POROČILO o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi ukrepa Evropske unije za znak evropske dediščine

9.11.2010 - (KOM(2010)0076 – C7‑0071/2010 – 2010/0044(COD)) - ***I

Odbor za kulturo in izobraževanje
Poročevalka: Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli)

Predlogi sprememb

• 001-062 (PDF - 225 KB)
• 001-062 (DOC - 308 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi ukrepa Evropske unije za znak evropske dediščine

(KOM(2010)0076 – C7‑0071/2010 – 2010/0044(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2010)0076),

–   ob upoštevanju člena 294(2) in člena 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0071/2010),

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju obrazloženega mnenja, ki ga je na predsednika Parlamenta naslovil nacionalni parlament glede usklajenosti osnutka akta z načelom subsidiarnosti,

–   ob upoštevanju mnenja Odbora regij[1],

–   ob upoštevanju člena 55 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A7-0311/2010),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1 Predlog sklepa Uvodna izjava 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Cilj Pogodbe je vse tesnejša zveza med narodi Evrope, člen 167 pa zlasti določa, da mora Evropska unija prispevati k razcvetu kultur držav članic in pri tem upoštevati njihovo nacionalno in regionalno raznolikost ter hkrati poudarjati skupno kulturno dediščino.	(1) Cilj Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je vse tesnejša zveza med narodi Evrope, člen 167 PDEU pa zlasti določa, da mora Evropska unija prispevati k razcvetu kultur držav članic in pri tem upoštevati njihovo nacionalno in regionalno raznolikost ter hkrati poudarjati skupno kulturno dediščino. Poleg tega člen 167(2) PDEU določa, da mora Unija v skladu z načelom sorazmernosti prispevati k izboljšanju poznavanja in razširjanja kulture in zgodovine evropskih narodov.
Predlog spremembe  2 Predlog sklepa Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Pogodba tudi uvaja državljanstvo Unije, ki dopolnjuje nacionalno državljanstvo držav članic in je pomemben element krepitve in varovanja procesa evropskega povezovanja. Da bi državljani v celoti podprli evropsko povezovanje, je treba bolj poudariti njihove skupne vrednote, zgodovino in kulturo, ki so ključne prvine njihovega članstva v družbi, temelječi na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic, kulturne raznolikosti, strpnosti in solidarnosti.	(3) Pogodba tudi uvaja državljanstvo Unije, ki dopolnjuje nacionalno državljanstvo držav članic in je pomemben element krepitve in varovanja procesa evropskega povezovanja. Da bi državljani v celoti podprli evropsko povezovanje, je treba bolj poudariti njihove skupne vrednote, zgodovino in kulturo, ki so ključne prvine njihovega članstva v družbi, temelječi na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic, kulturne in jezikovne raznolikosti, strpnosti in solidarnosti.
Predlog spremembe  3 Predlog sklepa Uvodna izjava 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(6a) Dosedanje izkušnje, pridobljene z medvladno pobudo, bi morali uporabiti v korist znaka evropske dediščine.
Obrazložitev
Vse izkušnje, ki so bile doslej pridobljene z medvladno pobudo, je treba koristno uporabiti za nov ukrep EU.
Predlog spremembe  4 Predlog sklepa Uvodna izjava 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Projekt znaka evropske dediščine mora vzpostaviti sinergije in dopolnjevanje z drugimi pobudami, kot sta Unescov seznam svetovne kulturne dediščine in program „evropskih kulturnih poti“ Sveta Evrope. Dodana vrednost novega znaka evropske dediščine mora temeljiti na prispevku izbranih spomenikov k evropski zgodovini in kulturi, na jasni izobraževalni razsežnosti, usmerjeni k državljanom vključno z mladimi, in na spletnem povezovanju med spomeniki za izmenjavo izkušenj in najboljših praks. Glavni poudarek pobude mora biti promocija spomenikov in dostop do njih ter kakovost predloženih obrazložitev in predlaganih dejavnosti, namesto ohranjanja spomenikov, ki bi ga morale zagotavljati že obstoječe varstvene ureditve.	(7) Projekt znaka evropske dediščine bi moral dopolnjevati, toda ne podvajati pobud, kot so Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva in program „evropskih kulturnih poti“ Sveta Evrope. Dodana vrednost novega znaka evropske dediščine bi morala temeljiti na prispevku izbranih spomenikov k evropski zgodovini in kulturi, vključno z ustanovitvijo Unije, na jasni izobraževalni razsežnosti, usmerjeni k državljanom, zlasti mladim, in na spletnem povezovanju med spomeniki za izmenjavo izkušenj in najboljših praks. Glavni poudarek pobude bi morala biti promocija spomenikov in dostop do njih, s čimer bi prispevali k skupni zgodovinski in kulturni dediščini v Uniji, ter kakovost predloženih obrazložitev in predlaganih dejavnosti, namesto ohranjanja spomenikov, ki bi ga morale zagotavljati že obstoječe varstvene ureditve.
Predlog spremembe  5 Predlog sklepa Uvodna izjava 10 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10a) Države članice bi morale imeti možnost, da predlagajo spomenike, ki jim je že bil podeljen znak evropske dediščine v okviru medvladnega projekta o znaku evropske dediščine. Te spomenike bi bilo treba oceniti po novih merilih in postopkih.
Obrazložitev
Zaželeno je, da se v novo pobudo EU vključijo spomeniki držav članic EU, ki jih že zajema medvladna pobuda. Za zagotovitev splošne usklajenosti nove pobude je treba te spomenike ponovno oceniti po novih merilih.
Predlog spremembe  6 Predlog sklepa Uvodna izjava 10 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10b) Pri prihodnjih ocenjevanjih znaka evropske dediščine bi lahko preučili širjenje pobude na tretje države, ki sodelujejo v programu Kultura.
Predlog spremembe  7 Predlog sklepa Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Upravne ureditve za znak evropske dediščine morajo ostati racionalne in prilagodljive v skladu z načelom subsidiarnosti.	(11) Upravne ureditve za znak evropske dediščine bi morale biti racionalne in prilagodljive v skladu z načelom subsidiarnosti.
Obrazložitev
Ta nova pobuda uvaja nove upravne ureditve.
Predlog spremembe  8 Predlog sklepa Člen 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V tem sklepu „spomeniki“ pomenijo spomenike, naravne znamenitosti ali urbana območja, kulturne krajine, spominska obeležja, kulturne dobrine in predmete, nematerialno dediščino, povezano z nekim krajem, vključno s sodobno dediščino.	V tem sklepu „spomeniki“ pomenijo spomenike, naravne ali podvodne znamenitosti, arheološka, industrijska ali urbana območja, kulturne krajine, spominska obeležja, kulturne dobrine in predmete, nematerialno dediščino, povezano z nekim krajem, vključno s sodobno dediščino.
Obrazložitev
Arheološka območja so neposredno povezana z evropsko kulturno dediščino in jih je zato treba omeniti v opredelitvi. Zaradi dolgotrajne pomorske tradicije Evropejcev od prazgodovine do danes je treba v to opredelitev vključiti tudi podvodne znamenitosti.
Predlog spremembe  9 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 1 – alinea 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– krepitvi čuta pripadnosti evropskih državljanov k Evropski uniji, ki temelji na skupnih elementih zgodovine in kulturne dediščine, poleg tega pa tudi upoštevanja raznolikosti,	– krepitvi čuta pripadnosti evropskih državljanov, zlasti mladih, k Uniji, ki temelji na skupnih vrednotah ter elementih evropske zgodovine in kulturne dediščine,
Obrazložitev
Spodbujanje dostopa mladih do evropske kulturne dediščine je prednostna naloga znaka dediščine EU in jo je treba poudariti. Namen tega znaka ni ohranjanje spomenikov, ampak izobraževanje o njih. Izobraževalna vrednost znaka je del odziva na vse večji razkorak med Evropo in državljani, zlasti mladimi.
Predlog spremembe  10 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 1 – alinea 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– poglobitvi medkulturnega dialoga.	– poglobitvi medkulturnega in medregijskega dialoga in zagotovitvi večjega spoštovanja raznolikosti.
Predlog spremembe  11 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 2 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Vmesni cilji ukrepa so:	2. Zato so vmesni cilji ukrepa:
Obrazložitev
Glej obrazložitev predloga spremembe člena 3(1), uvod.
Vmesni cilji se nanašajo na vpliv znaka na posameznike in dediščino kot celoto. Na tej ravni je mogoče izmeriti in/ali oceniti vpliv s stopnjo gotovosti, ki velja za kazalnike vmesnega cilja.
Predlog spremembe  12 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 2 – alinea 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– povečati vrednost in razpoznavnost spomenikov, ki so imeli ključno vlogo v zgodovini Evropske unije in pri njeni izgradnji,	– poudariti simbolno vrednost in povečati razpoznavnost spomenikov, ki so imeli pomembno vlogo v zgodovini in kulturi Evrope in/ali pri izgradnji Unije,
Obrazložitev
Znak bo povečal že obstoječo vrednost spomenikov. Pobuda je pomembna tako za spodbujanje evropskega povezovanja prek poznavanja evropske kulture in zgodovine kot tudi za krepitev občutka pripadnosti Evropski uniji in približevanje državljanov njenim institucijam.
Predlog spremembe  13 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 2 – alinea 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– povečati razumevanje evropskih državljanov glede izgradnje Evrope in njihove skupne, čeprav raznolike, kulturne dediščine, zlasti v povezavi z demokratičnimi vrednotami in človekovimi pravicami, ki podpirajo proces evropskega povezovanja.	– povečati razumevanje evropskih državljanov glede zgodovine Evrope ter izgradnje Unije in njihove skupne, čeprav raznolike, materialne in nematerialne kulturne dediščine, zlasti v povezavi z demokratičnimi vrednotami in človekovimi pravicami, ki podpirajo proces evropskega povezovanja.
Obrazložitev
Zgodovina in kultura Evrope ter izgradnja Evropske unije sta dva različna pojma, ki sta enako pomembna za evropsko kulturno in simbolno dediščino.
Predlog spremembe  14 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 3 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Posebni cilji tega ukrepa so:	3. Posebni cilji samih spomenikov so:
Obrazložitev
Glej obrazložitev predloga spremembe člena 3(1), uvod.
Posebni cilji se nanašajo na izboljšave, h katerim se zavežejo sami spomeniki – posamično ali skupno – v postopku za pridobitev znaka dediščine EU.
Predlog spremembe  15 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 3 – alinea 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– povečati ozaveščenost mladih o njihovi skupni kulturni dediščini,	– povečati zlasti ozaveščenost mladih, na splošno pa tudi evropskih državljanov, o njihovi skupni kulturni dediščini in okrepiti njihovo zavest o evropski identiteti;
Obrazložitev
Glavni cilj evropskega procesa povezovanja je razvoj evropske identitete in z znakom ga je mogoče dejavno spodbujati.
Predlog spremembe  16 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 3 – alinea 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– izboljšati dostop do spomenikov za celotno javnost zlasti za mlade,	– izboljšati in/ali povečati dostop do spomenikov za vse, zlasti za mlade,
Predlog spremembe  17 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 3 – alinea 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
poglobiti medkulturni dialog zlasti med mladimi z umetniškim, kulturnim in zgodovinskim izobraževanjem,	– poglobiti medkulturni dialog zlasti med mladimi z umetniškim, kulturnim, zgodovinskim in interaktivnim spletnim izobraževanjem,
Obrazložitev
Mladi se z uporabo informacijske in telekomunikacijske tehnologije ter spletnih socialnih mrež družijo, povezujejo, učijo in navezujejo stike. Mlajša generacija zelo enostavno izraža svoje mnenje prek spletnih dnevnikov, mreže facebook in drugih izobraževalnih spletnih mest. Interaktivno spletno učenje je najboljše in stroškovno najučinkovitejše orodje za pospeševanje medkulturnega dialoga in bi ga zato bilo treba vključiti v predlog spremembe.
Predlog spremembe  18 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 3 – alinea 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– pospeševati sinergije med kulturno dediščino ter sodobnim ustvarjanjem in ustvarjalnostjo,	– pospeševati sinergije med kulturno dediščino ter sodobnim ustvarjanjem in podpirati ustvarjalnost,
Obrazložitev
Sinergije med kulturno dediščino in sodobnim ustvarjanjem lahko spodbudijo ustvarjalnost.
Predlog spremembe  19 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 3 – alinea 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– podpirati povezave med kulturno dediščino in gospodarskimi dejavnostmi, ki se razvijajo okoli nje, hkrati pa popolnoma spoštovati njeno celovitost ter prispevati k njeni trajnosti in trajnosti njene okolice,
Obrazložitev
Kulturna dediščina je lahko za določeno področje ena od glavnih prednosti in lahko pomeni potencial za uspešno gospodarstvo, temelječe na kulturnem turizmu, kulturnih panogah itd. Poleg tega bo sodelovanje s produktivno gospodarsko dejavnostjo spomenikom omogočilo prispevek k lastnemu vzdrževanju, ki je zaradi visokih stroškov pogosto težavno.
Predlog spremembe  20 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 3 – alinea 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– prispevati k privlačnosti in trajnostnemu razvoju regij.	– prispevati k spodbujanju, privlačnosti, kulturnemu vplivu ter turističnemu in trajnostnemu razvoju regij;
Predlog spremembe  21 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 3 – alinea 7 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– spodbujati ustvarjanje evropskih mrež za okrepitev skupne evropske dediščine.
Obrazložitev
Evropska dediščina je izjemno raznolika, medregionalne mreže pa bi lahko poudarile skupno evropsko temo, ki povezuje zelo različna obdobja in umetnostne sloge. Lahko bi na primer ustvarili mreže za red cistercijanov, Rome, modernizem ali art nouveau, rituale ob solsticiju itd., prek katerih bi evropski državljani spoznali, da veliko primerov kulturne dediščine, ki jo štejejo za svojo, obstaja v celi Evropi.
Predlog spremembe  22 Predlog sklepa Člen 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija in države članice zagotovijo dopolnjevanje znaka evropske dediščine z drugimi pobudami na področju kulturne dediščine, kot so Unescov seznam svetovne kulturne dediščine in „evropske kulturne poti“ Sveta Evrope.	Komisija in države članice zagotovijo, da znak evropske dediščine dopolnjuje druge pobude na področju kulturne dediščine, vendar jih ne podvaja, kot so Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva in „evropske kulturne poti“ Sveta Evrope.
Obrazložitev
Glej obrazložitev predloga spremembe uvodne izjave 7.
Predlog spremembe  23 Predlog sklepa Člen 7 – točka 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Kandidati za znak imajo simbolen evropski pomen in so imeli ključno vlogo v zgodovini Evropske unije in pri njeni izgradnji. Kandidati morajo zato utemeljiti:	(1) Kandidati za znak evropske dediščine imajo simbolen evropski pomen in so imeli pomembno vlogo v zgodovini in kulturi Evrope in/ali pri izgradnji Unije. Zato morajo utemeljiti:
Obrazložitev
Glej obrazložitev predloga spremembe člena 3(2)(1).
Predlog spremembe  24 Predlog sklepa Člen 7 – točka 1 – alinea 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– in /ali mesto ali vlogo spomenika v evropski zgodovini in evropskem povezovanju ter njegove povezave s ključnimi evropskimi dogodki ali osebnostmi, pa tudi kulturnimi, umetniškimi, političnimi, družbenimi, znanstvenimi, tehnološkimi ali industrijskimi gibanji,	– in /ali mesto ali vlogo spomenika v evropski zgodovini in evropskem povezovanju ter njegove povezave s ključnimi evropskimi dogodki ali osebnostmi, pa tudi kulturnimi, umetniškimi, verskimi, političnimi, družbenimi, znanstvenimi, tehnološkimi, okoljskimi ali industrijskimi gibanji,
Obrazložitev
Religija je bila, ne glede na njeno obliko, v evropskem prostoru izjemno pomembna, bila je vzrok za vojne, vplivala je na filozofijo, miselnost in splošno kulturo, pa tudi na umetniška dela vse do 19. stoletja, da ne omenjamo drugih vprašanj, povezanih z religijo. Poleg tega je narava velikih evropskih spomenikov v glavnem verska, zato bi bilo absurdno izpustiti religijo.
Predlog spremembe  25 Predlog sklepa Člen 7 – točka 2 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Kandidati za znak predložijo projekt, ki poudarja njihovo evropsko razsežnost in jih zavezuje k vsem naslednjim elementom:	(2) Kandidati za znak evropske dediščine predložijo projekt, ki ga je treba začeti izvajati najkasneje do konca imenovanega leta in ki vsebuje vse naslednje elemente:
Obrazložitev
Določitev roka za izvedbo meril do konca imenovanega leta kandidate zavezuje k izpolnitvi svojih obveznosti.
Predlog spremembe  26 Predlog sklepa Člen 7 – točka 2 – alinea 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– pospeševanju večjezičnosti z uporabo več jezikov Evropske unije,	– pospeševanje večjezičnosti in regionalne raznolikosti z uporabo več jezikov Unije kot ključa do medkulturnega dialoga,
Predlog spremembe  27 Predlog sklepa Člen 7 – točka 2 – alinea 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
udeležbi pri dejavnostih povezovanja v mrežo spomenikov, ki jim je podeljen znak evropske dediščine, da se omogoči izmenjava izkušenj in začnejo skupni projekti,	– sodelovanje s spomeniki, ki jim je že bil podeljen znak evropske dediščine,
Predlog spremembe  28 Predlog sklepa Člen 7 – točka 2 – alinea 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– povečevanju prepoznavnosti spomenika v evropskem merilu na primer z uporabo sodobne tehnologije,	– povečevanje prepoznavnosti spomenika v evropskem merilu, med drugim z novo informacijsko in komunikacijsko tehnologijo,
Predlog spremembe  29 Predlog sklepa Člen 7 – točka 2 – alinea 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– zagotavljanje, da je spomenik dostopen evropskim državljanom ob popolnem spoštovanju njegove celovitosti,
Obrazložitev
Čeprav morda navajamo očitno, veliko spomenikov ni odprtih za javnost, zato se je težko kakor koli identificirati z njimi.
Predlog spremembe  30 Predlog sklepa Člen 7 – točka 2 – alinea 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– organiziranju umetniških in kulturnih dejavnosti (na primer dogodkov, festivalov, umetniških rezidenc), ki pospešujejo mobilnost evropskih umetnikov in zbirk, spodbujajo medkulturni dialog in povezovanje dediščine, zlasti s sodobnim ustvarjanjem in ustvarjalnostjo. Te dejavnosti so dobrodošle, kadar koli posebnosti spomenika to dopuščajo.	– organiziranje umetniških in kulturnih dejavnosti (na primer dogodkov, festivalov, umetniških rezidenc), ki pospešujejo mobilnost evropskih kulturnih posrednikov, umetnikov in zbirk, spodbujajo medkulturni dialog in povezovanje dediščine, zlasti s sodobnim ustvarjanjem in ustvarjalnostjo. Te dejavnosti so dobrodošle, kadar koli posebnosti spomenika to dopuščajo.
Obrazložitev
Ta stavek ne sme biti del obveznih meril ampak poljuben element, saj je treba proporcionalno uporabljati to merilo glede na velikost in vrsto spomenika. Za vse spomenike ni mogoča umetniška ali kulturna dejavnost.
Predlog spremembe  31 Predlog sklepa Člen 7 – točka 3 – alinea 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– zagotavljanju dostopa za najširšo možno javnost na primer z raznimi prilagoditvami spomenika ali usposabljanjem osebja,	– zagotavljanje dostopa za najširšo možno javnost, med drugim za starejše osebe in invalide, na primer z raznimi prilagoditvami spomenika ali usposabljanjem osebja in z uporabo interneta,
Predlog spremembe  32 Predlog sklepa Člen 7 – točka 3 – alinea 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– promociji spomenikov kot turističnih destinacij,	– promocija spomenikov kot turističnih destinacij ob omejevanju morebitnega negativnega vpliva nanje ali na njihovo okolico,
Obrazložitev
Turistični razvoj nikakor ne sme spreminjati spomenikov ali njihove okolice.
Predlog spremembe  33 Predlog sklepa Člen 7 – točka 3 – alinea 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– zagotavljanju načrta upravljanja, ki je čim bolj prijazen okolju, da se omejijo možni negativni učinki turizma.	– zagotavljanje načrta upravljanja, ki je čim bolj prijazen okolju.
Obrazložitev
Glej obrazložitev k členu 7(3)(6).
Predlog spremembe  34 Predlog sklepa Člen 8 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Izbirni svet sestavlja 12 članov. Štiri člane imenuje Evropski parlament, štiri Svet in štiri Komisija. Izbirni svet imenuje svojega predsednika.	2. Izbirni svet sestavlja 13 članov. Štiri člane imenuje Evropski parlament, štiri Svet, štiri Komisija in enega Odbor regij v skladu s svojimi ustreznimi postopki. Evropski izbirni svet imenuje svojega predsednika.
Obrazložitev
Vključitev člana iz Odbora regij v evropski izbirni svet bo lokalnim in regionalnim oblastem omogočila, da izrazijo svoje stališče, s čimer bo bolj reprezentativen, poleg tega pa bo vzbudil zanimanje na lokalni in regionalni ravni. Zato bo izbirni svet tudi sestavljen iz lihega števila članov.
Predlog spremembe  35 Predlog sklepa Člen 8 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Člani evropskega izbirnega sveta so neodvisni strokovnjaki. Ti strokovnjaki morajo imeti veliko izkušenj in znanja na področju kulture, dediščine, evropske zgodovine ali drugih področjih, ki so pomembna za cilje znaka evropske dediščine.	3. Člani evropskega izbirnega sveta so neodvisni strokovnjaki. Ti strokovnjaki morajo imeti veliko izkušenj in znanja na področjih, ki so pomembna za cilje znaka evropske dediščine. Institucije, ki jih imenujejo, si prizadevajo v kar največji meri zagotoviti dopolnjevanje njihovih strokovnih področij in njihovo uravnoteženo geografsko zastopanost.
Obrazložitev
V evropskem izbirnem svetu morajo biti kulturni strokovnjaki z vseh področij, ki so povezana s cilji znaka dediščine EU (seznam ni strogo določen in lahko vsebuje kar koli od humanitarnih študij do upravljanja s kulturnimi dobrinami), hkrati pa je treba ohraniti pravično zastopanost vseh držav članic.
Predlog spremembe  36 Predlog sklepa Člen 8 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Člani evropskega izbirnega sveta so imenovani za tri leta. Razen v prvem letu veljave tega sklepa Komisija imenuje štiri strokovnjake za eno leto, štiri Evropski parlament za dve leti in štiri Svet za tri leta.	4. Člani evropskega izbirnega sveta so imenovani za tri leta. Razen v prvem letu veljave tega sklepa Komisija imenuje štiri strokovnjake za eno leto, štiri Evropski parlament in enega Odbor regij za dve leti in štiri Svet za tri leta.
Obrazložitev
Glej predlog spremembe k členu 8(2).
Predlog spremembe  37 Predlog sklepa Člen 8 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Če med članom izbirnega sveta in nekim spomenikom kandidatom pride do navzkrižja interesov, član izbirnega sveta ne sodeluje pri ocenjevanju navedenega spomenika.	5. Člani evropskega izbirnega sveta morajo prijaviti vsako navzkrižje interesov ali morebitno navzkrižje interesov v zvezi z nekim spomenikom kandidatom. V primeru takšne prijave ali če pride do takšnega navzkrižja interesov, član ne sodeluje pri ocenjevanju navedenega ali kakega drugega spomenika iz te države članice.
Obrazložitev
Te praktične rešitve zagotavljajo preglednost postopka.
Predlog spremembe  38 Predlog sklepa Člen 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Da bi se postopki ohranili čim bolj poenostavljeni in neobremenjeni, Komisija na podlagi izbirnih meril pripravi skupen prijavni obrazec za vse kandidate. Pri izbiri bodo upoštevane samo prijave, predložene na uradnem prijavnem obrazcu.	Komisija na podlagi izbirnih meril iz člena 7 pripravi skupen prijavni obrazec za vse kandidate. Pri izbiri bodo upoštevane samo prijave, predložene na uradnem prijavnem obrazcu.
Predlog spremembe  39 Predlog sklepa Člen 10 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Predizbira spomenikov za podelitev znaka evropske dediščine je v pristojnosti držav članic.	1. Predizbira spomenikov za podelitev znaka evropske dediščine je v pristojnosti držav članic ob tesnem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi.
Predlog spremembe  40 Predlog sklepa Člen 10 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Vsaka država članica ima možnost, da v predizbirnem postopku imenuje največ dva spomenika na leto v skladu s koledarjem iz Priloge. V letih, ki so namenjena postopku spremljanja ni nobenega izbirnega postopka.	2. Vsaka država članica ima možnost, da v predizbirnem postopku imenuje največ dva spomenika vsaki dve leti v skladu s koledarjem iz Priloge.
Obrazložitev
Izbiranje spomenikov vsaki dve leti bo zagotovilo večjo kakovost izbirnega postopka in izbranih spomenikov. Treba je ohraniti razumno število spomenikov, da ne bi bili ogroženi kakovost, verodostojnost in ugled znaka evropske dediščine. Izbirni postopek se v enem letu izvede na ravni države članice, naslednje leto pa na evropski ravni z uradnim imenovanjem spomenikov. V tem primeru se lahko spomeniki spremljajo vzporedno z izbirnim postopkom.
Predlog spremembe  41 Predlog sklepa Člen 10 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Vsaka država članica določi svoje postopke in svoj koledar za predizbiro spomenikov v skladu z načelom subsidiarnosti in pri tem zagotovi, da upravne ureditve ostanejo kolikor je mogoče racionalne in prilagodljive. Vendar mora Komisijo uradno obvestiti o rezultatih predizbire najpozneje do 31. januarja v letu izbirnega postopka.	3. Vsaka država članica določi svoje postopke in svoj koledar za predizbiro spomenikov v skladu z načelom subsidiarnosti in pri tem zagotovi, da upravne ureditve ostanejo kolikor je mogoče racionalne in prilagodljive. Vendar mora Komisijo uradno obvestiti o rezultatih predizbire najpozneje do 1. marca v letu predizbirnega postopka.
Obrazložitev
V skladu z novim predlogom koledarja (glej prilogo)
Predlog spremembe  42 Predlog sklepa Člen 10 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Za predizbiro veljajo merila iz člena 7, uporablja pa se prijavni obrazec iz člena 9.	4. Predizbira se opravi v skladu z merili iz člena 7, uporablja pa se prijavni obrazec iz člena 9.
Obrazložitev
Merila in prijavni obrazec za postopek predizbire morajo biti na nacionalni ravni poenoteni.
Predlog spremembe  43 Predlog sklepa Člen 10 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Komisija objavi popoln seznam vnaprej izbranih spomenikov in o tem obvesti Evropski parlament, Svet in Odbor regij.
Obrazložitev
Objava spomenikov iz predizbora in obveščanje vseh sodelujočih institucij EU prispevata k večji preglednosti postopka.
Predlog spremembe  44 Predlog sklepa Člen 11 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Za končno izbiro veljajo merila iz člena 7, uporablja pa se prijavni obrazec iz člena 9.	3. Končna izbira se opravi v skladu z merili iz člena 7, uporablja pa se prijavni obrazec iz člena 9.
Obrazložitev
Merila in prijavni obrazec za postopek končne izbire morajo biti poenoteni na ravni Unije.
Predlog spremembe  45 Predlog sklepa Člen 11 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Evropski izbirni svet pripravi poročilo o spomenikih, imenovanih v predizibirnem postopku, najpozneje do 31. oktobra v letu izbirnega postopka. Poročilo vključuje priporočilo za podelitev znaka evropske dediščine in utemeljitev za spomenike, ki se niso uvrstili na končni seznam.	4. Evropski izbirni svet pripravi poročilo o spomenikih, imenovanih v predizibirnem postopku, najpozneje do 15. decembra v letu predizbirnega postopka. Poročilo vključuje priporočilo za podelitev znaka evropske dediščine in utemeljitev za spomenike, ki se niso uvrstili na končni seznam.
Obrazložitev
V skladu z novim predlogom koledarja (glej prilogo).
Predlog spremembe  46 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Za prijave za nadnacionalne spomenike velja isti postopek kot za prijave za druge spomenike. Zadevne države članice v predizbirnem postopku imenujejo največ dva spomenika, kakor je določeno v členu 10. Po posvetu in dogovoru med njimi se ta dva spomenika predlagata v imenu teh držav članic.	2. Za prijave za nadnacionalne spomenike velja isti postopek kot za prijave za druge spomenike. Vse zadevne države članice v predizbirnem postopku imenujejo največ dva spomenika, kakor je določeno v členu 10. Med nadnacionalnimi spomeniki se eden imenuje za koordinatorja, ki predstavlja edino kontaktno točko za Komisijo. Koordinator pravočasno priskrbi informacije o nadnacionalni kandidaturi v vseh državah članicah, s čimer se zagotovi udeležba ustreznih spomenikov v celotni Uniji. Vsi spomeniki, ki sodelujejo v nadnacionalnem spomeniku, izpolnijo prijavo iz člena 9 in morajo izpolnjevati merila iz člena 7.
Obrazložitev
Nadnacionalni spomeniki imajo ugodnejši položaj, saj že sami po sebi spodbujajo glavne cilje znaka evropske dediščine in ustvarjajo mreže. Zato bi morale vse sodelujoče države članice posredovati svoje kvote za spomenike, ki so udeleženi v nadnacionalnem spomeniku. Prav tako je treba vse države članice pravočasno obvestiti o nameri za potegovanje za znak nadnacionalnega spomenika, da se lahko vključijo vsi zainteresirani. Iz praktičnih razlogov je treba za vsak nadnacionalni spomenik določiti enega koordinatorja, ki bo kontaktna točka za evropski izbirni svet in Komisijo.
Predlog spremembe  47 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Nadnacionalnim spomenikom, ki so bistvo čezmejne evropske dediščine, saj predstavljajo materialne in nematerialne simbole, je treba nameniti posebno pozornost.
Obrazložitev
Če se bo znak evropske dediščine podelil nadnacionalnim spomenikom, bo to imelo poseben pomen, saj bo promoviral evropsko dediščino na širši ravni, s čimer se bo dotaknil več državljanov. Mir je primer nematerialnega simbola.
Predlog spremembe  48 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Če kateri od spomenikov nadnacionalnega spomenika preneha izpolnjevati merila znaka evropske dediščine ali obveze iz svoje prijave, se uporabi postopek iz člena 15.
Predlog spremembe  49 Predlog sklepa Člen 13 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Med letom, ki sledi izbirnemu postopku, Komisija glede na priporočilo evropskega izbirnega sveta uradno imenuje spomenike za podelitev znaka evropske dediščine. Komisija o tem obvesti Evropski parlament in Svet.	1. Med letom, ki sledi izbirnemu postopku, Komisija ob ustreznem upoštevanju priporočila evropskega izbirnega sveta uradno imenuje spomenike za podelitev znaka evropske dediščine. Komisija o sprejetem sklepu obvesti Evropski parlament, Svet in Odbor regij.
Obrazložitev
Uskladitev s predlogi sprememb člena 8.
Predlog spremembe  50 Predlog sklepa Člen 13 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Znak evropske dediščine se načeloma spomenikom podeljuje redno pod pogoji iz členov 14 in 15 in pod pogojem, da se ukrep nadalje izvaja.	2. Znak evropske dediščine se spomenikom podeljuje redno pod pogoji iz členov 14 in 15 in pod pogojem, da se ukrep nadalje izvaja.
Predlog spremembe  51 Predlog sklepa Člen 13 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Podelitev znaka evropske dediščine ne sme povzročiti obveznosti na področju urbanističnega načrtovanja, prava, urejanja krajine, mobilnosti ali arhitekture. Veljavna je zgolj lokalna zakonodaja.
Predlog spremembe  52 Predlog sklepa Člen 14 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Poročilo pošlje Evropski komisiji in predloži v preučitev evropskemu izbirnemu svetu najpozneje do 31. januarja v letu postopka spremljanja.	3. Poročilo pošlje Evropski komisiji in predloži v preučitev evropskemu izbirnemu svetu najpozneje do 1. marca v letu postopka spremljanja.
Obrazložitev
V skladu z novim predlogom koledarja (glej prilogo).
Predlog spremembe  53 Predlog sklepa Člen 14 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Evropski izbirni svet izda poročilo o stanju spomenikov z znakom v zadevnih državah članicah najpozneje do 31. oktobra v letu postopka spremljanja in po potrebi vključi priporočila, ki jih je treba upoštevati v naslednjem obdobju spremljanja.	4. Evropski izbirni svet izda poročilo o stanju spomenikov z znakom v zadevnih državah članicah najpozneje do 15. decembra v letu postopka spremljanja in po potrebi vključi priporočila, ki jih je treba upoštevati v naslednjem obdobju spremljanja.
Obrazložitev
V skladu z novim predlogom koledarja (glej prilogo).
Predlog spremembe  54 Predlog sklepa Člen 14 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Komisija določi skupne kazalnike za države članice, da se zagotovi usklajen pristop pri postopku spremljanja.	5. Komisija po posvetovanju z evropskim izbirnim svetom določi skupne kazalnike za države članice, da se zagotovi usklajen pristop pri postopku spremljanja.
Predlog spremembe  55 Predlog sklepa Člen 15 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija sprejme končno odločitev glede odvzema znaka evropske dediščine. Komisija o tem obvesti Evropski parlament in Svet.	4. Komisija ob upoštevanju priporočila evropskega izbirnega sveta sprejme končno odločitev glede odvzema znaka evropske dediščine. Komisija o tem obvesti Evropski parlament, Svet in Odbor regij.
Obrazložitev
Zaradi preglednosti je treba v postopek odvzema znaka vključiti evropski izbirni svet.
Predlog spremembe  56 Predlog sklepa Člen 15 – odstavek 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Spomeniki se lahko kadar koli odrečejo znaku evropske dediščine. V tem primeru to sporočijo zadevni državi članici, ki nato obvesti Komisijo. Komisija sprejme odločitev o umiku znaka evropske dediščine in o tem obvesti Evropski parlament, Svet in Odbor regij.
Obrazložitev
Pobuda za znak dediščine EU je bolj demokratična, če obstaja možnost umika od nje, saj je treba upoštevati okoliščine, ko spomeniki iz objektivnih razlogov ne morejo več izpolnjevati svojih obvez ali ne želijo več sodelovati pri tej pobudi.
Predlog spremembe  57 Predlog sklepa Člen 16 – odstavek 1 – alinea 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– določi smernice za izbirni postopek in postopek spremljanja ter prijavni obrazec,	– na podlagi ciljev iz člena 3 in v skladu z merili iz člena 7 določi smernice, ki so v pomoč pri izbirnem postopku in postopku spremljanja ter pri prijavnem obrazcu,
Predlog spremembe  58 Predlog sklepa Člen 16 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija je pristojna za komuniciranje v zvezi z znakom evropske dediščine in njegovo vidnostjo na evropski ravni zlasti z oblikovanjem in vzdrževanjem posebne spletne strani.	2. Komisija je pristojna za komuniciranje v zvezi z znakom evropske dediščine in njegovo vidnostjo na evropski ravni zlasti z oblikovanjem in vzdrževanjem posebnega spletnega mesta, novim logotipom ter povečevanjem prepoznavnosti in privlačnosti spomenikov v evropskem merilu, na primer z uporabo novih tehnologij ter digitalnih in interaktivnih sredstev, pa tudi z iskanjem sinergij z drugimi evropskimi pobudami. Vsa obvestila in priporočila evropskega izbirnega sveta iz členov 8(6), 10(4a) in 15(5) se objavijo na tem spletnem mestu.
Obrazložitev
Novi logotip bi prispeval k prepoznavnosti znaka dediščine EU in dvigovanju zavesti o tej pobudi. Delo evropskega izbirnega sveta mora biti kar se da pregledno.
Predlog spremembe  59 Predlog sklepa Člen 17 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija zagotovi zunanjo in neodvisno ocenjevanje ukrepa za znak evropske dediščine. Ocenjevanje se izvaja vsakih šest let v skladu s koledarjem iz Priloge. Pri ocenjevanju se preuči vse elemente vključno z učinkovitostjo procesov, vključenih v delovanje ukrepa, število spomenikov, učinek ukrepa, na kakšen način ga je mogoče izboljšati in ali naj se ukrep za znak evropske dediščine nadaljuje.	1. Komisija zagotovi zunanjo in neodvisno ocenjevanje ukrepa za znak evropske dediščine. Ocenjevanje se izvaja vsakih šest let v skladu s koledarjem iz Priloge. Pri ocenjevanju se preuči vse elemente, vključno z učinkovitostjo procesov, vključenih v delovanje ukrepa, število spomenikov, geografsko območje in učinek ukrepa, na kakšen način ga je mogoče izboljšati in ali naj se ukrep za znak evropske dediščine nadaljuje.
Obrazložitev
Pri prihodnjih ocenjevanjih znaka evropske dediščine se lahko po potrebi preučuje primernost širjenja pobude na tretje države, ki sodelujejo v programu Kultura, ali celo še dlje.
Predlog spremembe  60 Predlog sklepa Člen 17 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu v šestih mesecih po končanih ocenjevanjih predloži poročilo o njih.	2. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu v šestih mesecih po končanih ocenjevanjih predloži poročilo o njih, po potrebi skupaj z ustreznimi predlogi.
Predlog spremembe  61 Predlog sklepa Člen 18
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 18	črtano
Prehodne določbe
1. Spomeniki, katerim je bil znak že podeljen v okviru medvladne pobude za znak evropske dediščine, in so na ozemlju držav članic, se ocenijo [v letu po začetku veljavnosti tega sklepa].
Za te spomenike je treba predložiti novo prijavo na podlagi novih meril in postopkov iz členov 6 do 9, ki jo Komisiji pošlje zadevna država članica najpozneje do 31. januarja [of the year in question].
Nove prijave oceni evropski izbirni svet.
Če eden od spomenikov, ki jih predlaga neka država članica, ne izpolnjuje meril, ali če so potrebne nadaljnje informacije, evropski izbirni svet preko Komisije naveže stike z zadevno državo članico, da preuči, ali se prijava pred končno odločitvijo še lahko izboljša. Po potrebi se organizira ogled spomenika.
Evropski izbirni svet pripravi poročilo o spomenikih s priporočilom za podelitev znaka evropske dediščine do konca [the year in question], razen če se od države članice zahteva še nadaljnja pojasnila.
Komisija potem uradno imenuje spomenike.
Znak evropske dediščine se načeloma spomenikom iz tega odstavka podeljuje redno pod pogoji iz členov 14 in 15 ter pod pogojem da se ukrep nadalje izvaja.
Kandidati, ki niso na končnem seznamu, se v naslednjih letih lahko ponovno prijavijo za predizbiro na nacionalni ravni.
2. Države članice, ki niso sodelovale pri medvladni pobudi za znak evropske dediščine imajo možnost, da predlagajo največ štiri spomenike za podelitev znaka evropske dediščine [the second year following the entry into force of the present Decision].
Za te spomenike je treba predložiti novo prijavo na podlagi meril in postopkov iz členov 6 do 9, ki jo Komisiji pošlje zadevna država članica najpozneje do 31. januarja [of the year in question].
Nove prijave oceni evropski izbirni svet. Če eden od spomenikov, ki jih predlaga neka država članica, ne izpolnjuje meril, ali če so potrebne nadaljnje informacije, evropski izbirni svet preko Komisije naveže stike z zadevno državo članico, da preuči, ali se prijava pred končno odločitvijo še lahko izboljša. Po potrebi se organizira ogled spomenika.
Evropski izbirni svet pripravi poročilo o spomenikih s priporočilom za podelitev znaka evropske dediščine do konca [the year in question], razen če se od države članice zahteva še nadaljnja pojasnila.
Komisija potem uradno imenuje spomenike.
Znak evropske dediščine se načeloma spomenikom iz tega odstavka podeljuje redno pod pogoji iz členov 14 in 15 ter pod pogojem da se ukrep nadalje izvaja.
Kandidati, ki niso na končnem seznamu, se v naslednjih letih lahko ponovno prijavijo za predizbiro na nacionalni ravni.
3. Izbirni postopek in postopek spremljanja za znak evropske dediščine iz členov 6 do 15 se začneta [the third year following the entry into force of the present Decision].
Obrazložitev
Novi znak dediščine Evropske unije izhaja iz medvladnega znaka evropske dediščine. Kljub temu se ukrep EU, ki temelji na novih, skupnih, jasnih in preglednih merilih, enotni prijavi in novem logotipu, zelo razlikuje od medvladne pobude. Spomeniki bodo ohranili znak evropske dediščine, ki jim je bil podeljen, in bodo v postopku za pridobitev znaka dediščine EU enako obravnavani kot vsi drugi kandidati. S tem se ne bo zmanjšala vrednost obstoječega medvladnega znaka, se bo pa povečal ugled novega znaka.
Predlog spremembe  62 Predlog sklepa Priloga - tabela
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
[Leto n]
Sprejetje tega sklepa
Predpriprava
[Leto n]
Sprejetje tega sklepa
Predpriprava
[leto n+1]
Ponovno ocenjevanje spomenikov, ki jim je že bil dodeljen znak evropske dediščine v okviru medvladne pobude
[leto n+1]
Predpriprava
[leto n+2]
Države članice, ki niso sodelovale pri medvladni pobudi, prvič predložijo spomenike
[leto n+2]
Predizbor, ki ga opravijo države članice
[leto n+3]
Izbira
[leto n+3]
Končno imenovanje spomenikov
[leto n+4]
Spremljanje
[leto n+4]
Predizbor, ki ga opravijo države članice
[leto n+5]
Izbira
[leto n+5]
Končno imenovanje spomenikov in spremljanje
[leto n+6]
Izbira
Ocenjevanje znaka evropske dediščine
[leto n+6]
Predizbor, ki ga opravijo države članice
[leto n+7]
Izbira
[leto n+7]
Končno imenovanje spomenikov Ocenjevanje znaka evropske dediščine
[leto n+8]
Spremljanje
[leto n+8]
Predizbor, ki ga opravijo države članice
[leto n+9]
Izbira
[leto n+9]
Končno imenovanje spomenikov in spremljanje
[leto n+10]
Izbira
[leto n+10]
Predizbor, ki ga opravijo države članice
[leto n+11]
Izbira
[leto n+11]
Končno imenovanje spomenikov
[leto n+12]
Spremljanje
Ocenjevanje znaka evropske dediščine
[leto n+12]
Predizbor, ki ga opravijo države članice
…
…
[leto n+13]
Končno imenovanje spomenikov Ocenjevanje znaka evropske dediščine
Obrazložitev
Glej obrazložitev predloga spremembe člena 10(2).

• [1]          UL C 267, 1.10.2010. str. 52.

OBRAZLOŽITEV

Evropske institucije se v svojih prizadevanjih za dosego širše kohezije in solidarnosti soočajo z izzivi, kot sta oblikovanje skupne evropske identitete in spodbujanje zanimanja za Evropsko unijo in njen nastanek.

Vsekakor je mogoče bolj radikalno in očitno spodbujati zaupanje Evropejcev v Evropsko unijo in njene voditelje (nedavna finančna kriza je pokazala, da je mogoče še več doseči na višjih ravneh uprave). Kljub temu lahko poznavanje zgodovine naše celine, seznanjenost z njeno večnacionalno, vendar skupno, kulturno dediščino in postopno izobraževanje mlajše generacije o idejah in ljudeh, ki so vodili izgradnjo Evropske unije, dejansko prispevajo k premostitvi vrzeli med EU in njenimi državljani.

Predlog Komisije

Predlog Komisije izvira iz prvotne zasnove za znak evropske dediščine, ki je nastala leta 2005 kot ena od predlaganih rešitev za razkorak med EU in njenimi državljani. Projekt je prvotno aprila 2006 začelo nekaj evropskih držav (Francija, Španija in Madžarska) na medvladni ravni, njegov namen pa je bil izkoristiti našo skupno kulturno dediščino in zgodovino, da bi se okrepil občutek pripadnosti evropskih državljanov Evropski uniji. Znak je bil doslej podeljen 64 spomenikom v 17 državah članicah EU in Švici.

Države članice so 20. novembra 2008 pozvale Komisijo, naj preoblikuje medvladno pobudo za znak evropske dediščine v uradni ukrep EU, ki bo sicer imel še vedno enako nalogo, vendar bo deloval usklajeno, s čimer bo zagotovljen njegov dolgoročni uspeh.

Posvetovanje s širšo javnostjo in ocena učinka sta pokazala, da je lahko znak evropske dediščine uspešnejši pri doseganju svojih ciljev, če deluje kot pobuda Evropske unije z enako natančno opredeljenimi merili in vzpostavljenim močnim sistemom za spremljanje, ki bo prispeval k povečanju prepoznavnosti in verodostojnosti znaka – brez težav, ki nastanejo z nestabilnim, krožnim upravljanjem, slabim komuniciranjem in nezanimanjem za sodelovanje.

Predlagani novi znak evropske dediščine bi se moral za dosego svojega političnega cilja osredotočiti na simbolno in/ali izobraževalno vrednost in ne na estetsko vrednost spomenika, saj je to naloga drugih pobud na področju kulturne dediščine, ter vztrajati na tesnem sodelovanju med spomeniki, ki imajo ta znak, z izmenjavo zgledov najboljše prakse in pobudami za skupne projekte.

Stališče poročevalke

Poročevalka pozdravlja predlog Komisije, da se znak evropske dediščine uporabi kot orodje, med drugimi bolj učinkovitimi sredstvi, za zapolnitev vrzeli med Evropsko unijo in njenimi državljani in kot sporočilo, da je evropska zgodovina rezultat raznolike vendar bogate in dopolnjujoče se skupne kulturne dediščine ter kot izraz spoštovanja, ker EU izvira iz trdnih vrednot kot so svoboda, demokracija, spoštovanje človekovih pravic, kulturna raznolikost, strpnost in solidarnost. Odločitev držav članic, da se znak evropske dediščine ureja na ravni EU, bo prispevala ne le k njegovi večji prepoznavnosti, ugledu in kredibilnosti ampak tudi k doseganju že dolgo zastavljenih plemenitih ciljev o koheziji in solidarnosti med evropskimi državljani.

Sprva je poročevalka izrazila idejo o znaku zunaj meja Evropske unije, ki bi se ga lahko uporabilo kot velikopotezno sredstvo v zunanji politiki, saj je prispevek evropske kulture svetu zelo priznan. Kljub temu se zdi v tem času bolj realistično znak obravnavati kot sredstvo za poglabljanje kohezije Evropske unije med državami članicami in njihovimi prebivalci, preden se ga poskuša podeljevati zunaj meja EU za prispevke k zgodovini človeštva in dediščino, ki izvira iz vrednot, ki so nekoč nastale na naši celini in so bile zanjo značilne.

Številne točke predloga pa je treba še izboljšati in bolj pojasniti.

I. ZNAK DEDIŠČINE EVROPSKE UNIJE

Zaradi stališča poročevalke in zasnove znaka, kot je navedena v predlogu, je zelo pomembno, da se medvladni znak evropske dediščine v ukrepu EU preimenuje v znak dediščine Evropske unije. Preimenovanje namreč jasno ločuje novi znak od predhodnega in odraža, da je novi znak sredstvo, s katerim se poskuša doseči kohezijo in solidarnost zlasti med državljani EU.

Novi ukrep s konkretnejšimi merili in bolj opredeljenim sistemom spremljanja se bo z novim imenom za znak in novim logotipom razlikoval od svojega predhodnika. Ta predlog poleg poskusnega obdobja ukrepa in njegove izvedbe omogoča obravnavanje vprašanja prehodnih odločb, ki je opisano spodaj.

II. ŠTEVILO SPOMENIKOV: IZBOR VSAKI DVE LETI

Letno podeljevanje znaka 27 spomenikom ne bi le zelo povečalo števila spomenikov z znakom v začetnem obdobju, ampak bi zagotovo ogrozilo tudi ugled znaka. Poleg tega bi vplivalo na kakovost postopka spremljanja, zlasti kadar bi ga izvajal evropski izbirni svet, ki bo imel nalogo pregledati poročila spremljanja, ki jih bodo objavile države članice, in izdati priporočila.

Po mnenju poročevalke bi izbor spomenikov vsaki dve leti zagotovil višjo kakovost postopka in izbranih spomenikov ter dovolj časa za predizbor (na ravni držav članic) ter nadaljnji izbor (na evropski ravni), hkrati pa olajšal spremljanje spomenikov.

III. NADNACIONALNI SPOMENIKI

Poročevalka se strinja, da je treba zaradi simbolne vrednosti znaka, ki omogoča napredovanje k evropskemu združevanju, nadnacionalne spomenike ugodneje obravnavati, saj spodbujajo skupne značilnosti, mrežno povezovanje in sodelovanje med državami ali regijami. Zato je treba nadnacionalne spomenike v vseh državah članicah prednostno vključiti v redno „kvoto“ dveh predlaganih spomenikov na leto. Država članica bo iz praktičnih razlogov imela vlogo „koordinatorja“ in kontaktne točke v razpravah z evropskim izbirnim svetom in Komisijo.

IV. BREZ PREHODNIH ODLOČB

Za poročevalko novi znak ni zgolj preoblikovanje predhodnega ampak priložnost, da se novi ukrep oblikuje na podlagi izkušenj, ki so bile pridobljene z medvladno pobudo. Nova dobro opredeljena merila, mrežno povezovanje, izbirni svet in spremljanje nakazujejo drugačno zasnovo novega ukrepa, ki se je ne sme enako obravnavati kot predhodno. Za ohranjanje ugleda starega znaka in spodbujanje ugleda novega niso potrebne prehodne odločbe.

Poleg tega bo zmernejše število spomenikov z znakom omogočilo lažje izvajanje izbirnega postopka in postopka spremljanja. Število obravnavanih spomenikov mora vedno ostati razumno in reprezentativno. V primeru prehodnega obdobja bi lahko več kot sto spomenikov do konca prvih štirih let sodelovalo v pobudi. Za primerjavo, na Unescovem seznamu svetovne dediščine je približno 330 spomenikov iz 27 držav EU, vendar je bilo to število doseženo v več kot tridesetih letih.

V. VLOGA EVROPSKEGA IZBIRNEGA SVETA

Postavljeno je bilo vprašanje, ali bi bilo mogoče okrepiti vlogo evropskega izbirnega sveta v postopku podeljevanja ali odvzema znaka evropske dediščine določenim spomenikom. To vprašanje se posredno dotika bolj splošnega pravnega vprašanja, in sicer ali lahko zakonodajalec EU s sekundarno zakonodajo vzpostavi organe s pristojnostjo odločanja, ki jih pogodbe ne predvidevajo. Iz pogodbe (načelo prenosa pristojnosti, člen 5 Pogodbe o EU) in ustaljene sodne prakse Sodišča Evropske unije je razvidno, da lahko zakonodajalec EU ukrepa samo v mejah svojih pristojnosti in institucionalnem okviru, ki ju določa Pogodba.

Člen 17 določa, da Komisija med drugim v skladu s pogodbama „upravlja programe“ in „opravlja usklajevalno, izvršilno in upravno funkcijo“, medtem ko člen 291 Pogodbe o delovanju EU predvideva prenos izvedbenih pooblastil na Komisijo, kadar so potrebni enotni pogoji za izvajanje pravno zavezujočih aktov. Zato izbirnega sveta ne smemo vključiti v postopek podeljevanja ali odvzem znaka spomenikom.  

VI. POMEMBNEJŠA VLOGA EVROPSKEGA PARLAMENTA

Iz enakega razloga je pravno težavno podeliti več vpliva Evropskemu parlamentu pