveta Uvodna izjava 14 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	(14a) Kot so države članice navedle v sklepih Sveta z dne 1. in 2. junija 2006, obstaja sklop operativnih načel, ki so skupna zdravstvenim sistemom po vsej EU. Ta načela so potrebna za zagotovitev zaupanja pacientov v čezmejno zdravstveno varstvo, ki je nujno, če želimo doseči mobilnost pacientov in visoko raven varovanja zdravja. Ne glede na te skupne vrednote pa vendarle velja, da se države članice iz etičnih razlogov različno odločajo glede dostopnosti nekaterih načinov zdravljenja in posebnih pogojev dostopa. Ta direktiva ne posega v etično raznolikost.
(Stališče EP o uvodni izjavi 14)
Predlog spremembe 7 Stališče Sveta Uvodna izjava 15
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(15) Ta direktiva ne bi smela posegati v pravila držav članic o prodaji zdravil in medicinskih pripomočkov prek spleta.	(15) Ta direktiva ne bi smela posegati v pravila držav članic o prodaji zdravil in medicinskih pripomočkov prek spleta. Vendar so ponarejena zdravila in medicinski pripomočki povod za resnične in resne pomisleke, zlasti v okviru čezmejnega zdravstvenega varstva.
Predlog spremembe 8 Stališče Sveta Uvodna izjava 16 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	(16a) Prenos te direktive v nacionalno zakonodajo in njena uporaba ne bi smela spodbujati pacientov, da bi se proti svoji volji zdravili zunaj države članice zdravstvenega zavarovanja. To bi bilo še posebej nezaželeno, če bi razlogi za spodbujanje pacientov k iskanju zdravstvenega varstva v drugi državi članici temeljili na nemedicinskih dejavnikih, na primer stroških zdravljenja.
Obrazložitev
W przypadku udzielania opieki zdrowotnej, bardzo ważne jest by pacjenci mieli zapewnione jak najbardziej komfortowe warunki. Dlatego pożądane jest leczenie ich blisko miejsca zamieszkania, zorganizowane w sposób dobrze im znany, by porozumiewali się z pracownikami służby zdrowia w swoim ojczystym języku. Zasadniczo, wyjazdy do innego państwa członkowskiego, by się leczyć, są czymś wyjątkowym. Pacjenci decydują się na taki krok, gdy w ich kraju odpowiednio skuteczne leczenie jest niedostępne. Celem nowego motywu (16a) jest zapewnienie, że pacjenci nie będą „wypychani” ze swego państwa członkowskiego ubezpieczenia, co może się zdarzać, wziąwszy pod uwagę, że obecnie systemy opieki zdrowotnej w Unii Europejskiej usilnie dążą do równowagi finansowej. Istnieje zagrożenie, że niektórzy pracownicy służby zdrowia, świadczeniodawcy czy płatnicy mogliby, szukając oszczędności, próbować kierować pacjentów do innych państw członkowskich, zaniedbując przy tym ich potrzeby zdrowotne. Dyrektywa, której celem jest ochrona praw pacjentów, nie może stwarzać możliwości takiego postępowania. Proponowany motyw (16a) opisuje podobny problem, którego dotyczyła poprawka nr 12, wprowadzająca motyw (13a), przyjęta przez Parlament Europejski w kwietniu 2009 r. Ponieważ Rada jest przeciwna poprawce nr 12, ponieważ odczytuje ją jako sugerującą złą wolę państw członkowskich, konieczne jest skierowanie nowej poprawki, możliwej do przyjęcia przez Radę. Problem „wypychania” pacjentów z ich państw członkowskich jest zbyt istotny, by go całkiem pominąć.
Predlog spremembe 9 Stališče Sveta Uvodna izjava 18
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(18) Da bi pacienti lahko sprejeli ozaveščeno odločitev, ko želijo prejeti zdravstveno varstvo v drugi državi članici, bi morala država članica zdravljenja zagotoviti, da pacienti iz drugih držav članic na zahtevo dobijo ustrezne informacije o standardih varnosti in kakovosti, ki veljajo na njenem ozemlju, pa tudi o tem, za katere izvajalce zdravstvenega varstva se ti standardi uporabljajo. Nadalje bi morali izvajalci zdravstvenega varstva pacientom na zahtevo zagotoviti informacije o posebnih vidikih storitev zdravstvenega varstva, ki jih ponujajo. Če izvajalci zdravstvenega varstva pacientom s stalnim prebivališčem v državi članici zdravljenja že sedaj zagotavljajo ustrezne informacije, ta direktiva izvajalcev zdravstvenega varstva ne zavezuje, da bi morali pacientom iz drugih držav članic zagotavljati obširnejše informacije. Državi članici zdravljenja nič ne bi smelo preprečevati, da obveznost zagotavljanja informacij o posebnih vidikih storitev zdravstvenega varstva, ki jih ponujajo, ob izvajalcih zdravstvenega varstva naloži tudi drugim akterjem, kot so zavarovalnice ali javni organi, če bi to bilo glede na organizacijo njenega sistema zdravstvenega varstva primerneje.	(18) Da bi pacienti lahko sprejeli ozaveščeno odločitev, ko želijo prejeti zdravstveno varstvo v drugi državi članici, bi morale države članice zagotoviti, da pacienti iz drugih držav članic na zahtevo dobijo ustrezne informacije o standardih varnosti in kakovosti, ki veljajo na njenem ozemlju, pa tudi o značilnostih zdravstvenega varstva, ki ga zagotavlja posamezni izvajalec zdravstvenega varstva. Take informacije bi morale biti na voljo tudi v oblikah, dostopnih invalidnimi osebam. Takšne informacije bi morale biti dostopne tudi na daljavo v elektronski obliki. Če izvajalci zdravstvenega varstva pacientom s stalnim prebivališčem v državi članici zdravljenja že sedaj zagotavljajo ustrezne informacije, ta direktiva izvajalcev zdravstvenega varstva ne zavezuje, da bi morali pacientom iz drugih držav članic zagotavljati obširnejše informacije. Državi članici zdravljenja nič ne bi smelo preprečevati, da obveznost zagotavljanja informacij o posebnih vidikih storitev zdravstvenega varstva, ki jih ponujajo, ob izvajalcih zdravstvenega varstva naloži tudi drugim akterjem, kot so zavarovalnice ali javni organi, če bi to bilo glede na organizacijo njenega sistema zdravstvenega varstva primerneje.
(Stališče EP o uvodni izjavi 15)
Predlog spremembe 10 Stališče Sveta Uvodna izjava 19
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(19) Države članice bi morale poskrbeti, da se vsi pacienti obravnavajo enako na podlagi njihovih zdravstvenih potreb in ne na podlagi države članice njihovega zdravstvenega zavarovanja. Pri tem bi morale države članice upoštevati načela prostega gibanja oseb znotraj notranjega trga, nediskriminacije, med drugim na podlagi državljanstva, ter nujnosti in sorazmernosti kakršnih koli omejitev prostega pretoka. Vendar nobena določba te direktive od izvajalcev zdravstvenega varstva ne bi smela zahtevati, da sprejmejo načrtovano zdravljenje pacientov iz drugih držav članic ali jim dajo prednost v škodo drugih pacientov, na primer s podaljševanjem čakalnih dob za zdravljenje drugih pacientov. Dotoki pacientov lahko privedejo do povpraševanja, ki presega zmogljivosti, ki so v državi članici na voljo za določeno zdravljenje. V takšnih izjemnih primerih bi morala država članica ohraniti možnost, da nastalo situacijo uredi iz razlogov javnega zdravja, v skladu s členoma 52 in 62 Pogodbe. Vendar pa takšna omejitev ne bi smela posegati v obveznosti držav članic v skladu z Uredbo (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti.	(19) Glede na to, da je nemogoče vnaprej vedeti, ali bo posamezni izvajalec zdravstvenega varstva opravil zdravstvene storitve za pacienta iz druge države članice ali pacienta iz lastne države članice, je nujno, da se zahteve za zagotovitev opravljanja zdravstvenega varstva v skladu s skupnimi načeli in jasnimi standardi kakovosti in varnosti uporabljajo za vse vrste zdravstvenega varstva, da se zagotovi pravica opravljanja in prejemanja storitev čezmejnega zdravstvenega varstva, kar je namen te direktive. Organi držav članic morajo upoštevati skupne poglavitne vrednote, in sicer univerzalnost, dostop do visokokakovostne oskrbe, enakost in solidarnost, ki so jih institucije EU in vse države članice že priznale kot sklop vrednot, skupnih zdravstvenim sistemom po vsej Evropi. Države članice bi morale tudi poskrbeti, da se bodo te vrednote upoštevale pri pacientih in državljanih iz drugih držav članic ter da se bodo vsi pacienti obravnavali enako na podlagi njihovih zdravstvenih potreb in ne na podlagi države članice svojega zdravstvenega zavarovanja. Pri tem bi morale države članice upoštevati načela prostega gibanja posameznikov znotraj notranjega trga, nediskriminacije, med drugim na podlagi državljanstva, nujnosti in sorazmernosti kakršnih koli omejitev prostega pretoka. Vendar nobena določba te direktive od izvajalcev zdravstvenega varstva ne bi smela zahtevati, da sprejmejo načrtovano zdravljenje pacientov iz drugih držav članic ali jim dajo prednost v škodo drugih pacientov s podobnimi zdravstvenimi potrebami, na primer s podaljševanjem čakalnih dob za zdravljenje drugih pacientov.
(Stališče EP o uvodni izjavi 15)
Predlog spremembe 11 Stališče Sveta Uvodna izjava 19 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	(19a) Ukrepi, ki jih država članica sprejme za zagotovitev zdravstvenega varstva v skladu z jasnimi standardi kakovosti in varnosti, v nobenem primeru ne bi smeli dodatno ovirati prostega pretoka pacientov, storitev in blaga, na primer zdravil in medicinskih pripomočkov.
(Stališče EP o uvodni izjavi 19)
Predlog spremembe 12 Stališče Sveta Uvodna izjava 20
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(20) V skladu s sklepi Sveta bi si bilo treba sistematično in nenehno prizadevati za izboljševanje standardov kakovosti in varnosti, ob upoštevanju napredka v mednarodni medicini in splošno priznane dobre zdravstvene prakse.	(20) V skladu s sklepi Sveta bi si bilo treba sistematično in nenehno prizadevati za izboljševanje standardov kakovosti in varnosti, ob upoštevanju napredka v mednarodni medicini in splošno priznane dobre zdravstvene prakse ter nove tehnologije v zdravstvu.
(Stališče EP o uvodni izjavi 20)
Predlog spremembe 13 Stališče Sveta Uvodna izjava 21
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(21) Zagotavljanje jasnih skupnih obveznosti v zvezi z določbami mehanizmov za ravnanje v primeru povzročitve škode, ki nastane zaradi zdravstvenega varstva, je bistveno, da se prepreči pomanjkanje zaupanja v tiste mehanizme, ki ovirajo čezmejno zdravstveno varstvo. Sistemi za obravnavo škode v državi članici zdravljenja ne bi smeli posegati v možnost države članice, da obseg kritja svojega nacionalnega sistema razširi na paciente iz te države, ki iščejo zdravstveno varstvo v tujini, kadar je to za pacienta ugodneje.	(21) Zagotavljanje jasnih skupnih obveznosti v zvezi z določbami mehanizmov za ravnanje v primeru povzročitve škode, ki nastane zaradi zdravstvenega varstva, vključno z zagotavljanjem nadaljnje oskrbe, je bistveno, da se prepreči pomanjkanje zaupanja v tiste mehanizme, ki ovirajo čezmejno zdravstveno varstvo. Sistemi za obravnavo škode v državi članici zdravljenja ne bi smeli posegati v možnost države članice, da obseg kritja svojega nacionalnega sistema razširi na paciente iz te države, ki iščejo zdravstveno varstvo v tujini, kadar je to za pacienta ugodneje.
Predlog spremembe 14 Stališče Sveta Uvodna izjava 23
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(23) Pravica do varstva osebnih podatkov je temeljna pravica, priznana s členom 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Zagotavljanje kontinuitete pri čezmejnem zdravstvenem varstvu je odvisno od prenosa osebnih podatkov o zdravju pacientov. Med državami članicami bi moral biti zagotovljen prosti pretok teh osebnih podatkov, hkrati pa bi bilo treba zaščititi temeljne pravice posameznikov. Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov posameznikom zagotavlja pravico do dostopa do lastnih osebnih podatkov o zdravju, na primer podatkov v njihovi zdravstveni kartoteki, ki vključuje informacije, kot so diagnoza, rezultati preiskav, ocene lečečih zdravnikov in drugo zdravljenje ali posegi. Te določbe bi se morale uporabljati tudi za čezmejno zdravstveno varstvo, ki ga ureja ta direktiva.	(23) Pravica do varstva osebnih podatkov je temeljna pravica, priznana s členom 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Zagotavljanje kontinuitete pri čezmejnem zdravstvenem varstvu je odvisno od prenosa osebnih podatkov o zdravju pacientov. Med državami članicami mora biti zagotovljen pretok teh osebnih podatkov, hkrati pa morajo biti zaščitene temeljne pravice posameznikov. Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov posameznikom zagotavlja pravico do dostopa do lastnih osebnih podatkov o zdravju, na primer podatkov v njihovi zdravstveni kartoteki, ki vključuje informacije, kot so diagnoza, rezultati preiskav, ocene lečečih zdravnikov in drugo zdravljenje ali posegi. Te določbe bi se morale uporabljati tudi za čezmejno zdravstveno varstvo, ki ga ureja ta direktiva.
Predlog spremembe 15 Stališče Sveta Uvodna izjava 27
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(27) Primerno je zahtevati, da bi se moralo tudi pacientom, ki iščejo zdravstveno varstvo v drugi državi članici v okoliščinah, ki niso predvidene v Uredbi (ES) št. 883/2004, omogočiti koristiti načelo prostega pretoka storitev v skladu s Pogodbo in to direktivo. Pacientom bi bilo treba zagotoviti, da bodo stroški za navedeno zdravstveno varstvo kriti vsaj v višini zneska, ki bi bil zagotovljen za enako zdravstveno varstvo v državi članici zdravstvenega zavarovanja. Pri tem bi se morala v celoti spoštovati odgovornost držav članic, da določijo obseg kritja stroškov zdravstvenega varstva, ki je na voljo njihovim državljanom, in preprečevati kakršni koli bistveni učinek na financiranje nacionalnih sistemov zdravstvenega varstva.	(27) Primerno je zahtevati, da bi se moralo tudi pacientom, ki iščejo zdravstveno varstvo v drugi državi članici v okoliščinah, ki niso predvidene v Uredbi (ES) št. 883/2004, omogočiti koristiti načelo prostega pretoka pacientov in blaga, na primer zdravil in medicinskih pripomočkov, v skladu s Pogodbo in to direktivo. Pacientom bi bilo treba zagotoviti, da bodo stroški za zdravstveno varstvo in blago, povezano z zdravstvenim varstvom v državi članici, ki ni država članica njihovega zdravstvenega zavarovanja, kriti vsaj v višini zneska, ki bi bil zagotovljen za enako ali enako učinkovito zdravljenje, kot če bi bilo zdravljenje ali blago prejeto oziroma kupljeno v državi članici pacientovega zdravstvenega zavarovanja. Pri tem bi se morala v celoti spoštovati odgovornost držav članic, da določijo obseg kritja stroškov zdravstvenega varstva, ki je na voljo njihovim državljanom, in preprečevati kakršni koli bistveni učinek na financiranje nacionalnih sistemov zdravstvenega varstva. Države članice lahko v svoji nacionalni zakonodaji kljub temu določijo povračilo stroškov zdravljenja po tarifah, ki veljajo v državi članici zdravljenja, če je to za pacienta ugodneje. To zlasti lahko velja za vsako zdravljenje, ki se izvaja prek evropskih referenčnih mrež.
(Stališče EP o uvodni izjavi 27)
Predlog spremembe 16 Stališče Sveta Uvodna izjava 29
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(29) Kadar so izpolnjeni pogoji, pacienti ne bi smeli izgubiti pravic do ugodnejše obravnave, ki je zagotovljena z uredbama Unije o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Vsakemu pacientu, ki zahteva odobritev zdravljenja, ki ustreza njegovemu zdravstvenemu stanju, v drugi državi članici, bi se le-to moralo v skladu s pogoji iz uredb Unije vedno odobriti, če je zadevno zdravljenje med storitvami, ki jih zagotavlja zakonodaja države članice, v kateri pacient biva, in če se tako zdravljenje pacientu ne more zagotoviti v roku, ki je zdravstveno utemeljen, ob upoštevanju trenutnega zdravstvenega stanja pacienta in verjetnega poteka bolezni. Vendar če pacient namesto tega izrecno zahteva zdravljenje pod pogoji te direktive, bi morale biti storitve, za katere velja povračilo stroškov, omejene na storitve, ki veljajo v skladu s to direktivo.	(29) Kadar so izpolnjeni pogoji, pacienti ne bi smeli izgubiti pravic do ugodnejše obravnave, ki je zagotovljena z uredbama Unije o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Vsakemu pacientu, ki zahteva odobritev zdravljenja, ki ustreza njegovemu zdravstvenemu stanju, v drugi državi članici, bi se le-to moralo v skladu s pogoji iz uredb Unije vedno odobriti, če je zadevno zdravljenje med storitvami, ki jih zagotavlja zakonodaja države članice, v kateri pacient biva, in če se tako zdravljenje pacientu ne more zagotoviti v roku, ki je zdravstveno utemeljen, ob upoštevanju trenutnega zdravstvenega stanja pacienta in verjetnega poteka bolezni.
Predlog spremembe 17 Stališče Sveta Uvodna izjava 29 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	(29a) Pacient lahko izbira, kateri mehanizem mu bolj ustreza, toda v vsakem primeru velja, da se mu ne sme odvzeti pravic iz Uredbe št. 883/2004, kadar je uporaba te uredbe zanj ugodnejša.
(Stališče EP o uvodni izjavi 29)
Predlog spremembe 18 Stališče Sveta Uvodna izjava 30
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(30) Pacienti v nobenem primeru ne bi smeli imeti finančnih koristi od zdravstvenega varstva v drugi državi članici, zato bi moral biti prevzem stroškov omejen samo na dejanske stroške za prejeto zdravstveno varstvo.	(30) Pacienti v nobenem primeru ne bi smeli imeti finančnih koristi od zdravstvenega varstva ali blaga, prejetega oziroma kupljenega v drugi državi članici. Zato bi moral biti prevzem stroškov omejen samo na dejanske stroške. Države članice se lahko odločijo, da bodo krile druge s tem povezane stroške, kot je terapevtsko zdravljenje, če skupni stroški ne presegajo zneska, ki se plača v državi članici pacientovega zdravstvenega zavarovanja.
(Stališče EP o uvodni izjavi 30)
Predlog spremembe 19 Stališče Sveta Uvodna izjava 31
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(31) Ta direktiva ni namenjena uvedbi pravice do povračila stroškov zdravstvenega varstva, zagotovljenega v drugi državi članici, če takšno zdravstveno varstvo ni med storitvami, ki jih zagotavlja zakonodaja države članice zdravstvenega zavarovanja zavarovane osebe. Ta direktiva državam članicam prav tako ne bi smela preprečiti širitve njihovih sistemov storitev na zdravstveno varstvo zagotovljeno v drugi državi članici. Ta direktiva bi morala priznati, da lahko države članice lastne sisteme zdravstvenega varstva in socialne varnosti organizirajo tako, da se pravica do zdravljenja določa na regionalni ali lokalni ravni.	(31) Ta direktiva ni namenjena uvedbi pravice do povračila stroškov zdravstvenega varstva, zagotovljenega v drugi državi članici, če takšno zdravstveno varstvo ni med storitvami, ki jih zagotavlja zakonodaja države članice zdravstvenega zavarovanja zavarovane osebe, razen v primeru redkih bolezni. Ta direktiva državam članicam prav tako ne bi smela preprečiti širitve njihovih sistemov storitev na zdravstveno varstvo zagotovljeno v drugi državi članici. Ta direktiva bi morala priznati, da lahko države članice lastne sisteme zdravstvenega varstva in socialne varnosti organizirajo tako, da se pravica do zdravljenja določa na regionalni ali lokalni ravni.
Predlog spremembe 20 Stališče Sveta Uvodna izjava 31 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	(31a) Če je za zdravljenje bolezni ali poškodbe na voljo več metod, bi moral imeti pacient pravico do povračila za vse metode zdravljenja, ki so v mednarodni medicini zadostno preskušene in testirane, četudi v državi članici pacientovega zdravstvenega zavarovanja niso na voljo.
(Stališče EP o uvodni izjavi 32)
Predlog spremembe 21 Stališče Sveta Uvodna izjava 32
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(32) Ta direktiva ne bi smela določati prenosa pravic socialne varnosti med državami članicami ali druge koordinacije sistemov socialne varnosti. Edini cilj določb v zvezi s predhodno odobritvijo in povračilom stroškov za zdravstveno varstvo v drugi državi članici bi moral biti zagotoviti svobodo zagotavljanja zdravstvenega varstva pacientom ter odpraviti neutemeljene ovire za navedeno temeljno svoboščino v državi članici pacientovega zdravstvenega zavarovanja. Posledično bi morala ta direktiva v celoti upoštevati razlike v nacionalnih sistemih zdravstvenega varstva ter odgovornosti držav članic pri organizaciji in izvajanju zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe.	(32) Ta direktiva ne bi smela določati prenosa pravic socialne varnosti med državami članicami ali druge koordinacije sistemov socialne varnosti. Edini cilj določb v zvezi s predhodno odobritvijo in povračilom stroškov za zdravstveno varstvo v drugi državi članici bi moral biti zagotoviti svobodo zagotavljanja zdravstvenega varstva pacientom ter odpraviti neutemeljene ovire za navedeno temeljno svoboščino v državi članici pacientovega zdravstvenega zavarovanja. Posledično bi morala ta direktiva v celoti upoštevati razlike v nacionalnih sistemih zdravstvenega varstva ter odgovornosti držav članic pri organizaciji in izvajanju zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe.
	Direktiva bi morala upoštevati tudi različne sisteme upravljanja in posebne pristope, ki so jih pri povezovanju javnega in zasebnega zagotavljanja zdravstvenih storitev izbrale države članice.
Obrazložitev
Pomembno je poudariti, da je treba spoštovati osrednjo vloge držav članic na področju zdravstvenega varstva, torej upoštevati, da člen 168(7) PDEU pravi: „Pri dejavnosti Unije je v celoti upoštevana odgovornost držav članic za opredelitev njihove zdravstvene politike ter za organizacijo in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvenega varstva. Odgovornosti držav članic vključujejo upravljanje sistema zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe in razporejanje dodeljenih virov.“
Predlog spremembe 22 Stališče Sveta Uvodna izjava 34
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(34) Države članice lahko ohranijo splošne pogoje, merila o izpolnjevanju pogojev ter regulativne in upravne formalnosti za prejemanje zdravstvenega varstva in povračilo stroškov za zdravstveno varstvo, kot je na primer zahteva za posvetovanje s splošnim zdravnikom pred posvetovanjem s specialistom ali pred prejemom bolnišnične oskrbe, tudi za paciente, ki iščejo zdravstveno varstvo v drugi državi članici, pod pogojem, da so takšni pogoji nujni, sorazmerni s ciljem, niso samovoljni ali diskriminatorni. To lahko vključuje oceno, ki jo opravi zdravstveni delavec ali uradnik zdravstvenega varstva, ki storitve opravlja za obvezni sistem socialne varnosti ali nacionalni zdravstveni sistem države članice zdravstvenega zavarovanja, na primer splošni zdravnik ali zdravnik, ki izvaja osnovno zdravstveno dejavnost, pri katerem je pacient registriran, če je to potrebno za ugotovitev upravičenosti posameznega pacienta do zdravstvenega varstva. Tako je primerno zahtevati, da bi se ti splošni pogoji, merila in formalnosti uporabljali na objektiven, pregleden in nediskriminatoren način ter da bi morali biti znani vnaprej, temeljiti predvsem na zdravniških ugotovitvah in ne bi smeli biti dodatno breme za paciente pri iskanju zdravstvenega varstva v drugi državi članici v primerjavi s pacienti, ki se zdravijo v državi članici svojega zdravstvenega zavarovanja, ter da bi se odločitve morale sprejemati čim hitreje. To ne bi smelo posegati v pravice držav članic, da določijo merila ali pogoje za predhodno odobritev v primeru, da pacienti iščejo zdravstveno varstvo v državi članici njihovega zdravstvenega zavarovanja. Ker so pogoji, merila in formalnosti v zvezi s pravicami do zdravstvenega varstva, kot je na primer opredelitev stroškovne učinkovitosti specifičnega zdravljenja, v pristojnosti države članice zdravstvenega zavarovanja, se ti pogoji, merila in formalnosti ne smejo zahtevati tudi v državi članici zdravljenja, saj bi to pomenilo oviro za prosti pretok blaga, oseb in storitev. Vendar lahko država članica zdravljenja določi pogoje, merila in formalnosti, povezane s kliničnimi okoliščinami, kot je na primer ocena tveganja za varnost pacienta povezana z izvajanjem določenega postopka na določenem pacientu. Poleg tega lahko ti pogoji, merila in formalnosti vključujejo postopek, s katerim se zagotovi, da pacient, ki išče zdravstveno varstvo v drugi državi članici, razume, da za prejeto zdravstveno varstvo veljajo zakoni in predpisi države članice zdravljenja, vključno s standardi kakovosti in varnosti ter drugimi standardi, ki jih zahteva ta država članica, in da je ta oseba prejela vso tehnično, strokovno in zdravstveno podporo, potrebno za sprejetje ozaveščene odločitve glede izbire izvajalca zdravstvenega varstva, dokler ta postopek ni niti diskriminatoren niti ne predstavlja ovire za prosti pretok blaga, oseb ali storitev.	(34) Države članice lahko ohranijo splošne pogoje, merila o izpolnjevanju pogojev ter regulativne in upravne formalnosti za prejemanje zdravstvenega varstva in povračilo stroškov za zdravstveno varstvo, kot je na primer zahteva za posvetovanje s splošnim zdravnikom pred posvetovanjem s specialistom ali pred prejemom bolnišnične oskrbe, tudi za paciente, ki iščejo zdravstveno varstvo v drugi državi članici, pod pogojem, da so takšni pogoji nujni, sorazmerni s ciljem, niso samovoljni ali diskriminatorni. To lahko vključuje oceno, ki jo opravi zdravstveni delavec ali uradnik zdravstvenega varstva, ki storitve opravlja za obvezni sistem socialne varnosti ali nacionalni zdravstveni sistem države članice zdravstvenega zavarovanja, na primer splošni zdravnik ali zdravnik, ki izvaja osnovno zdravstveno dejavnost, pri katerem je pacient registriran, če je to potrebno za ugotovitev upravičenosti posameznega pacienta do zdravstvenega varstva. Tako je primerno zahtevati, da bi se ti splošni pogoji, merila in formalnosti uporabljali na objektiven, pregleden in nediskriminatoren način ter da bi morali biti znani vnaprej, temeljiti predvsem na zdravniških ugotovitvah in ne bi smeli biti dodatno breme za paciente pri iskanju zdravstvenega varstva v drugi državi članici v primerjavi s pacienti, ki se zdravijo v državi članici svojega zdravstvenega zavarovanja, ter da bi se odločitve morale sprejemati čim hitreje. To ne bi smelo posegati v pravice držav članic, da določijo merila ali pogoje za predhodno odobritev v primeru, da pacienti iščejo zdravstveno varstvo v državi članici njihovega zdravstvenega zavarovanja.
Predlog spremembe 23 Stališče Sveta Uvodna izjava 36
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(36) Iz stalne sodne prakse Sodišča izhaja, da lahko države članice za kritje stroškov bolnišnične oskrbe v drugi državi članici iz nacionalnega sistema zahtevajo predhodno odobritev. Sodišče je presodilo, da je takšna zahteva nujna in razumna, saj so število bolnišnic, njihova geografska razporeditev, način njihove organizacije in prostori, ki jih imajo na razpolago, ter celo narava zdravstvenih storitev, ki jih lahko ponudijo, vprašanja, za katera mora biti omogočeno načrtovanje, ki je v splošnem namenjeno izpolnjevanju različnih potreb. Sodišče je ugotovilo, da je cilj takšnega načrtovanja zagotoviti zadosten in stalen dostop do uravnotežene ponudbe visokokakovostne bolnišnične oskrbe v zadevni državi članici. Poleg tega to prispeva k želenemu obvladovanju stroškov in, kolikor je mogoče, tudi preprečevanju nenamenske porabe finančnih, tehničnih in človeških virov. Po mnenju Sodišča bi bila takšna nenamenska poraba toliko bolj škodljiva, ker sektor bolnišnične oskrbe, kot je splošno znano, povzroča znatne stroške in mora izpolnjevati vse večje potrebe, medtem ko finančni viri, namenjeni zdravstvenemu varstvu, niso neomejeni, in to ne glede na način financiranja.	(36) Razpoložljivi podatki kažejo, da uporaba načel prostega pretoka v zvezi z uporabo storitev zdravstvenega varstva v drugi državi članici v mejah kritja, ki ga zagotavlja sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja države članice pacientovega zdravstvenega zavarovanja, ne ogroža zdravstvenih sistemov držav članic ali finančne vzdržnosti njihovih sistemov socialne varnosti. Vendar je Sodišče potrdilo, da ne more biti izključeno, da je lahko morebitna resna ogrozitev finančnega ravnotežja sistema socialne varnosti ali cilja ohranitve uravnotežene in vsem dostopne zdravstvene in bolnišnične storitve glavni razlog javnega interesa, ki lahko utemelji omejitev načela svobodnega opravljanja storitev. Sodišče je prav tako potrdilo, da mora biti omogočeno načrtovanje za vprašanja, kot so število bolnišnic, njihova geografska razporeditev, način organizacije in prostori, ki jih imajo na razpolago, ter celo narava zdravstvenih storitev, ki jih lahko ponudijo. Ta direktiva bi morala zagotoviti sistem predhodne odobritve za prevzem stroškov za bolnišnično oskrbo v drugi državi članici, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji: če bi bilo zdravljenje zagotovljeno na ozemlju matične države članice, bi ga kril njen socialnovarstveni sistem, posledični odhod pacientov zaradi izvajanja direktive pa resno ogroža ali bo verjetno resno ogrožal finančno ravnotežje sistema socialne varnosti in/ali ta odhod pacientov resno ogroža ali bo verjetno resno ogrožal načrtovanje in racionalizacijo v sektorju bolnišnic za zmanjšanje preobremenjenosti bolnišnic, neuravnoteženosti zagotavljanja bolnišnične oskrbe ter logistični in finančni izgubi, vzdrževanje vsem dostopne uravnotežene zdravniške in bolnišnične storitve ali vzdrževanje zmogljivosti zdravljenja ali zdravniških kompetenc na ozemlju zadevne države članice. Ocena natančnega učinka pričakovanega odhoda pacientov zahteva kompleksne predpostavke in izračune, zato ta direktiva omogoča sistem predhodne odobritve, če se lahko na podlagi zadostnih razlogov pričakuje, da bo sistem socialne varnosti resno ogrožen. To bi moralo zajemati tudi primere že obstoječih sistemov predhodne odobritve, ki so v skladu s pogoji iz člena 8.
(Stališče EP o uvodni izjavi 38)
Predlog spremembe 24 Stališče Sveta Uvodna izjava 36 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	(36a) Redke bolezni dosegajo prag razširjenosti do največ pet obolelih na deset tisoč oseb, v skladu z Uredbo (ES) št. 141/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1999 o zdravilih sirotah*, vse pa so resne, kronične ter pogosto življenjsko nevarne. Pacienti, oboleli za redko boleznijo, se soočajo s težavami pri iskanju diagnoze in zdravljenja, da bi izboljšali kakovost svojega življenja in podaljšali pričakovano življenjsko dobo.
	_______ *UL L 18, 22.1.2000 str. 1.
Predlog spremembe 25 Stališče Sveta Uvodna izjava 38
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(38) Glede na to, da so države članice odgovorne za določitev pravil o upravljanju, zahtevah, standardih kakovosti in varnosti ter organizaciji in izvajanju zdravstvenega varstva in da se potrebe po načrtovanju razlikujejo od ene države članice do druge, bi morale zato države članice v skladu z merili, določenimi v tej direktivi, in ob upoštevanju sodne prakse Sodišča odločiti, ali je treba uvesti sistem predhodne odobritve, in če da, v okviru svojega sistema opredeliti vrste zdravstvenega varstva, pri katerih naj bi bila potrebna predhodna odobritev. Informacije o tem zdravstvenem varstvu bi morale biti javno dostopne.	(38) Glede na to, da so države članice odgovorne za določitev pravil o upravljanju, zahtevah, standardih kakovosti in varnosti ter organizaciji in izvajanju zdravstvenega varstva in da se potrebe po načrtovanju razlikujejo od ene države članice do druge, bi morale zato države članice v skladu z merili, določenimi v tej direktivi, in ob upoštevanju sodne prakse Sodišča odločiti, ali je treba uvesti sistem predhodne odobritve, in če da, v okviru svojega sistema opredeliti vrste zdravstvenega varstva, pri katerih naj bi bila potrebna predhodna odobritev. Informacije o tem zdravstvenem varstvu bi morale biti vnaprej javno dostopne.
Predlog spremembe 26 Stališče Sveta Uvodna izjava 39
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(39) Merila, povezana s predhodno odobritvijo, bi morala temeljiti na nujnih razlogih v splošnem interesu, na podlagi katerih je mogoče utemeljiti ovire za prosti pretok zdravstvenega varstva. Sodišče je opredelilo več možnih dejavnikov: tveganje za resno ogrozitev finančnega ravnotežja sistema socialne varnosti, cilj vzdrževanja uravnotežene in vsem dostopne zdravstvene in bolnišnične storitve iz razlogov javnega zdravja in cilj ohranitve zmogljivosti zdravljenja ali zdravstvene stroke, bistvenih za javno zdravje, na nacionalnem ozemlju in celo preživetje prebivalstva. Prav tako je pri upravljanju sistema predhodne odobritve pomembno upoštevati splošno načelo zagotavljanja varnosti pacienta v sektorju, ki je znan po nesimetričnosti informacij. V nasprotnem primeru pa se predhodna odobritev ne sme zavrniti zgolj iz razloga, da so na nacionalnem ozemlju čakalne liste, katerih namen je omogočiti načrtovanje in upravljanje bolnišnične oskrbe na podlagi vnaprej določenih splošnih kliničnih prioritet, ne da bi bila prej izvedena objektivna zdravstvena ocena pacientovega zdravstvenega stanja, zdravstvene anamneze in verjetnega poteka njegove bolezni, stopnje bolečine in/ali narave njegove invalidnosti v času, ko je vložil zahtevek za odobritev ali njeno obnovitev.	(39) Sodišče je opredelilo več možnih dejavnikov: tveganje za resno ogrozitev finančnega ravnotežja sistema socialne varnosti, cilj vzdrževanja uravnotežene in vsem dostopne zdravstvene in bolnišnične storitve iz razlogov javnega zdravja in cilj ohranitve zmogljivosti zdravljenja ali zdravstvene stroke, bistvenih za javno zdravje, na nacionalnem ozemlju in celo preživetje prebivalstva. Prav tako je pri upravljanju sistema predhodne odobritve pomembno upoštevati splošno načelo zagotavljanja varnosti pacienta v sektorju, ki je znan po nesimetričnosti informacij. V nasprotnem primeru pa se predhodna odobritev ne more zavrniti iz razloga, da so na nacionalnem ozemlju čakalne liste, katerih namen je omogočiti načrtovanje in upravljanje bolnišnične oskrbe na podlagi vnaprej določenih splošnih kliničnih prioritet. Predhodna odobritev se lahko zavrne le, če pacient ni upravičen do zadevnega zdravljenja, ali na podlagi klinične ocene oziroma na podlagi izpostavljenosti širše javnosti velikemu varnostnemu tveganju. Odločitev mora temeljiti na objektivni oceni pacientovega zdravstvenega stanja, zdravstvene anamneze in verjetnega poteka njegove bolezni, stopnje bolečine in/ali narave njegove invalidnosti v času, ko je vložil zahtevek za odobritev ali njeno obnovitev. V primeru zavrnitve mora biti na voljo pritožbeni postopek.
Predlog spremembe 27 Stališče Sveta Uvodna izjava 41
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(41) V vsakem primeru, če se država članica odloči vzpostaviti sistem predhodne odobritve za kritje stroškov za bolnišnično ali specializirano oskrbo v drugi državi članici v skladu z določbami te direktive, bi morala stroške za takšno oskrbo v drugi državi članici povrniti država članica zdravstvenega zavarovanja do višine stroškov, ki bi bili prevzeti za enako zdravstveno varstvo v državi članici zdravstvenega zavarovanja, ne da bi bili preseženi dejanski stroški za prejeto zdravstveno varstvo. Kadar pa so izpolnjeni pogoji iz Uredbe (EGS) št. 1408/71 ali Uredbe (ES) št. 883/2004, bi morala biti odobritev dana in storitve izvedene v skladu z navedenima uredbama, razen če pacient ne zahteva drugače. To bi se moralo zlasti uporabljati v primerih, kadar je odobritev dana po upravnem ali sodnem pregledu zahtevka in se je zadevna oseba zdravila v drugi državi članici. V tem primeru se člena 7 in 8 te direktive ne bi smela uporabljati. To je v skladu s sodno prakso Sodišča, ki določa, da so pacienti, katerim je bil zahtevek za predhodno odobritev zavrnjen, a se je kasneje izkazalo, da zavrnitev ni bila utemeljena, upravičeni do povračila celotnih stroškov zdravljenja, prejetega v drugi državi članici, v skladu z določbami zakonodaje države članice zdravljenja.	(41) V vsakem primeru, če se država članica odloči vzpostaviti sistem predhodne odobritve za kritje stroškov za bolnišnično ali specializirano oskrbo v drugi državi članici v skladu z določbami te direktive, bi morala stroške za takšno oskrbo v drugi državi članici povrniti država članica zdravstvenega zavarovanja do višine stroškov, ki bi bili prevzeti za enako ali enako učinkovito zdravljenje pacienta v državi članici zdravstvenega zavarovanja, ne da bi bili preseženi dejanski stroški za prejeto zdravstveno varstvo. Kadar pa so izpolnjeni pogoji iz Uredbe (EGS) št. 883/2004, bi morala biti odobritev dana in storitve izvedene v skladu s to uredbo. To bi se moralo zlasti uporabljati v primerih, kadar je odobritev dana po upravnem ali sodnem pregledu zahtevka in se je zadevna oseba zdravila v drugi državi članici. V tem primeru se člena 7 in 8 te direktive ne bi smela uporabljati. To je v skladu s sodno prakso Sodišča, ki določa, da so pacienti, katerim je bil zahtevek za predhodno odobritev zavrnjen, a se je kasneje izkazalo, da zavrnitev ni bila utemeljena, upravičeni do povračila celotnih stroškov zdravljenja, prejetega v drugi državi članici, v skladu z določbami zakonodaje države članice zdravljenja.
Predlog spremembe 28 Stališče Sveta Uvodna izjava 42
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(42) Postopki v zvezi z čezmejnim zdravstvenim varstvom, ki jih uvedejo države članice, bi morali pacientom dati jamstva objektivnosti, nediskriminatornosti in preglednosti na tak način, da se zagotovi, da nacionalni organi odločitve sprejemajo pravočasno in skrbno ter pri tem upoštevajo navedena splošna načela in okoliščine posameznega primera. To bi se moralo prav tako uporabljati pri dejanskem povračilu stroškov za zdravstveno varstvo, ki nastanejo v drugi državi članici po pacientovem zdravljenju.	(42) Postopki v zvezi z čezmejnim zdravstvenim varstvom, ki jih uvedejo države članice, bi morali pacientom dati jamstva objektivnosti, nediskriminatornosti in preglednosti na tak način, da se zagotovi, da nacionalni organi odločitve sprejemajo pravočasno in skrbno ter pri tem upoštevajo navedena splošna načela in okoliščine posameznega primera. To bi se moralo prav tako uporabljati pri dejanskem povračilu stroškov za zdravstveno varstvo, ki nastanejo v drugi državi članici po pacientovem zdravljenju. Primerno je, da pacienti odločitev glede čezmejnega zdravstvenega varstva običajno prejmejo v petnajstih koledarskih dneh. Rok pa bi moral biti krajši, kadar to upravičuje nujnost zadevnega zdravljenja.
(Stališče EP o uvodni izjavi 42)
Predlog spremembe 29 Stališče Sveta Uvodna izjava 43
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(43) Ustrezne informacije o vseh bistvenih vidikih čezmejnega zdravstvenega varstva so potrebne, da lahko pacienti uveljavljajo svoje pravice do čezmejnega zdravstvenega varstva v praksi. Eden od mehanizmov za zagotavljanje takšnih informacij pri čezmejnem zdravstvenem varstvu je vzpostavitev nacionalnih kontaktnih točk v vsaki državi članici. Določiti bi bilo treba, katere informacije se obvezno zagotovijo pacientom. Nacionalne kontaktne točke lahko prostovoljno in tudi ob podpori Komisije zagotovijo dodatne informacije. Nacionalne kontaktne točke bi morale pacientom informacije zagotoviti v katerem koli uradnem jeziku države članice, v kateri se kontaktne točke nahajajo. Informacije se lahko zagotovijo tudi v katerem koli drugem jeziku, čeprav to ni nujno.	(43) Zato, da lahko pacienti uveljavljajo svoje pravice do čezmejnega zdravstvenega varstva v praksi, so potrebne ustrezne informacije o vseh bistvenih vidikih čezmejnega zdravstvenega varstva. Eden od mehanizmov za zagotavljanje takšnih informacij pri čezmejnem zdravstvenem varstvu je vzpostavitev nacionalnih kontaktnih točk v vsaki državi članici. Določiti bi bilo treba, katere informacije se pacientom obvezno zagotovijo. Nacionalne kontaktne točke lahko zagotovijo dodatne informacije prostovoljno in tudi ob podpori Komisije. Nacionalne kontaktne točke bi morale pacientom informacije zagotoviti v katerem koli uradnem jeziku države članice, v kateri se kontaktne točke nahajajo. Informacije se lahko zagotovijo tudi v katerem koli drugem jeziku. Vse pa bi morale biti dostopne tudi na daljavo v elektronski obliki. Vprašanja o vidikih čezmejnega zdravstvenega varstva bodo prav tako zahtevala povezovanje organov iz različnih držav članic, zato morajo te kontaktne točke vzpostaviti tudi mrežo, v okviru katere se bodo lahko takšna vprašanja najučinkoviteje obravnavala. Omenjene kontaktne točke bi morale med seboj sodelovati in pacientom omogočiti sprejemanje utemeljenih odločitev v zvezi s čezmejnim zdravstvenim varstvom. Zagotoviti morajo tudi informacije o razpoložljivih možnostih v primeru težav pri čezmejnem zdravstvenem varstvu, zlasti za izvensodne poravnave čezmejnih sporov. Države članice bi morale pri razvijanju ureditve za zagotovitev čezmejnega zdravstvenega varstva preučiti potrebo po zagotavljanju informacij v dostopnih oblikah in morebitne vire dodatne pomoči za ranljive paciente, invalidne osebe in osebe s posebnimi potrebami.
(Stališče EP o uvodni izjavi 43)
Predlog spremembe 30 Stališče Sveta Uvodna izjava 43 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	(43a) Pacient mora vnaprej vedeti, katera pravila veljajo. Enako jasna pravila so potrebna za čezmejno zdravstveno varstvo prek telemedicine. V teh primerih so pravila, ki se uporabljajo za zdravstveno varstvo, tista, ki so določena v zakonodaji države članice zdravljenja v skladu s splošnimi načeli iz te direktive, glede na to, da so po členu 168(5) Pogodbe za organizacijo in izvajanje zdravstvenih storitev in zdravniške oskrbe pristojne države članice. To bo pacientu pomagalo, da sprejeme utemeljeno odločitev, ter preprečilo napačno razumevanje in nesporazume. Prav tako bo pripomoglo k visoki ravni zaupanja med pacienti in izvajalci zdravstvenega varstva.
(Stališče EP o uvodni izjavi 44)
Predlog spremembe 31 Stališče Sveta Uvodna izjava 44
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(44) Države članice bi morale določiti obliko in število njihovih nacionalnih kontaktnih točk. Nacionalne kontaktne točke se lahko vključijo v dejavnosti obstoječih informacijskih središč ali jih nadgradijo, pod pogojem, da je jasno navedeno, da so to tudi nacionalne kontaktne točke za čezmejno zdravstveno varstvo. Nacionalne kontaktne točke bi morale imeti ustrezne prostore za zagotavljanje informacij o glavnih vidikih čezmejnega zdravstvenega varstva. Komisija bi morala skupaj z državami članicami olajšati sodelovanje v zvezi z nacionalnimi kontaktnimi točkami za čezmejno zdravstveno varstvo, vključno z omogočanjem dostopa do pomembnih informacij na ravni Unije. Obstoj nacionalnih kontaktnih točk državam članicam ne bi smel onemogočiti, da vzpostavijo druge povezane kontaktne točke na regionalni ali lokalni ravni, ki odražajo specifično organizacijo njihovega sistema zdravstvenega varstva.	(44) Države članice bi morale določiti obliko in število njihovih nacionalnih kontaktnih točk. Nacionalne kontaktne točke se lahko vključijo v dejavnosti obstoječih informacijskih središč ali jih nadgradijo, pod pogojem, da je jasno navedeno, da so to tudi nacionalne kontaktne točke za čezmejno zdravstveno varstvo. Nacionalne kontaktne točke je treba vzpostaviti neodvisno, učinkovito in pregledno. Vanje je treba vključiti neodvisne organizacije pacientov, sklade zdravstvenega zavarovanja in izvajalce zdravstvenega varstva. Nacionalne kontaktne točke bi morale imeti ustrezne prostore za zagotavljanje informacij o glavnih vidikih čezmejnega zdravstvenega varstva. Komisija bi morala skupaj z državami članicami olajšati sodelovanje v zvezi z nacionalnimi kontaktnimi točkami za čezmejno zdravstveno varstvo, vključno z omogočanjem dostopa do pomembnih informacij na ravni Unije. Obstoj nacionalnih kontaktnih točk državam članicam ne bi smel onemogočiti, da vzpostavijo druge povezane kontaktne točke na regionalni ali lokalni ravni, ki odražajo specifično organizacijo njihovega sistema zdravstvenega varstva.
Predlog spremembe 32 Stališče Sveta Uvodna izjava 48
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(48) Komisija bi morala podpirati stalen razvoj evropskih referenčnih mrež izvajalcev zdravstvenega varstva in strokovnih centrov v državah članicah. Evropske referenčne mreže lahko izboljšajo dostop do diagnoze in izvajanje visoko kakovostnega zdravstvenega varstva za vse paciente, katerih zdravstveno stanje zahteva posebno koncentracijo virov ali strokovnega znanja, in bi lahko bile tudi osrednje točke za medicinsko usposabljanje in raziskave, širjenje informacij in ocenjevanje. Ta direktiva bi zato morala spodbujati države članice k pospeševanju stalnega razvoja evropskih referenčnih mrež. Slednje temeljijo na prostovoljnem sodelovanju njihovih članov, vendar bi morala Komisija oblikovati merila in pogoje, ki bi jih morale biti mreže dolžne izpolniti za prejem podpore od Komisije.	(48) Komisija bi morala podpirati stalen razvoj evropskih referenčnih mrež izvajalcev zdravstvenega varstva in strokovnih centrov v državah članicah. Evropske referenčne mreže lahko izboljšajo dostop do diagnoze in izvajanje visokokakovostnih storitev zdravstvenega varstva za vse paciente, katerih zdravstveno stanje zahteva posebno koncentracijo virov ali strokovnega znanja, in bi lahko bile tudi osrednje točke za medicinsko usposabljanje in raziskave, širjenje informacij in ocenjevanje, zlasti za redke bolezni. Ta direktiva bi zato morala spodbujati države članice h krepitvi stalnega razvoja evropskih referenčnih mrež.
Predlog spremembe 33 Stališče Sveta Uvodna izjava 49
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(49) Zaradi tehnološkega napredka čezmejnega zagotavljanja zdravstvenega varstva prek uporabe IKT je lahko uveljavljanje nadzornih pristojnosti držav članic nejasno in zato lahko ovira prosti pretok zdravstvenega varstva ter vodi do možnega dodatnega tveganja za varovanje zdravja. V Uniji se za zagotavljanje zdravstvenega varstva s pomočjo IKT uporabljajo zelo različne in nezdružljive oblike in standardi, ki ovirajo to obliko zagotavljanja čezmejnega zdravstvenega varstva in vodijo do možnih tveganj za varovanje zdravja. Zato si morajo države članice prizadevati za interoperabilnost sistemov IKT. Vendar je uvedba sistemov IKT v zdravstvu v celoti v pristojnosti držav članic. Ta direktiva bi zato morala priznati pomembnost prizadevanj za interoperabilnost in upoštevati delitev pristojnosti, tako da se Komisiji in državam članicam omogoči skupno oblikovanje ukrepov, ki niso pravno zavezujoči, vendar pa predstavljajo dodatna orodja, ki jih lahko države članice uporabijo za spodbujanje večje interoperabilnosti.	(49) Zaradi tehnološkega napredka čezmejnega zagotavljanja zdravstvenega varstva prek uporabe IKT je lahko uveljavljanje nadzornih pristojnosti držav članic nejasno in zato lahko ovira prosti pretok zdravstvenega varstva ter vodi do možnega dodatnega tveganja za varovanje zdravja. V Uniji se za zagotavljanje zdravstvenega varstva s pomočjo IKT uporabljajo zelo različne in nezdružljive oblike in standardi, ki ovirajo to obliko zagotavljanja čezmejnega zdravstvenega varstva in vodijo do možnih tveganj za varovanje zdravja. Zato je treba sprejeti posebne ukrepe, ki so potrebni za doseganje medobratovalnosti sistemov informacijske in komunikacijske tehnologije na področju zdravstvenega varstva ter za podpiranje dostopa pacientov do aplikacij e-zdravja, ki se uporabljajo, kadar se države članice odločijo, da bodo to uvedle. Ti ukrepi bi morali zlasti opredeliti potrebne standarde in terminologijo za medobratovalnost zadevnih sistemov informacijske in komunikacijske tehnologije, da se zagotovi varno, visokokakovostno in učinkovito izvajanje čezmejnih zdravstvenih storitev.
Predlog spremembe 34 Stališče Sveta Uvodna izjava 49 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	(49a) Medobratovalnost e-zdravstvenih storitev bi bilo treba doseči ob spoštovanju nacionalnih predpisov o zagotavljanju zdravstvenih storitev, ki so bili sprejeti za zaščito pacientov, vključno z zakonodajo o internetnih lekarnah, zlasti pa z nacionalnimi prepovedmi poštnega pošiljanja medicinskih izdelkov, ki se izdajajo samo na recept, v skladu s sodno prakso Sodišča in Direktivo 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo.
	¹UL L 144, 4.6.1997, str. 19.
Predlog spremembe 35 Stališče Sveta Uvodna izjava 49 b (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	(49b) Za učinkovito spremljanje, načrtovanje in upravljanje zdravstvenega varstva, zlasti čezmejnega varstva, so na splošno potrebni rutinska statistika in dopolnjujoči se podatki o čezmejnem zdravstvenem varstvu, njihovo pripravo pa je treba, kolikor je mogoče, vključiti v obstoječe sisteme zbiranja podatkov, da se omogočita ustrezno spremljanje in načrtovanje za upoštevanje čezmejne oskrbe.
(Stališče EP o uvodni izjavi 52)
Predlog spremembe 36 Stališče Sveta Uvodna izjava 50
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(50) Stalni napredek medicine in zdravstvene tehnologije prinaša priložnosti in tudi izzive za zdravstvene sisteme držav članic. Sodelovanje pri ocenjevanju novih zdravstvenih tehnologij je lahko državam članicam v pomoč prek ekonomij obsega in z izogibanjem podvajanja prizadevanj, poleg tega pa lahko zagotovi boljšo podlago dokazov za najboljšo možno uporabo novih tehnologij, da se zagotovi varno, visoko kakovostno in učinkovito zdravstveno varstvo. Za takšno sodelovanje so potrebne trajnostne strukture, ki vključujejo vse pomembne organe držav članic in gradijo na obstoječih pilotnih projektih. Zato bi morala ta direktiva zagotoviti podlago za stalno podporo Unije takšnemu sodelovanju.	(50) Stalni napredek medicine in zdravstvene tehnologije prinaša priložnosti in tudi izzive za zdravstvene sisteme držav članic. Sodelovanje pri ocenjevanju novih zdravstvenih tehnologij je lahko državam članicam v pomoč prek ekonomij obsega in z izogibanjem podvajanja prizadevanj, poleg tega pa lahko zagotovi boljšo podlago dokazov za najboljšo možno uporabo novih tehnologij, da se zagotovi varno, visokokakovostno in učinkovito zdravstveno varstvo. Kljub temu se zaradi ocenjevanja zdravstvene tehnologije in možnega omejevanja dostopa do novih tehnologij, ki bi bilo lahko posledica nekaterih odločitev upravnih organov, postavljajo nekatera bistvena družbena vprašanja, ki bi jih bilo treba reševati s sodelovanjem številnih akterjev ter z vzpostavitvijo modela za uspešno upravljanje. Zato bi morali pri tem sodelovati pristojni organi vseh držav članic, pa tudi vsi zadevni akterji, vključno z zdravstvenimi delavci, predstavniki pacientov in industrijo. Poleg tega bi moralo to sodelovanje temeljiti na zdržnih načelih dobrega upravljanja, kot so preglednost, odprtost, objektivnost in nepristranskost v postopkih.
(Stališče EP o uvodni izjavi 53)
Predlog spremembe 37 Stališče Sveta Člen 1 – odstavek 1
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
1. Ta direktiva določa pravila za lažji dostop do varnega in visoko kakovostnega čezmejnega zdravstvenega varstva in spodbuja sodelovanje med državami članicami na področju zdravstvenega varstva ter v celoti upošteva nacionalne pristojnosti pri organizaciji in izvajanju zdravstvenega varstva.	1. Ta direktiva določa pravila za lažji dostop do varnega in visokokakovostnega čezmejnega zdravstvenega varstva in spodbuja sodelovanje med državami članicami na področju zdravstvenega varstva ter v celoti upošteva nacionalne pristojnosti pri organizaciji in izvajanju zdravstvenega varstva, namenjena pa je dopolnitvi obstoječega okvira za uskladitev sistemov socialne varnosti, in sicer Uredbo ES št. 883/2004, da bi upoštevali pravice pacientov. Ta direktiva določa splošen okvir za pravice pacientov glede čezmejne mobilnosti. Države članice pri uporabi te direktive upoštevajo načelo enakosti.
Obrazložitev
Za okrepitev pravic pacientov v čezmejnem zdravstvenem varstvu bi bilo treba uporabiti in dopolniti obstoječi okvir za uskladitev sistemov socialne varnosti, torej Uredbo št. 883/2004/ES.
Predlog spremembe 38 Stališče Sveta Člen 1 – odstavek 2
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
2. Ta direktiva se uporablja za izvajanje zdravstvenega varstva za paciente, ne glede na to, kako je organizirano, zagotovljeno in financirano.	2. Ta direktiva se uporablja za izvajanje čezmejnega zdravstvenega varstva za paciente, ne glede na to, kako je organizirano, zagotovljeno in financirano.
Predlog spremembe 39 Stališče Sveta Člen 1 – odstavek 3 – točka b
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(b) dodelitev in dostop do organov za namene presaditve organov;	(b) presaditev organov;
Obrazložitev
Ves postopek presaditve organov je v popolnoma odvisen od razpoložljivosti organov v posamezni državi članici. Vključitev presaditve organov v področje te direktive bi pomenilo številne premike pacientov iz držav z nizko stopnjo darovalcev v države z visoko stopnjo darovalcev in morebitne konflikte med pacienti z življenjsko nevarnimi boleznimi, ki čakajo na presaditev.
Predlog spremembe 40 Stališče Sveta Člen 1 – odstavek 3 – točka c a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	(ca) prodajo zdravil in medicinskih pripomočkov po pošti in prek spleta.
Obrazložitev
Zaradi pravne varnosti se s tem dodatkom v zakonodajno besedilo direktive vključi skupno mnenje Sveta in Parlamenta, da je treba prodajo zdravil in medicinskih pripomočkov po pošti izvzeti iz področja uporabe te direktive.
Predlog spremembe 41 Stališče Sveta Člen 4 – odstavek 1
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
1. Čezmejno zdravstveno varstvo se zagotavlja v skladu z zakonodajo države članice zdravljenja in s standardi in smernicami glede kakovosti in varnosti, določenimi v tej državi članici.	1. Za organizacijo in izvajanje čezmejnega zdravstvenega varstva je pristojna država članica zdravljenja, in sicer ob upoštevanju načel univerzalnosti, dostopa do kakovostne oskrbe, enakosti in solidarnosti. Država članica zdravljenja opredeli jasne standarde kakovosti in varnosti za zdravstveno varstvo na svojem ozemlju ter zagotovi skladnost z obstoječo zakonodajo Unije na področju varnostnih standardov in da:
	(a) se čezmejno zdravstveno varstvo zagotavlja v skladu z zakonodajo države članice zdravljenja;
	(b) se čezmejno zdravstveno varstvo zagotavlja v skladu s standardi in smernicami o kakovosti, ki jih določi država članica zdravljenja;
	(c) čezmejno zdravstveno varstvo pacientov ne spodbuja k zdravljenju zunaj države njihovega zdravstvenega zavarovanja.
Predlog spremembe 42 Stališče Sveta Člen 4 – odstavek 2 – točke a–f
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(a) pacienti na zahtevo prejmejo ustrezne informacije o standardih in smernicah iz odstavka 1, vključno z določbami o nadzoru in oceno izvajalcev zdravstvenega varstva, ter informacije o tem, za katere izvajalce zdravstvenega varstva veljajo ti standardi in smernice;	(a) pacienti od nacionalne kontaktne točke na zahtevo prejmejo ustrezne informacije o standardih in smernicah iz odstavka 1(b), vključno z določbami o nadzoru in oceno izvajalcev zdravstvenega varstva, ter informacije o tem, za katere izvajalce zdravstvenega varstva veljajo ti standardi in smernice, pa tudi jasne informacije o cenah v skladu s členom 7(6), o dostopnosti za invalide ter o dovoljenju ali registracijskem statusu in številki izvajalca storitev zdravstvenega varstva ter o njihovih omejitvah za opravljanje prakse;
(b) izvajalci zdravstvenega varstva posameznim pacientom zagotavljajo ustrezne informacije o razpoložljivosti, kakovosti in varnosti zdravstvenega varstva, ki ga zagotavljajo v državi članici zdravljenja, jasne račune in jasne informacije o cenah, pa tudi o odobritvi ali registracijskem statusu izvajalcev zdravstvenega varstva, njihovem zavarovanju ali drugih oblikah osebne ali kolektivne zaščite v zvezi s poklicno odgovornostjo. Če izvajalci zdravstvenega varstva pacientom s prebivališčem v državi članici zdravljenja že sedaj zagotavljajo ustrezne informacije, ta direktiva izvajalcev zdravstvenega varstva ne obvezuje, da bi morali pacientom iz drugih držav članic zagotavljati obširnejše informacije;	(b) izvajalci zdravstvenega varstva zagotavljajo vse ustrezne informacije, ki pacientom omogočajo utemeljene odločitve, med drugim o možnostih zdravljenja, o razpoložljivosti, jasne račune in jasne informacije o cenah, pa tudi o izvajalcih zdravstvenega varstva, njihovem zavarovanju ali drugih oblikah osebne ali kolektivne zaščite v zvezi s poklicno odgovornostjo. Če izvajalci zdravstvenega varstva pacientom s prebivališčem v državi članici zdravljenja že sedaj zagotavljajo ustrezne informacije, ta direktiva izvajalcev zdravstvenega varstva ne obvezuje, da bi morali pacientom iz drugih držav članic zagotavljati obširnejše informacije;
	(ba) so informacije iz točk (a) in (b) dostopne na daljavo v elektronski obliki in da so na voljo tudi v formatih, ki so dostopni invalidom;
(c) so za paciente vzpostavljeni pritožbeni postopki in mehanizmi za uveljavljanje pravnih sredstev v skladu z zakonodajo države članice zdravljenja, kadar utrpijo škodo, nastalo pri zdravstvenem varstvu;	(c) so pacientom na voljo pregledni pritožbeni postopki in mehanizmi za uveljavljanje pravnih sredstev in nadomestil v skladu z zakonodajo države članice zdravljenja, kadar utrpijo škodo, nastalo pri zdravstvenem varstvu;
(d) so za zdravljenje na njenem ozemlju vzpostavljeni sistemi zavarovanja poklicne odgovornosti ali jamstva ali podobne ureditve, ki so enakovredni ali v bistvu primerljivi glede na njihov namen ter ustrezajo naravi in obsegu tveganja;	(d) so za zdravljenje na njenem ozemlju vzpostavljeni sistemi zavarovanja poklicne odgovornosti ali jamstva ali podobne ureditve, ki so enakovredni ali v bistvu primerljivi glede na njihov namen ter ustrezajo naravi in obsegu tveganja;
(e) je temeljna pravica do zasebnosti pri obdelavi osebnih podatkov zaščitena v skladu z nacionalnimi ukrepi o izvajanju določb Unije o varstvu osebnih podatkov, zlasti direktiv 95/46/ES in 2002/58/ES;	(e) je temeljna pravica do zasebnosti pri obdelavi osebnih podatkov zaščitena v skladu z nacionalnimi ukrepi o izvajanju določb Unije o varstvu osebnih podatkov, zlasti direktiv 95/46/ES in 2002/58/ES;
(f) imajo pacienti, ki se zdravijo, pravico do zdravstvene dokumentacije v pisni ali elektronski obliki in dostop vsaj do kopije te dokumentacije v skladu z nacionalnimi ukrepi o izvajanju določb Unije o varstvu osebnih podatkov, zlasti direktiv 95/46/ES in 2002/58/ES.	(f) imajo pacienti, ki se zdravijo, pravico do zdravstvene dokumentacije v pisni ali elektronski obliki in do posvetovanja z zdravnikom o nadaljevanju zdravljenja ter dostop vsaj do kopije te dokumentacije v skladu z nacionalnimi ukrepi o izvajanju določb Unije o varstvu osebnih podatkov, zlasti direktiv 95/46/ES in 2002/58/ES, to pa ne posega v izjeme, ki veljajo v državah članicah.
Predlog spremembe 43 Stališče Sveta Člen 4 – odstavek 3– pododstavek 2
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
S tem se ne posega v možnost države članice zdravljenja, kjer to temelji na nujnih razlogih v splošnem interesu, da sprejme ukrepe o dostopu do zdravljenja, katerih cilj je izpolnitev temeljne odgovornosti države članice, da na svojem ozemlju zagotovi zadosten in stalen dostop do zdravstvenega varstva. Ti ukrepi so omejeni na to, kar je nujno in sorazmerno, ter ne smejo predstavljati sredstvo samovoljne diskriminacije.	S tem se ne posega v možnost države članice zdravljenja, da sprejme ukrepe o dostopu do zdravljenja, katerih cilj je izpolnitev temeljne odgovornosti države članice, da na svojem ozemlju zagotovi zadosten in stalen dostop do zdravstvenega varstva. Ti ukrepi so utemeljeni in omejeni na to, kar je nujno in sorazmerno, ter ne smejo biti sredstvo samovoljne diskriminacije ali ovirati prostega pretoka pacientov ali blaga, na primer zdravil in zdravstvenih pripomočkov, poleg tega so vnaprej javno dostopni.
Predlog spremembe 44 Stališče Sveta Člen 4 – odstavek 3 – pododstavek 2 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe

	Vendar ta direktiva izvajalcev storitev zdravstvenega varstva v posamezni državi članici ne obvezuje, da bi morali zagotoviti zdravstveno varstvo zavarovani osebi iz druge države članice ali da bi pri zagotavljanju zdravstvenega varstva dajali prednost zavarovani osebi iz druge države članice v škodo osebi s podobnimi zdravstvenimi potrebami, ki je zavarovana v državi članici zdravljenja.
(Stališče Evropskega parlamenta o členu 5(1h))
Obrazložitev
Predloga spremembe 59 in 140 iz prve obravnave.
Predlog spremembe 45 Stališče Sveta Člen 4 – odstavek 4 – pododstavek 1
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
4. Države članice zagotovijo, da izvajalci zdravstvenega varstva na njihovem ozemlju pacientom iz drugih držav članic zaračunajo enake cene za zdravstveno varstvo, kot jih zaračunajo domačim pacientom v primerljivi situaciji, ali da zaračunajo ceno v skladu z objektivnimi, nediskriminatornimi merili, če ni primerljive cene za domače paciente.	4. Država članica zdravljenja zagotovi, da izvajalci zdravstvenega varstva na njenem ozemlju pacientom iz drugih držav članic zaračunajo enake cene za zdravstveno varstvo, kot jih zaračunajo domačim pacientom v primerljivi situaciji, ne glede na socialno-ekonomski položaj pacienta.

Predlog spremembe 46 Stališče Sveta Člen 4 – odstavek 5
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
5. Ta direktiva ne vpliva na zakone in predpise držav članic o uporabi jezikov, niti ne nalaga obveznosti zagotavljanja informacij v jezikih, ki niso uradni jeziki zadevne države članice.	5. Ta direktiva ne vpliva na zakone in predpise držav članic o uporabi jezikov. Država članica zdravljenja lahko zagotovi informacije v jezikih, ki niso njeni uradni jeziki.
Predlog spremembe 47 Stališče Sveta Člen 4 – odstavek 5 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	5a. Če je treba olajšati izvajanje čezmejnega zdravstvenega varstva in ob izhajanju iz visoke ravni varovanja zdravja kot osnove lahko Komisija v sodelovanju z državami članicami oblikuje smernice, da olajša izvajanje iz odstavka 1.
Predlog spremembe 48 Stališče Sveta Člen 5 – točka b – c
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(b) obstajajo mehanizmi, ki pacientom na zahtevo zagotovijo informacije o njihovih pravicah in upravičenjih v tej državi članici, povezane s prejemanjem čezmejnega zdravstvenega varstva, zlasti v zvezi s postopki o oceni in določitvi teh pravic, pogoji za povračilo stroškov ter sistemi za pritožbe in pravna sredstva, če pacienti menijo da njihove pravice niso bile spoštovane;	(b) obstajajo zlahka dostopni mehanizmi, ki pacientom na zahtevo zagotovijo informacije, med drugim tudi v elektronski obliki, dostopni na daljavo, o njihovih pravicah in upravičenjih v tej državi članici, povezane s prejemanjem čezmejnega zdravstvenega varstva, zlasti v zvezi s postopki o oceni in določitvi teh pravic, pogoji za povračilo stroškov, sistemi za pritožbe in pravna sredstva, če pacienti menijo da njihove pravice niso bile spoštovane, ter določili in pogoji, ki se uporabljajo tudi v primeru škode, nastale kot posledica zdravstvenega varstva v drugi državi članici;
	te informacije so objavljene tudi v oblikah, dostopnih invalidnimi osebam. Države članice se posvetujejo z zainteresiranimi stranmi, med drugim z organizacijami pacientov, da se zagotovi jasnost in dostopnost informacij. V informacijah o čezmejnem zdravstvenem varstvu je treba jasno razlikovati med pravicami, ki jih imajo pacienti na podlagi te direktive, in pravicami, ki izhajajo iz Uredbe (ES) št. 883/2004;
	(ba) v primeru zapletov, nastalih med izvajanjem zdravstvenega varstva v tujini, ali kadar je potrebno posebno zdravniško spremljanje, zagotavlja enako zdravstveno varstvo, kot je predvideno na njenem ozemlju;
(c) imajo pacienti, ki želijo prejemati ali prejmejo čezmejno zdravstveno varstvo, dostop vsaj do kopije njihove zdravstvene dokumentacije v skladu z nacionalnimi ukrepi o izvajanju določb Unije o varstvu osebnih podatkov, zlasti direktiv 95/46/ES in 2002/58/ES.	(c) imajo pacienti, ki želijo prejemati ali prejmejo čezmejno zdravstveno varstvo, dostop vsaj do kopije svoje zdravstvene dokumentacije v skladu z nacionalnimi ukrepi o izvajanju določb Unije o varstvu osebnih podatkov, zlasti direktiv 95/46/ES in 2002/58/ES. Če so zdravstvene kartoteke v elektronski obliki, imajo pacienti zagotovljeno pravico do kopij teh kartotek ali dostop do njih na daljavo. Podatki se prenesejo le ob izrecnem pisnem dovoljenju pacienta ali njegovih sorodnikov.
Predlog spremembe 49 Stališče Sveta Člen 6 – odstavek 1
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
1. Vsaka država članica določi eno ali več nacionalnih kontaktnih točk za čezmejno zdravstveno varstvo ter Komisiji sporoči njihova imena in kontaktne podatke.	1. Vsaka država članica določi eno ali več nacionalnih kontaktnih točk za čezmejno zdravstveno varstvo ter Komisiji sporoči njihova imena in kontaktne podatke. Države članice zagotovijo, da so v te nacionalne kontaktne službe vključene neodvisne organizacije pacientov, skladi zdravstvenega zavarovanja in izvajalci zdravstvenega varstva. Nacionalne kontaktne točke se vzpostavijo na neodvisen, učinkovit in pregleden način.
	Informacije o obstoju nacionalnih kontaktnih točk se razširijo po vseh državah članicah, da pacienti zlahka dostopali do njih.
(Stališče EP– člen 14(1))
Obrazložitev
Predlog spremembe 97 iz prve obravnave
Predlog spremembe 50 Stališče Sveta Člen 6 – odstavek 2
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
2. Nacionalne kontaktne točke sodelujejo med seboj in s Komisijo. Nacionalne kontaktne točke pacientom na zahtevo zagotovijo kontaktne podatke nacionalnih kontaktnih točk v drugih državah članicah.	2. Nacionalne kontaktne točke omogočajo izmenjavo informacij iz odstavka 3 ter tesno sodelujejo med seboj in s Komisijo. Nacionalne kontaktne točke pacientom na zahtevo zagotovijo kontaktne podatke nacionalnih kontaktnih točk v drugih državah članicah.
Predlog spremembe 51 Stališče Sveta Člen 6 – odstavek 3
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
3. Nacionalne kontaktne točke v državi članici zdravljenja v skladu z zakonodajo te države članice pacientom zagotovijo informacije o izvajalcih zdravstvenega varstva, na zahtevo pa tudi informacije o pravici posameznega izvajalca, da opravlja storitve, in o morebitnih omejitvah njegove prakse, informacije iz člena 4(2)(a), kakor tudi informacije o pravicah pacientov, pritožbenih postopkih in mehanizmih za uveljavljanje pravnih sredstev.	3. Nacionalne kontaktne točke v državi članici zdravljenja v skladu z zakonodajo te države članice pacientom zagotovijo informacije, tudi v elektronski obliki, o izvajalcih zdravstvenega varstva, na zahtevo pa tudi informacije o pravici posameznega izvajalca, da opravlja storitve, in o morebitnih omejitvah njegove prakse, informacije iz člena 4(2)(a) ter informacije o varstvu osebnih podatkov, stopnji dostopnosti zdravstvenih ustanov za invalidne osebe, pravicah pacientov, pritožbenih postopkih in mehanizmih za uveljavljanje pravnih sredstev ter o razpoložljivih možnostih za reševanje sporov, pomagajo pa tudi poiskati ustrezen sistem izvensodne poravnave za posamezen primer.
Predlog spremembe 52 Stališče Sveta Člen 6 – odstavek 4
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
4. Nacionalne kontaktne točke v državi članici zdravstvenega zavarovanja pacientom zagotovijo informacije iz člena 5(b).	4. Nacionalne kontaktne točke v državi članici zdravstvenega zavarovanja in zdravstveni delavci pacientom zagotovijo informacije iz člena 5(b).
Predlog spremembe 53 Stališče Sveta Člen 6 – odstavek 5
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
5. Informacije iz tega člena so lahko dostopne, tudi prek elektronskih medijev.	5. Informacije iz tega člena so v obliki, ki je zlahka dostopna invalidnim osebam.
(Stališče EP– člen 14(6))
Obrazložitev
Predlog spremembe 99 iz prve obravnave.
Predlog spremembe 54 Stališče Sveta Člen 7 – odstavek 1
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
1. Država članica zdravstvenega zavarovanja v skladu z določbami iz členov 8 in 9 zagotovi, da se stroški, ki jih ima zavarovana oseba, ki prejme čezmejno zdravstveno varstvo, povrnejo, če zadevno zdravstveno varstvo sodi med storitve, do katerih je zavarovana oseba upravičena v državi članici zdravstvenega zavarovanja.	1. Država članica zdravstvenega zavarovanja v skladu z določbami iz členov 8 in 9 zagotovi, da se stroški, ki jih ima zavarovana oseba, ki prejme čezmejno zdravstveno varstvo, povrnejo, če zadevno zdravstveno varstvo sodi med storitve, zagotovljene z zakonodajo, upravnimi predpisi, smernicami ter kodeksi ravnanja v zdravstvenih poklicih, do katerih je zavarovana oseba upravičena v državi članici svojega zdravstvenega zavarovanja. Države članice se lahko odločijo, da povrnejo stroške samo za metode zdravljenja, ki so v mednarodni medicini zadostno preskušene in testirane.
	Država članica zdravstvenega zavarovanja, brez poseganja v Uredbo (ES) št. 883/2004, državi članici zdravljenja ali zavarovani osebi povrne stroške, ki bi bili plačani iz obveznega sistema socialne varnosti za enako učinkovito zdravstveno varstvo na njenem ozemlju. Če država članica zdravstvenega zavarovanja zavrne povračilo stroškov tovrstnega zdravljenja, svojo odločitev strokovno utemelji. Katere storitve zdravstvenega varstva so plačane ne glede na kraj izvajanja, v vsakem primeru določi država članica pacientovega zdravstvenega zavarovanja.
	Ne glede na Uredbo (ES) št. 883/2004 bi morali pacienti z redkimi boleznimi na podlagi predhodne objektivne klinične ocene po členu 9(3) imeti pravico dostopa do zdravstvenega varstva v drugi državi članici, četudi zadevno zdravljenje ni med storitvami, ki jih zagotavljajo zakonodaja, upravni predpisi, smernice ter kodeksi ravnanja v zdravstvenih poklicih države članice pacientovega zdravstvenega zavarovanja. Za takšno zdravljenje se zahteva predhodna odobritev.
Obrazložitev
Ker je diagnosticiranje redkih bolezni že prva težava, s katero se srečajo pacienti, bi klinična ocena pomagala pri določanju suma na redko bolezen ter v takih primerih omogočila dostop do čezmejnega zdravstvenega varstva in povračil, četudi država članica zdravstvenega zavarovanja ne krije zadevnih metod zdravljenja.
Predlog spremembe 55 Stališče Sveta Člen 7 – odstavek 1a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	1a. Zavarovana oseba stroške, ki presegajo raven stroškov, ki jih povrne država članica njenega zdravstvenega zavarovanja, krije sama, razen če država članica zavarovanja odloči, da ji povrne tudi stroške, ki to raven presegajo.
Obrazložitev
Veljavne omejitve za povračilo stroškov zavarovanim osebam s strani držav članic njihovega zavarovanja so jasno navedene v odstavku 4 tega člena. Vendar bi bilo v skladu s ciljem (izraženim v členih 5 in 6), da je treba pacientom zagotoviti jasne informacije, dobro pojasniti, da če stroški zavarovane osebe presegajo raven stroškov, ki jih povrne država članica njenega zavarovanja, mora razliko kriti zavarovana oseba. Ta določba seveda državi članici zavarovanja ne sme onemogočiti, da bi zavarovanim osebam povrnila vse stroške ali v večjem obsegu.
Predlog spremembe 56 Stališče Sveta Člen 7 – odstavek 4
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
4. Stroške čezmejnega zdravstvenega varstva povrne država članica zdravstvenega zavarovanja do višine stroškov, ki bi jih prevzela država članica zdravstvenega zavarovanja, če bi bilo zdravstveno varstvo zagotovljeno na njenem ozemlju, ne da bi prekoračili dejanske stroške prejetega zdravstvenega varstva.	4. Stroške čezmejnega zdravstvenega varstva v skladu z določbami te direktive povrne ali neposredno plača država članica zdravstvenega zavarovanja do višine stroškov, ki bi jih prevzela, če bi bilo zdravstveno varstvo zagotovljeno na njenem ozemlju, ne da bi pri tem prekoračili dejanske stroške prejetega zdravstvenega varstva. Države članice se lahko odločijo, da krijejo druge, s tem povezane stroške, na primer stroške terapevtskega zdravljenja in nastanitve ter potne stroške.
	Dodatne stroške, ki lahko nastanejo zaradi ene ali večplastne invalidnosti, kadar je čezmejnega zdravstvenega varstva deležna invalidna oseba, povrne država članica zdravstvenega zavarovanja v skladu z nacionalno zakonodajo in pod pogojem, da za te stroške obstaja zadostna dokumentacija.
Obrazložitev
PS 68 iz prve obravnave
Predlog spremembe 57 Stališče Sveta Člen 7 – odstavek 6
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
6. Države članice za namene odstavka 4 določijo mehanizem za izračun stroškov čezmejnega zdravstvenega varstva, ki jih mora država članica zdravstvenega zavarovanja povrniti zavarovani osebi. Ta mehanizem temelji na vnaprej znanih objektivnih, nediskriminatornih merilih. Če ima država članica zdravstvenega zavarovanja decentraliziran sistem zdravstvenega varstva, se mehanizem uporablja na ustrezni upravni ravni.	6. Države članice za namene tega odstavka določijo pregleden mehanizem za izračun stroškov čezmejnega zdravstvenega varstva. Ta mehanizem temelji na vnaprej znanih objektivnih, nediskriminatornih merilih in se uporablja na ustrezni (lokalni, regionalni ali nacionalni) upravni ravni.
Predlog spremembe 58 Stališče Sveta Člen 7 – odstavek 7
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
7. Država članica zdravstvenega zavarovanja lahko za zavarovano osebo, ki želi povračilo stroškov čezmejnega zdravstvenega varstva, vključno s storitvami zdravstvenega varstva prek telemedicine, uporabi enake pogoje, merila o izpolnjevanju pogojev ter regulativne in upravne formalnosti, bodisi na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni, ki bi jih naložila, če bi bilo zdravstveno varstvo zagotovljeno na njenem ozemlju. To lahko vključuje oceno, ki jo opravi zdravstveni delavec ali uradnik zdravstvenega varstva, ki storitve opravlja za obvezni sistem socialne varnosti ali nacionalni zdravstveni sistem države članice zdravstvenega zavarovanja, na primer splošni zdravnik ali zdravnik, ki izvaja osnovno zdravstveno dejavnost, pri katerem je pacient registriran, če je to potrebno za ugotovitev upravičenosti posameznega pacienta do zdravstvenega varstva. Vendar pa pogoji, merila o izpolnjevanju pogojev ter regulativne in upravne formalnosti, naložene v skladu s tem odstavkom, ne smejo biti diskriminatorne oziroma ne smejo predstavljati neutemeljene ovire za prosti pretok blaga, oseb ali storitev.	7. Država članica zdravstvenega zavarovanja lahko za zavarovano osebo, ki želi uporabiti čezmejno zdravstveno varstvo, vključno s storitvami zdravstvenega varstva prek telemedicine, ter za prejetje zdravstvenega varstva in povračilo stroškov zanj uporabi enake pogoje, merila o izpolnjevanju pogojev ter regulativne in upravne formalnosti, bodisi na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni, ki bi jih naložila, če bi bilo zdravstveno varstvo zagotovljeno na njenem ozemlju. To lahko vključuje oceno, ki jo opravi zdravstveni delavec ali uradnik zdravstvenega varstva, ki storitve opravlja za obvezni sistem socialne varnosti ali nacionalni zdravstveni sistem države članice zdravstvenega zavarovanja, na primer splošni zdravnik ali zdravnik, ki izvaja osnovno zdravstveno dejavnost, pri katerem je pacient registriran, če je to potrebno za ugotovitev upravičenosti posameznega pacienta do zdravstvenega varstva. Vendar pa pogoji, merila o izpolnjevanju pogojev ter regulativne in upravne formalnosti, naložene v skladu s tem odstavkom, ne smejo biti diskriminatorne oziroma ne smejo predstavljati ovire za prosti pretok pacientov ali blaga, na primer zdravil in medicinskih pripomočkov, poleg tega morajo biti ti pogoji in merila vnaprej javno znani.
Predlog spremembe 59 Stališče Sveta Člen 7 – odstavek 9
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
9. Država članica zdravstvenega zavarovanja lahko omeji uporabo pravil o povračilu stroškov čezmejnega zdravstvenega varstva v skladu s tem členom:	črtano
a) na podlagi nujnih razlogov v splošnem interesu, kot je tveganje resne ogrozitve finančnega ravnotežja sistema socialne varnosti ali cilj ohranitve uravnotežene in vsem dostopne bolnišnične storitve; ter
b) izvajalcem, ki so vključeni v sistem zavarovanja poklicne odgovornosti ali jamstev ali v podobno ureditev, kot je opredeljena v državi članici zdravljenja v skladu s členom 4(2)(d).
Predlog spremembe 60 Stališče Sveta Člen 7 – odstavek 10
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
10. Odločitev o omejitvi uporabe tega člena v skladu z odstavkom 9(a) in (b) je omejena na to, kar je potrebno in sorazmerno, in ne bi smela predstavljati sredstva za samovoljno diskriminacijo ali neutemeljene ovire za prosti pretok blaga, oseb ali storitev. Države članice uradno obvestijo Komisijo o vsaki odločitvi za omejitev povračila stroškov iz razlogov, navedenih v odstavku 9(a).	črtano
Predlog spremembe 61 Stališče Sveta Člen 7 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	Člen 7a
	Predhodno obvestilo
	Države članice pacientom ponudijo prostovoljni sistem predhodnega obvestila, kjer pacient ob obvestilu prejme pisno izjavo o najvišjem znesku za povračilo stroškov. Ko pacient to izjavo predloži bolnišnici, ki naj bi izvajala zdravljenje, ji država članica njegovega zdravstvenega zavarovanja nato neposredno povrne stroške zdravljenja.
Obrazložitev
Kadar se uporablja ta prostovoljni sistem, pristojni organ države članice pacientovega zdravstvenega zavarovanja povrne stroške neposredno bolnišnici, ki je izvedla zdravljenje.
Predlog spremembe 62 Stališče Sveta Člen 8 – odstavek 1
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
1. Država članica zdravstvenega zavarovanja lahko povračilo stroškov za čezmejno zdravstveno varstvo v skladu s tem členom in členom 9 pogojuje s predhodno odobritvijo.	črtano
Predlog spremembe 63 Stališče Sveta Člen 8 – odstavek 2
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
2. Zdravstveno varstvo, za katero se lahko zahteva predhodna odobritev, je omejeno na zdravstveno varstvo, ki:	2. Zdravstveno varstvo, za katero se lahko zahteva predhodna odobritev, država članica pacientovega zdravstvenega zavarovanja opredeli na seznamu, ki ga posreduje Komisiji. Omejeno je na zdravstveno varstvo, ki:
(a) je načrtovano in vključuje, da zadevni pacient v bolnišnici prebije vsaj eno noč;	(a) je načrtovano in vključuje, da zadevni pacient v bolnišnici prebije vsaj eno noč;
(b) je načrtovano in je potrebna uporaba visoko specializirane medicinske infrastrukture ali medicinske opreme, ki je povezana z visokimi stroški;	(b) je načrtovano in je potrebna uporaba visokospecializirane medicinske infrastrukture ali medicinske opreme, ki je povezana z visokimi stroški;
(c) vključuje oblike zdravljenja, ki pomenijo posebno tveganje za pacienta ali prebivalce ali bi bile povod za resne in konkretne pomisleke glede kakovosti ali varnosti oskrbe, z izjemo zdravstvenega varstva, za katerega velja zakonodaja Unije, ki zagotavlja minimalno raven varnosti in kakovosti po vsej Uniji.	(c) predstavlja posebno tveganje za pacienta ali prebivalce.
Predlog spremembe 64 Stališče Sveta Člen 8 – odstavek 2 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	2a. Država članica pacientovega zdravstvenega zavarovanja lahko uvede sistem predhodne odobritve za povračilo stroškov iz svojega sistema socialne varnosti za bolnišnično oskrbo, ki se izvaja v drugi državi članici, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
	(a) če bi se storitev zdravstvenega varstva izvajala na ozemlju države članice, bi stroške kril njen sistem socialne varnosti, ter
	(b) bi lahko odsotnost predhodne odobritve resno ogrozila ali bi verjetno ogrozila:
	(i) finančno ravnotežje sistema socialne varnosti države članice in/ali
	(ii) načrtovanje in racionalizacijo v sektorju bolnišnic, da se prepreči njihova preobremenjenost, neuravnoteženost v zagotavljanju bolnišnične oskrbe ter logistične in finančne izgube, pa tudi za vzdrževanje vsem dostopne uravnotežene zdravniške in bolnišnične storitve ali vzdrževanje zmogljivosti zdravljenja ali zdravniških kompetenc na ozemlju zadevne države članice.
(Stališče EP– člen 8(2))
Obrazložitev
Predlog spremembe 76 iz prve obravnave.
Predlog spremembe 65 Stališče Sveta Člen 8 – odstavek 3
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
3. Sistem predhodne odobritve, vključno z merili za zavrnitev predhodne odobritve pacientom, je omejen na to kar je nujno in sorazmerno ter ne sme predstavljati sredstva za samovoljno diskriminacijo.	3. Sistem predhodne odobritve se uporablja brez poseganja v Uredbo (ES) št. 883/2004 in je omejen na to, kar je nujno in sorazmerno, ter ne sme biti sredstvo samovoljne diskriminacije ali ovira za prosti pretok pacientov, storitev ali blaga, na primer zdravil in medicinskih pripomočkov. Države članice obvestijo Komisijo o vsaki odločitvi za omejitev povračila stroškov iz utemeljenih razlogov, kakor je navedeno v tem členu.
Obrazložitev
Predlog spremembe 77 iz prve obravnave.
Predlog spremembe 66 Stališče Sveta Člen 8 – odstavek 4
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
4. Če pacient vloži zahtevek za predhodno odobritev, država članica zdravstvenega zavarovanja preveri, ali so izpolnjeni pogoji iz Uredbe (ES) št. 883/2004. Če so pogoji izpolnjeni, se predhodna odobritev poda v skladu z navedeno uredbo, razen če pacient ne zahteva drugače.	4. Glede zahtevka za predhodno odobritev, ki ga zavarovana oseba vloži z namenom, da bi prejela zdravstveno varstvo v drugi državi članici, država članica pacientovega zdravstvenega zavarovanja ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji iz Uredbe (ES) št. 883/2004. Če so izpolnjeni, se predhodna odobritev poda v skladu z navedeno uredbo.
(Stališče EP– člen 8(8))
Predlog spremembe 67 Stališče Sveta Člen 8 – odstavek 5
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
5. Država članica zdravstvenega zavarovanja lahko predhodno odobritev zavrne med drugim iz naslednjih razlogov:	5. Država članica zdravstvenega zavarovanja lahko brez poseganja v odstavek 3 predhodno odobritev zavrne samo iz naslednjih razlogov:
(a) če pacient v skladu s členom 7 ni upravičen do zadevnega zdravstvenega varstva;	(a) če pacient v skladu s členom 7 ni upravičen do zadevnega zdravstvenega varstva;
(b) če se to zdravstveno varstvo lahko – ob upoštevanju trenutnega zdravstvenega stanja pacienta in verjetnega poteka bolezni – v roku, ki je zdravstveno dopusten, opravi na njenem ozemlju;
(c) če bo pacient skladno s klinično oceno s precejšnjo gotovostjo izpostavljen tveganju za varnost pacienta, ki se ne more razumeti kot sprejemljivo, pri čemer se upoštevajo morebitne prednosti, ki bi jih za pacienta imelo čezmejno zdravstveno varstvo;	(c) če bo pacient skladno s klinično oceno s precejšnjo gotovostjo izpostavljen tveganju za varnost pacienta, ki se ne more razumeti kot sprejemljivo, pri čemer se upoštevajo morebitne prednosti, ki bi jih za pacienta imelo čezmejno zdravstveno varstvo;
(d) če bo širša javnost zaradi zadevnega čezmejnega zdravstvenega varstva z zadostno gotovostjo izpostavljena varnostnemu tveganju;	(d) če bo širša javnost zaradi zadevnega čezmejnega zdravstvenega varstva z zadostno gotovostjo izpostavljena varnostnemu tveganju;
Predlog spremembe 68 Stališče Sveta Člen 8 – odstavek 5 – točka e
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(e) če mora biti zadevno zdravstveno varstvo zagotovljeno s strani izvajalcev zdravstvenega varstva, glede katerih obstajajo resni in konkretni pomisleki v zvezi s spoštovanjem standardov in smernic glede kakovosti oskrbe in pacientove varnosti, vključno z določbami o nadzoru, ne glede na to, ali te standarde in smernice določajo zakoni in predpisi ali akreditacijski sistemi, ki jih je določila država članica zdravljenja.	(e) če zadevni izvajalec zdravstvenega varstva ni pooblaščen, registriran, potrjen, akreditiran ali nima dovoljenja za zagotavljanje ali izvajanje oskrbe ali zdravljenja, za katerega je bila zaprošena odobritev, v skladu s standardi in smernicami, ki jih določajo zakoni in predpisi ali akreditacijski sistemi, ki jih je določila država članica zdravljenja.
Obrazložitev
Razlogi za zavrnitev zahtevka za predhodno odobritev ne morejo ostati neopredeljeni in jih je treba jasno omejiti. Primeri v kompromisnem besedilu Sveta so smotrni, vendar morajo biti omejeni samo na navedene primere.
Predlog spremembe 69 Stališče Sveta Člen 8 – odstavek 5 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
.	5a. Sistemi za vložitev zahtevka predhodne odobritve morajo biti na voljo na lokalni/regionalni ravni ter biti pacientom dostopni in pregledni. Pravila za vložitev zahtevka in zavrnitev predhodne odobritve morajo biti javno znana in dostopna pred vložitvijo zahtevka, da se lahko zahtevki izvedejo pravično in pregledno.
(Stališče EP– člen 8(5))
Obrazložitev
PS 79 iz prve obravnave
Predlog spremembe 70 Stališče Sveta Člen 8 – odstavek 6
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
6. Država članica zdravstvenega zavarovanja javno objavi, za katero zdravstveno varstvo je potrebna predhodna odobritev za namene te direktive ter vse pomembne informacije o sistemu predhodne odobritve.	6. Država članica zdravstvenega zavarovanja javno objavi, za katero zdravstveno varstvo je potrebna predhodna odobritev za namene te direktive ter vse pomembne informacije o sistemu predhodne odobritve, vključno s pritožbenimi postopki v primeru zavrnjene predhodne odobritve.
(Stališče EP– člen 8(7))
Obrazložitev
PS 81 iz prve obravnave
Predlog spremembe 71 Stališče Sveta Člen 8 – odstavek 6 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	6a. Pacientom, ki želijo prejeti zdravstveno varstvo v drugi državi članici, je zagotovljena pravica, da po potrebi vložijo zahtevek za predhodno odobritev v državi članici svojega zdravstvenega zavarovanja.
Obrazložitev
Pravica do vložitve zahtevka za predhodno odobritev bi morala pacientom, ki ob njegovi vložitvi niso v državi članici svojega zdravstvenega zavarovanja, omogočati, da to opravijo po elektronski poti.
Predlog spremembe 72 Stališče Sveta Člen 9 – odstavek 1 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
.	1a. Države članice vedno, kjer in kadar je potrebno, organizirajo prenos sredstev za ustrezne stroške čezmejnega zdravljenja neposredno med pristojnimi ustanovami.
Obrazložitev
To bi pacientom omogočilo prejemanje storitev čezmejnega zdravstvenega varstva po določbah te direktive in po možnosti z uporabo istega sistema, ki je določen z Uredbo št. 883/2004. Kjer in kadar je to dejansko izvedljivo, odvisno od nacionalnega sistema zdravstvenih napotnic (pavšal ali ne itd..), bo preprečilo, da pacientom ne bo treba plačevati vnaprej in potem čakati na povračilo. Države članice na ne bodo imele dodatnih stroškov, saj tako ravnanje temelji na postopkih, ki so že vzpostavljeni in se uporabljajo po omenjeni uredbi.
Predlog spremembe 73 Stališče Sveta Člen 9 – odstavek 1 b (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	(1b) V drugih primerih država članica zdravstvenega zavarovanja pacientom zagotovi, da se jim dogovorjeni stroški povrnejo brez nepotrebnega odlašanja.
Obrazložitev
Če ni mogoče urediti neposrednega prenosa sredstev za kritje stroškov čezmejnega zdravstvenega varstva med zadevnimi ustanovami, in če je bila dana predhodna odobritev, država članica zdravstvenega zavarovanja pacientom zagotovi povračilo stroškov brez nepotrebnega odlašanja. Upoštevaje, da je oskrba, za katero je potrebna predhodna odobritev, navadno dražja, je ta določba bistvenega pomena, še posebej za tiste, ki imajo manj denarja.
Predlog spremembe 74 Stališče Sveta Člen 9 – odstavek 2 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	2a. Države članice pri določanju rokov, v katerih je treba obravnavati zahtevke za čezmejno zdravstveno varstvo, ter pri pregledu teh zahtevkov upoštevajo:
	(a) specifično zdravstveno stanje,
	(b) posamezne okoliščine,
	(c) pacientovo raven bolečine,
	(d) vrsto pacientove invalidnosti in
	(e) pacientovo zmožnost izvajanja njegove poklicne dejavnosti.
(Stališče EP– člen 9(4))
Obrazložitev
Predlog spremembe 87 iz prve obravnave.
Predlog spremembe 75 Stališče Sveta Člen 9 – odstavek 3
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
3. Države članice zagotovijo, da je za vsako upravno odločitev v zvezi z uporabo zdravstvenega varstva in povračilom stroškov zdravstvenega varstva, nastalih v drugi državi članici, potreben upravni pregled in da jih je mogoče spodbijati v okviru sodnega postopka, ki vključuje zagotovitev začasnih ukrepov.	3. Države članice zagotovijo, da je za vsako upravno ali zdravstveno odločitev v zvezi z uporabo zdravstvenega varstva v drugi državi članici potrebno zdravstveno mnenje ali upravni pregled (glede na posamezni primer) in da jo je mogoče spodbijati v okviru sodnega postopka, ki vključuje zagotovitev začasnih ukrepov.
Predlog spremembe 76 Stališče Sveta Člen 10 – odstavek 1
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo toliko vzajemne pomoči, kot je potrebno za izvajanje te direktive, vključno z izmenjavo informacij o standardih in smernicah glede kakovosti in varnosti, vključno z določbami o nadzoru, in sicer za lažje izvajanje člena 7(9), ter vključno z vzajemno pomočjo za pojasnitev podatkov na računih.	1. Države članice zagotovijo toliko vzajemne pomoči, kot je potrebno za izvajanje te direktive, vključno z izmenjavo informacij, zlasti med nacionalnimi kontaktnimi točkami v skladu s členi 4, 5 in 6 ter o standardih in smernicah glede kakovosti in varnosti, vključno z določbami o nadzoru, in sicer za lažje izvajanje člena 7(9), ter vključno z vzajemno pomočjo za pojasnitev podatkov na računih.
Predlog spremembe 77 Stališče Sveta Člen 10 – odstavek 2
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
2. Države članice olajšujejo sodelovanje pri zagotavljanju čezmejnega zdravstvenega varstva na regionalni in lokalni ravni.	2. Države članice omogočajo sodelovanje pri izvajanju čezmejnega zdravstvenega varstva na regionalni in lokalni ravni ter prek informacijske in komunikacijske tehnologije in z drugimi oblikami čezmejnega sodelovanja.
(Stališče EP– člen 15(2))
Predlog spremembe 78 Stališče Sveta Člen 10 – odstavek 2 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	2a. Komisija spodbuja države članice, zlasti sosednje države, da med seboj sklepajo sporazume in oblikujejo skupne akcijske programe.
	Države članice tudi spodbuja k sodelovanju, da bi vzpostavile mesta, na katerih bi bil izboljšan dostop pacientov do zdravstvenega varstva, zlasti na obmejnih območjih.
Predlog spremembe 79 Stališče Sveta Člen 10 – odstavek 2 b (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	2b. Države članice zagotovijo, da so registri izvajalcev zdravstvenega varstva na voljo pristojnim organom drugih držav članic.
(Stališče EP– člen 15(4))
Obrazložitev
PS 100 iz prve obravnave
Predlog spremembe 80 Stališče Sveta Člen 10 – odstavek 2c (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	2c. Države članice nemudoma in proaktivno izmenjujejo informacije o ugotovitvah disciplinskih in kazenskih postopkov proti izvajalcem zdravstvenega varstva, če vplivajo na njihovo registracijo ali pravico do opravljanja storitev.
(Stališče EP– člen 15(5))
Obrazložitev
PS 100 iz prve obravnave
Predlog spremembe 81 Stališče Sveta Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
Če je zdravilo odobreno za trženje na ozemljih držav članic, države članice zagotovijo, da se recepti za to zdravilo, izdani v drugi državi članici za imenovanega pacienta, lahko uporabljajo na njihovem ozemlju v skladu z njihovo veljavno nacionalno zakonodajo in da so omejitve priznavanja posameznih receptov prepovedane, razen če so te omejitve:	Če je zdravilo odobreno za trženje na ozemljih držav članic v skladu s členom 6(1) Direktive 2001/83/ES, države članice zagotovijo, da se recepti za to zdravilo, izdani v drugi državi članici za imenovanega pacienta, lahko uporabljajo na njihovem ozemlju v skladu z njihovo veljavno nacionalno zakonodajo in da so omejitve priznavanja posameznih receptov prepovedane, razen če so te omejitve:
Predlog spremembe 82 Stališče Sveta Člen 11 – odstavek 1 – pododstavka 2 in 3
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
Priznavanje receptov ne vpliva na nacionalna pravila o izdaji zdravil, če so ta pravila združljiva s pravom Unije, in ne vpliva na pravila o nadomeščanju zdravil z generičnimi ali drugih oblikah nadomeščanja. Priznavanje receptov ne vpliva na pravila o povračilu stroškov zdravil. Povračilo stroškov zdravil je urejeno v poglavju III te direktive.	Priznavanje receptov ne vpliva na nacionalna pravila o predpisovanju in izdajanju zdravil, vključno z nadomeščanjem zdravil z generičnimi ali drugimi oblikami nadomeščanja. Priznavanje receptov ne vpliva na pravila o povračilu stroškov zdravil. Povračilo stroškov čezmejno predpisanih zdravil je urejeno v poglavju III te direktive.
Ta odstavek se uporablja tudi za medicinske pripomočke, ki so zakonito dani na trg v zadevni državi članici.	Ta odstavek se uporablja tudi za medicinske pripomočke, ki so zakonito dani na trg v zadevni državi članici.
	Priznavanje receptov ne vpliva na strokovne ali etične obveze, zaradi katerih bi moral farmacevt zavrniti izdajo izdelka, če je bil recept izdan v državi članici zdravstvenega zavarovanja.
(Stališče EP– člen 16(1) točke (i),(ii) in (iii))
Obrazložitev
Predlog spremembe 101 iz prve obravnave.
Predlog spremembe 83 Stališče Sveta Člen 11 – odstavek 2
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
2. Komisija za lažje izvajanje odstavka 1 sprejme:	2. Komisija za lažje izvajanje odstavka 1 najkasneje do …* sprejme:
(a) najpozneje do… ukrepe, ki zdravstvenemu delavcu omogočajo, da preveri, ali je recept verodostojen in ali ga je v drugi državi članici izdal imetnik reguliranega zdravstvenega poklica, ki je za to upravičen, s tem, da bo oblikovala neizčrpen seznam podatkov, ki jih morajo vsebovati recepti;	(a) ukrepe, ki farmacevtu ali drugemu zdravstvenemu delavcu omogočajo, da preveri, ali je zdravniški recept verodostojen in ali ga je v drugi državi članici izdal imetnik reguliranega zdravstvenega poklica, ki je za to upravičen, s tem, da bo oblikovala evropsko predlogo za čezmejne zdravniške recepte in podprla medobratovalnost receptov;
(b) smernice za podporo državam članicam pri razvoju interoperabilnosti E-receptov;	(b) smernice za podporo državam članicam pri razvoju medobratovalnosti e-receptov;
(c) najpozneje do … ukrepe za pravilno identifikacijo zdravil ali medicinskih pripomočkov, predpisanih v eni in dani pacientu v drugi državi članici, vključno z ukrepi za reševanje pomislekov o varnosti pacienta v zvezi z nadomestitvijo zdravil ali medicinskih pripomočkov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu, če je takšna nadomestitev dopustna v skladu z zakonodajo države članice izdaje. Komisija bo med drugim preučila uporabo mednarodnega nelastniškega imena in odmerjanje zdravil;	(c) ukrepe za pravilno identifikacijo zdravil ali medicinskih pripomočkov, predpisanih v eni in dani pacientu v drugi državi članici, vključno z ukrepi za reševanje pomislekov o varnosti pacienta v zvezi z nadomestitvijo zdravil ali medicinskih pripomočkov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu, če je takšna nadomestitev dopustna v skladu z zakonodajo države članice izdaje. Komisija bo med drugim preučila uporabo mednarodnega nelastniškega imena in odmerjanje zdravil;
(d) najpozneje do …* ukrepe za olajšanje razumevanja informacij za paciente v zvezi z receptom in navodili za uporabo zdravila ali medicinskega pripomočka;	(d) ukrepe za olajšanje razumevanja informacij za paciente v zvezi z receptom in navodili za uporabo zdravila ali medicinskega pripomočka, vključno z jasnostjo glede različnih poimenovanj istega zdravila ali medicinskega pripomočka;
(Stališče EP– člen 16(2) točki (a) in (b))
Obrazložitev
PS 101 iz prve obravnave
Predlog spremembe 84 Stališče Sveta Člen 11 – odstavek 2 – točka d a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	(da) ukrepe, da se po potrebi zagotovi povezava med osebo, ki je izdelek predpisala, in osebo, ki ga je izdala, da se zagotovi popolna informacija o zdravljenju, ob čemer mora biti zagotovljena zaupnost pacientovih podatkov.
(Stališče EP– člen 16(2)(d))
Obrazložitev
PS 101 iz prve obravnave
Predlog spremembe 85 Stališče Sveta Člen 11 – odstavek 3
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
3. Ukrepi in smernice iz točk (a) do (d) odstavka 2 se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 15(2).	3. Ukrepi iz točk (a) do (da) odstavka 2 se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 15(2).
Predlog spremembe 86 Stališče Sveta Člen 11 – odstavek 5 – pododstavek 1 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	Kadar se v državi članici zdravljenja izda recept za zdravila ali medicinske pripomočke, ki v državi članici pacientovega zdravstvenega zavarovanja običajno niso na voljo na recept, se slednja odloči, ali zdravilo izjemoma odobri ali zagotovi alternativno zdravilo, za katerega meni, da pri zdravljenju enako učinkuje.
(Stališče EP– člen 9(3))
Predlog spremembe 87 Stališče Sveta Člen 12 – odstavek 1
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
1. Komisija podpira države članice pri razvoju evropskih referenčnih mrež med izvajalci zdravstvenega varstva in strokovnimi centri v državah članicah. Mreže temeljijo na prostovoljnem sodelovanju njihovih članov, ki v skladu z zakonodajo države članice, v kateri imajo člani svoj sedež, sodelujejo pri dejavnostih mrež ter prispevajo k njim.	1. Komisija podpira države članice pri razvoju evropskih referenčnih mrež med izvajalci zdravstvenega varstva in strokovnimi centri v državah članicah, zlasti s področja redkih bolezni, ki uporabljajo izkušnje, pridobljene pri sodelovanju na področju zdravstvenega varstva v evropskih združenjih za teritorialno sodelovanje. Navedene mreže so vedno odprte za nove izvajalce storitev zdravstvenega varstva, ki se jim želijo pridružiti, pod pogojem, da izpolnjujejo vse zahtevane pogoje in merila.
(Stališče EP– člen 17(1))
Obrazložitev
Predlog spremembe 102 iz prve obravnave.
Predlog spremembe 88 Stališče Sveta Člen 12 – odstavek 2
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
2. Cilj evropskih referenčnih mrež je pomagati:	2. Namen evropskih referenčnih mrež je:
(a) uresničevati potencial evropskega sodelovanja na področju visoko-specializiranega zdravstvenega varstva za paciente in sisteme zdravstvenega varstva z izkoriščanjem inovacij na področju medicine in zdravstvene tehnologije;	(a) pomagati uresničevati potencial evropskega sodelovanja na področju visokospecializiranega zdravstvenega varstva za paciente in sisteme zdravstvenega varstva z izkoriščanjem inovacij na področju medicine in zdravstvene tehnologije;
	(aa) prispevati k zbiranju znanja glede preprečevanja obolevanja in glede zdravljenja najpogostejših obolenj;
(b) olajševati izboljšave pri diagnozi in izvajanju visoko kakovostnega in stroškovno učinkovitega zdravstvenega varstva za vse paciente, katerih zdravstveno stanje zahteva posebno združevanje strokovnega znanja;	(b) pomagati pri uveljavljanju dostopa in olajševati izboljšave pri diagnozi in izvajanju visokokakovostnega in stroškovno učinkovitega zdravstvenega varstva za vse paciente, katerih zdravstveno stanje zahteva posebno združevanje strokovnega znanja;
(c) zagotavljati najbolj stroškovno učinkovito uporabo virov;	(c) zagotavljati stroškovno najučinkovitejšo uporabo virov;
(d) spodbujati raziskave in epidemiološko spremljanje, na primer pri registrih, ter zagotoviti usposabljanje za zdravstvene delavce;	(d) spodbujati raziskave in epidemiološko spremljanje, na primer pri registrih, ter zagotoviti usposabljanje za zdravstvene delavce;
(e) olajšati virtualno ali fizično razširjanje strokovnega znanja ter v okviru mrež in zunaj njih razvijati, izmenjavati in širiti informacije, znanje in najboljše prakse;	(e) olajšati virtualno ali fizično razširjanje strokovnega znanja ter v okviru mrež in zunaj njih razvijati, izmenjavati in širiti informacije, znanje in najboljše prakse, zlasti pa spodbujati razvoj diagnosticiranja redkih bolezni;
	(ea) zagotoviti merila kakovosti in varnosti ter pomagati razvijati in širiti najboljšo prakso znotraj in zunaj mreže;
(f) državam članicam, ki nimajo zadostnega števila pacientov s posebnim zdravstvenim stanjem ali nimajo tehnologije ali strokovnega znanja za zagotavljanje visoko specializiranih storitev.	(f) državam članicam ki nimajo zadostnega števila pacientov s posebnim zdravstvenim stanjem ali nimajo tehnologije ali strokovnega znanja, pomagati zagotoviti celoten obseg visokospecializiranih storitev najvišje kakovosti;
	(fa) uvesti instrumente, ki bodo omogočili, da se bodo kar najbolje izkoristile možnosti obstoječega zdravstvenega varstva v primeru nesreč, zlasti na obmejnih območjih.
(Stališče EP– člen 17(2))
Obrazložitev
PS 103 in 104 iz prve obravnave
Predlog spremembe 89 Stališče Sveta Člen 12 – odstavek 3
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
3. Države članice se spodbuja, da olajšajo razvoj evropskih referenčnih mrež tako, da:	3. Komisija v sodelovanju z državami članicami pomaga pri razvoju evropskih referenčnih mrež, tako da:
(a) na svojem ozemlju opredelijo ustrezne izvajalce zdravstvenega varstva in strokovne centre;	(a) na njihovem ozemlju opredeli ustrezne izvajalce zdravstvenega varstva in strokovne centre;
(b) spodbujajo sodelovanje izvajalcev zdravstvenega varstva in strokovnih centrov v evropskih referenčnih mrežah.	(b) spodbuja sodelovanje izvajalcev zdravstvenega varstva in strokovnih centrov v evropskih referenčnih mrežah.
Predlog spremembe 90 Stališče Sveta Člen 12 – odstavek 4
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
4. Za namene odstavka 1 Komisija:	4. Komisija v sodelovanju z zadevnimi strokovnjaki in zainteresiranimi stranmi za namene odstavka 1:
(a) oblikuje in objavi merila in pogoje, ki bi jih evropske referenčne mreže morale izpolnjevati, da bi prejele podporo Komisije;	(a) sprejme seznam posebnih meril in pogojev, ki jih morajo izpolnjevati evropske referenčne mreže, vključno s seznamom redkejših bolezni, ki jih je treba zajeti, in pogoji in merili, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci zdravstvenega varstva, ki se želijo pridružiti evropskim referenčnim mrežam, zlasti za zagotovitev, da evropske referenčne mreže:
	(i) imajo ustrezne zmogljivosti, da lahko po potrebi postavijo diagnozo, spremljajo in vodijo dosjeje pacientov z dokazi o dobrih rezultatih;
	(ii) imajo zadostne zmogljivosti in dejavnosti za zagotavljanje ustreznih storitev in ohranjanje kakovosti storitev;
	(iii) imajo zmogljivosti za zagotavljanje strokovnih nasvetov, diagnoze ali potrjevanje diagnoze, oblikovanje in izpolnjevanje smernic za dobro prakso ter izvajanje ukrepov in nadzor kakovosti;
	(iv) lahko izvajajo multidisciplinarni pristop;
	(v) zagotovijo visoko raven strokovnega znanja in izkušenj s pomočjo publikacij, štipendij ali častnih nazivov, poučevanja in usposabljanja;
	(vi) pomembno prispevajo k raziskavam;
	(vii) sodelujejo pri epidemiološkem spremljanju, na primer z registri;
	(viii) imajo tesne stike in sodelujejo z drugimi strokovnimi središči in mrežami na nacionalni in mednarodni ravni ter zmogljivost povezovanja v mreže;
	(ix) vzdržujejo tesne stike in sodelujejo z združenji pacientov, če obstajajo;
	(x) vzdržujejo ustrezen in učinkovit odnos s ponudniki tehnologij;
(b) oblikuje in objavi merila za ocenjevanje evropskih referenčnih mrež;	(b) oblikuje, sprejme in objavi postopke za določanje in ocenjevanje evropskih referenčnih mrež;
(c) olajša izmenjavo informacij in strokovnega znanja v zvezi z vzpostavitvijo evropskih referenčnih mrež in oceno o njih.	(c) olajša izmenjavo informacij in strokovnega znanja v zvezi z vzpostavitvijo evropskih referenčnih mrež in oceno o njih.
	ca) deloma financira vzpostavitev teh mrež.
(Stališče EP– člen 17(3))
Obrazložitev
PS 106 in 107 iz prve obravnave: Komisija bi morala pomagati financirati vzpostavljanje teh mrež.
Predlog spremembe 91 Stališče Sveta Člen 12 – odstavek 5
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
5. Merila in pogoji iz odstavka 4 se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 15(2).	5. Komisija sprejema ukrepe iz odstavka 4 z delegiranimi akti ter v skladu s členom 16 in pod pogoji iz členov 17 in 18.
Predlog spremembe 92 Stališče Sveta Člen 12 – odstavek 6
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
6. Z ukrepi, sprejetimi v skladu s tem členom, se ne usklajujejo zakoni ali predpisi držav članic in se v celoti spoštujejo odgovornosti držav članic pri organizaciji in opravljanju zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe.	črtano
Predlog spremembe 93 Stališče Sveta Člen 13 – odstavek 1
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
1. Komisija podpira države članice pri doseganju trajnostnih gospodarskih in družbenih koristi evropskih sistemov in storitev ter interoperabilnih aplikacij E-zdravja, z namenom, da se doseže visoka raven zaupanja in varnosti, izboljša stalnost oskrbe ter zagotovi dostop do varnega in kakovostnega zdravstvenega varstva.	1. Komisija v skladu s postopkom iz člena 15(2) sprejme posebne ukrepe, ki so potrebni za doseganje medobratovalnosti sistemov informacijske in komunikacijske tehnologije na področju zdravstvenega varstva, ki se uporabljajo, če se države članice odločijo, da jo bodo uvedle. Navedeni ukrepi so v skladu z zakonodajo, ki se uporablja za varstvo podatkov v posamezni državi članici, in odražajo razvoj na področju zdravstvene tehnologije in medicine, tudi telemedicine in telepsihiatrije, ter upoštevajo temeljno pravico do varstva osebnih podatkov. Zlasti opredelijo potrebne standarde in terminologijo za medobratovalnost zadevnih sistemov informacijske in komunikacijske tehnologije, da se zagotovi varno, visokokakovostno in učinkovito izvajanje čezmejnih zdravstvenih storitev.
	Države članice zagotovijo, da se pri uporabi e-zdravstva in drugih storitev telemedicine:
	(a) spoštujejo enaki kakovostni in varnostni standardi medicinske stroke, kot veljajo pri zagotavljanju neelektronskega zdravstvenega varstva;
	(b) pacientom omogoča ustrezna zaščita, zlasti z uvedbo ustreznih regulativnih zahtev za zdravnike, ki so podobne zahtevam pri zagotavljanju neelektronskega zdravstvenega varstva.
(Stališče EP– člen 19)
Obrazložitev
Predlog spremembe 110 iz prve obravnave.
Predlog spremembe 94 Stališče Sveta Člen 13 – odstavek 2 – točka a – točka i
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(i) neizčrpen seznam podatkov, ki se vključijo v povzetke o pacientih in ki si jih lahko izmenjujejo zdravstveni delavci, da bi tako zagotovili stalnost čezmejne oskrbe in varnosti pacientov; ter	(i) neizčrpen seznam podatkov, ki se vključijo v elektronske zdravstvene kartone in ki si jih lahko izmenjujejo zdravstveni delavci, da bi tako zagotovili stalnost čezmejne oskrbe in varnosti pacientov; ter
Predlog spremembe 95 Stališče Sveta Člen 13 – odstavek 2 – točka b
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(b) podpira države članice pri oblikovanju skupnih ukrepov za identifikacijo in ugotavljanje avtentičnosti, na podlagi katerih se spodbudi prenosljivost podatkov v čezmejnem zdravstvenem varstvu.	(b) sprejme ukrepe za identifikacijo in ugotavljanje avtentičnosti, na podlagi katerih se zagotovi prenosljivost podatkov v čezmejnem zdravstvenem varstvu ter visoka raven varstva in zaščite osebnih podatkov. Ti ukrepi se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 15(2).
Predlog spremembe 96 Stališče Sveta Člen 13 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	Ukrepi iz točk (a) in (b) se začnejo pripravljati najkasneje dve leti po začetku veljavnosti direktive.
Predlog spremembe 97 Stališče Sveta Člen 14 – odstavek 1
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
1. Unija podpira in olajšuje sodelovanje in izmenjavo znanstvenih informacij med državami članicami v okviru prostovoljne mreže, ki povezuje nacionalne organe ali telesa, pristojne za ocenjevanje zdravstvene tehnologije, ki jih imenujejo države članice. Člani mreže sodelujejo pri dejavnostih mreže ter prispevajo k njim v skladu z zakonodajo države članice, v kateri imajo svoj sedež.	1. Unija podpira in olajšuje sodelovanje in izmenjavo znanstvenih informacij med državami članicami. Komisija v te namene in ob posvetovanju s Parlamentom spodbudi ustanovitev mreže, ki naj bi povezovala nacionalne organe ali telesa, pristojne za ocenjevanje zdravstvene tehnologije, ki jih imenujejo države članice. Člani mreže sodelujejo pri dejavnostih mreže ter prispevajo k njim v skladu z zakonodajo države članice, v kateri imajo svoj sedež. Mreža temelji na načelih dobrega upravljanja, vključno s preglednostjo, objektivnostjo, strokovno neodvisnostjo, poštenimi postopki in širokim ter polnim sodelovanjem vseh zainteresiranih strani, tudi – vendar ne izključno – zdravstvenih delavcev, predstavnikov pacientov, socialnih partnerjev, znanstvenikov in industrije, ob upoštevanju pristojnosti držav članic na področju ocenjevanja zdravstvene tehnologije. Imena strokovnjakov in posameznikov, ki sodelujejo pri dejavnostih mreže, morajo biti objavljena skupaj z njihovo izjavo o interesu.
Predlog spremembe 98 Stališče Sveta Člen 14 – odstavek 2
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
2. Cilja podpore Unije iz odstavka 1 sta:	2. Cilj ocenjevanja zdravstvene tehnologije je:
(a) podpora državam članicam pri njihovem sodelovanju prek nacionalnih organov ali teles iz odstavka 1; ter	(a) podpora sodelovanju med nacionalnimi organi ali telesi;
	(aa) iskanje trajnih načinov, kako uravnovesiti cilje dostopa do zdravil, nagrajevanja inovacij in upravljanja proračuna za zdravstveno varstvo;
(b) podpora državam članicam pri zagotavljanju objektivnih, zanesljivih, pravočasnih, preglednih in prenosljivih znanstvenih informacij o kratko- in dolgoročni učinkovitosti zdravstvene tehnologije ter omogočanje učinkovite izmenjave teh informacij med nacionalnimi organi ali telesi.	(b) podpora državam članicam pri zagotavljanju objektivnih, zanesljivih, pravočasnih, preglednih, primerljivih in prenosljivih znanstvenih informacij o sorazmerni učinkovitosti v dejanskih pogojih uporabe ali izvajanja, pa tudi o kratko- in dolgoročni učinkovitosti zdravstvene tehnologije, ter omogočanje učinkovite izmenjave teh informacij med nacionalnimi organi ali telesi.
	(ba) preučitev narave in vrste informacij, ki se lahko izmenjujejo.
	(bb) preprečitev podvajanja sklepov in ocen evropskih regulativnih organov, zlasti, ko se odločajo o varnosti, učinkovitosti, kakovosti in upravičenosti populacije pacientov;
(Stališče EP– člen 20(2))
Predlog spremembe 99 Stališče Sveta Člen 14 – odstavek 3 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	3a. Države članice določijo organe ali telesa, ki sodelujejo v mreži, kot je določeno v odstavku 1, ter Komisiji sporočijo njihova imena in kontaktne podatke.
(Stališče EP– člen 20(3))
Obrazložitev
PS 135 iz prve obravnave
Predlog spremembe 100 Stališče Sveta Člen 14 – odstavek 3 b (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	3b. Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 15(2) sprejme potrebne ukrepe za vzpostavitev, upravljanje in preglednost te mreže.
(Stališče EP– člen 20(4))
Predlog spremembe 101 Stališče Sveta Člen 14 – odstavek 3 c (novo)
Stališče Sveta	Predlog spremembe
	3c. Komisija dovoli sodelovanje v mreži le organom, ki izpolnjujejo načela dobrega upravljanja, kot je določeno v odstavku 1.
(Stališče EP– člen 20(5))
Obrazložitev
PS 135 iz prve obravnave
Predlog spremembe 102 Stališče Sveta Člen 14 – odstavek 6
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
6. Ukrepi, sprejeti v skladu s tem členom, ne vplivajo na pristojnosti držav članic za odločitve o izvajanju ugotovitev ocenjevanja zdravstvene tehnologije, z njimi se tudi ne usklajujejo zakoni ali predpisi držav članic in se v celoti upoštevajo pristojnosti držav članic pri organizaciji in izvajanju zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe.	črtano
Predlog spremembe 103 Stališče Sveta Člen 15 – odstavek 1
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
1. Komisiji pomaga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in ki mu predseduje predstavnik Komisije.	1. Komisiji pomaga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in ki mu predseduje predstavnik Komisije.
	Pri tem Komisija zagotovi ustrezno posvetovanje s strokovnjaki iz zadevnih skupin pacientov in zdravstvenih delavcev ter socialnimi partnerji, zlasti v okviru izvajanja te direktive.
Predlog spremembe 104 Stališče Sveta Člen 16 – odstavek 1
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 11(5) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od …. Komisija pripravi poročilo o pooblastilu najpozneje šest mesecev pred iztekom petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enaka obdobja, razen če ga Evropski parlament ali Svet ne prekliče v skladu s členom 17.	Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 11(5) in 12(5) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od …*. Komisija pripravi poročilo o pooblastilu najpozneje šest mesecev pred iztekom petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enaka obdobja, razen če ga Evropski parlament ali Svet ne prekliče v skladu s členom 17.
Predlog spremembe 105 Stališče Sveta Člen 19 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	Člen 19a Zbiranje podatkov
	1. Države članice zbirajo statistične podatke, potrebne za spremljanje izvajanja čezmejnega zdravstvenega varstva, zagotovljene oskrbe, izvajalcev in pacientov, stroškov in rezultatov. Te podatke zbirajo kot del svojih splošnih sistemov za zbiranje zdravstvenih podatkov v skladu z nacionalnimi zakonodajami in zakonodajo Unije za pripravo statistike in o varstvu osebnih podatkov, zlasti s členom 8(4) Direktive 95/46/ES.
	2. Države članice Komisiji vsaj enkrat letno predložijo podatke iz odstavka 1, razen podatkov, ki se že zbirajo v skladu z Direktivo 2005/36/ES.
	3. Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 15(2), brez poseganja v ukrepe, sprejete za izvajanje statističnega programa Skupnosti, ter ukrepe, sprejete za izvajanje Uredbe (ES) št. 1338/2008, sprejme ukrepe za izvajanje tega člena.
	4. Javni organi v državi članici zdravljenja v skladu s členom 4 redno spremljajo dostopnost, kakovost in finančno stanje svojih sistemov zdravstvenega varstva na podlagi podatkov, zbranih po odstavku 1.
	5. Komisija po regulativnem postopku iz člena 15(2) sprejme:
	(a) potrebne ukrepe upravljanje mreže nacionalnih kontaktnih točk iz člena 6 ter opredeli naravo in vrsto informacij za izmenjavo v okviru te mreže;
	(b) smernice o informacijah za paciente, določene v členih 5 in 6.
	6. Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 15(2) sprejme ukrepe, potrebne za enotno raven varstva zdravstvenih podatkov na nacionalni ravni, ob upoštevanju obstoječih tehničnih standardov na tem področju.
(Stališče EP– členi 21, 5(2), 5(3) in 5(4))
Obrazložitev
PS 59 in 140 iz prve obravnave
Predlog spremembe 106 Stališče Sveta Člen 20 – odstavek 1
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
1. Države članice do … * sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo.	1. Države članice do …** sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. O tem takoj obvestijo Komisijo.
	Države članice Komisiji posredujejo besedilo teh predpisov ter korelacijsko tabelo med temi predpisi in to direktivo.
^** UL: 3 leta od dneva začetka veljavnosti te direktive.	^** UL: 1 leto od dneva začetka veljavnosti te direktive.

[1] UL C 184 E, 8. 7. 2010, str. 368.

OBRAZLOŽITEV

Okoliščine

Pri vprašanju dostopnosti do zdravstvenega varstva in povračila stroškov ter pristojnosti za klinično spremljanje, povezanem s čezmejnim zdravstvenim varstvom, je še vedno preveč nedorečenega.

Ta direktiva bi morala vsem pacientom, ne le najbolj obveščenim in najbogatejšim, omogočiti, da bi uživali nekatere pravice na področju zdravstvenega varstva, ki jih je že priznalo Sodišče Evropske unije. Sistemi socialne varnosti, njihova organizacija in upravljanje so v popolni pristojnosti držav članic. Predlog zadeva paciente in njihovo mobilnost v Evropski uniji, ne pa prostega pretoka izvajalcev storitev.

Nikakor ne gre spodbujati čezmejnega zdravstvenega varstva kot takega, treba pa ga je omogočiti, kadar je koristno ali potrebno, ter zagotoviti njegovo varnost in kakovost. Bolje in jasneje moramo biti obveščeni o pravnih predpisih o zdravljenju v državi članici, ki ni država pacientovega zdravstvenega zavarovanja. Sedanje razmere niso zadovoljive, saj obstajata dva različna pravna okvira, ki se uporabljata vzporedno: na eni strani Uredba št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti v državah članicah, na drugi pa postopno oblikovanje pravnega okvira z sodno prakso Sodišča.

Direktiva mora biti paciente omogočati izbiro, ki bo temeljila na njihovih potrebah, ne pa na finančnih sredstvih, ter na utemeljenih odločitvah, ne na prisili.

Prva obravnava v Parlamentu

Parlament je 23. aprila 2009 v prvi obravnavi obravnaval predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva.

V njej je želel uzakoniti sodno prakso Sodišča Evropske unije s tega področja. Direktiva na primer omogoča, da lahko pacienti v najkrajšem možnem času prejmejo potrebne storitve zdravstvenega varstva. Mobilnost pacientom dejansko omogoča, da se popolnoma zakonito izognejo čakalnim vrstam v svoji državi z uporabo zdravstvenih zmogljivosti, ki so na voljo v drugih evropskih državah. Tudi zaradi napredka v medicini ni več mogoče najti storitev zdravstvenega varstva za vse bolezni v bližini doma in je včasih zanje treba iti v tujino.

V direktivi so opredeljena naslednja načela: državljani bodo lahko brez predhodne odobritve v drugi državi članici prejeli vso nebolnišnično oskrbo, do katere so upravičeni v svoji državi članici, in se jim bodo stroški povrnili do zneska, ki je predviden za povračilo v njihovem sistemu. Državljani bodo lahko v drugi državi članici prejeli vso bolnišnično oskrbo, do katere so upravičeni v svoji državi članici, in se jim bodo stroški povrnili do zneska, ki je predviden za povračilo v njihovem sistemu. Predlog vsebuje posebno zaščitno klavzulo v primeru, če bi lahko nepredvideno povečanje obsega čezmejnega zdravstvenega varstva povzročilo hude težave. V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije direktiva omogoča, da država članica vzpostavi sistem predhodne odobritve za bolnišnično oskrbo, če je to potrebno za zaščito njenega sistema zdravstvenega varstva.

Bistveno je tudi zagotavljanje informacij, zato bo morala vsaka država ustanoviti nacionalne kontaktne točke, kjer se bodo lahko pacienti seznanili s storitvami zdravstvenega varstva, ki so na voljo, postopki, ki jih je treba opraviti, ali postopki za vložitev pritožb in ugovorov.

Evropski parlament je v prvi obravnavi jasno izrazil podporo direktivi, ki bo evropskim državljanom zagotovila varnost, saj ne želi, da bi o vsakem posameznem primeru odločala sodišča.

Evropski poslanci so želeli okrepiti tudi sodelovanje med državami članicami na področju zdravstvenega varstva z nekaterimi ukrepi, kot je razvoj e-zdravstvenih storitev ali vzajemno priznavanje zdravniških receptov.

Druga obravnava v Evropskem parlamentu

Junija 2010 je bil v Svetu dosežen politični dogovor,

čeprav v njem niso bile upoštevane spremembe, ki jih je predlagal Evropski parlament.

Ob upoštevanju izida pogajanj v Svetu pa je v predlogu iz druge obravnave kar najbolj upoštevano stališče, ki ga je Evropski parlament z veliko večino glasov sprejel v prvi obravnavi.

Ta predlog je v skladu z odločenostjo Sveta, da se bori proti zdravstvenemu turizmu. Poleg tega je Sodišče priznalo utemeljenost predhodnih odobritev za bolnišnično oskrbo, ki izrecno izhajajo iz potrebe po načrtovanju in racionalizaciji zdravstvenega varstva, da bi preprečili preobremenjenost, neuravnoteženost in logistične izgube, na nacionalnem ozemlju pa bi ohranili vsem dostopne zdravniške in bolnišnične storitve ter kompetence.

Poudariti je treba, da sodbe niso toliko zadevale postopka odobritve, temveč bolj njegovo zlorabo, s čimer se je pacientom zavračala pravica do potovanja zaradi zdravljenja ali oviralo uveljavljanje te pravice. Zato je cilj vzpostaviti sistem predhodne odobritve, ki bo za paciente poenostavljen, upravljavcem zdravstvenega varstva pa bo omogočal, da bodo predčasno opozorjeni na izredne stroške.

Merila kakovosti in varnosti zdravstvenega varstva, ki jih je predlagal Svet, je težko opredeliti in ovrednotiti.

Namen predloga Parlamenta je tudi okrepitev pravic pacientov, zlasti z zagotovitvijo informacij in sodelovanjem med državami članicami. Dolžnost države članice pacientovega zdravstvenega zavarovanja je, da svojim državljanom zagotovi dostop do informacij.

Kar zadeva e-zdravstvene storitve, so v stališču Sveta samo splošne izjave. Predlog iz druge obravnave želi iti dlje in že vnaprej upošteva možnosti e-zdravstvenih storitev, ki jih je treba regulirati. Pri usklajevanju zdravstvenega varstva imajo pomembno vlogo informacijske in komunikacijske tehnologije, ki spodbujajo izmenjavo in souporabo dokumentov in podatkov, ne da bi vplivale na zahtevano zaupnost medicinskih podatkov.

Obžalovanja vredno bi bilo, če bi prihodnji razvoj zakonodajalce Skupnosti presenetil in bi o pravnih posledicah ponovno odločalo Sodišče.

POSTOPEK

Naslov	Pravice pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva
Referenčni dokumenti	11038/2/2010 – C7-0266/2010 – 2008/0142(COD)
Datum 1. obravnave EP – št. P	23.4.2009 T6-0286/2009
Predlog Komisije	KOM(2008)0414 - C6-0257/2008
Datum razglasitve prejetja stališča Sveta iz prve obravnave na zasedanju	23.9.2010
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 23.9.2010
Poročevalec/-ka Datum imenovanja	Françoise Grossetête 21.7.2009
Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka	John Bowis
Obravnava v odboru	28.9.2010
Datum sprejetja	27.10.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	47 2 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Elena Oana Antonescu, Kriton Arsenis, Pilar Ayuso, Sergio Berlato, Milan Cabrnoch, Martin Callanan, Nessa Childers, Chris Davies, Jill Evans, Elisabetta Gardini, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Christa Klaß, Corinne Lepage, Peter Liese, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Antonyia Parvanova, Andres Perello Rodriguez, Sirpa Pietikäinen, Mario Pirillo, Pavel Poc, Frédérique Ries, Oreste Rossi, Dagmar Roth-Behrendt, Theodoros Skylakakis, Catherine Soullie, Glenis Willmott, Sabine Wils, Marina Yannakoudakis
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	János Áder, Margrete Auken, Christofer Fjellner, Matthias Groote, Philippe Juvin, Jiří Maštálka, Bill Newton Dunn, Alojz Peterle, Alojz Peterle, Marianne Thyssen, Thomas Ulmer, Vladimir Urutchev, Kathleen Van Brempt, Anja Weisgerber, Anna Záborská, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Josefa Andrés Barea, Birgit Sippel, Jan Zahradil
Datum predložitve	5.11.2010

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov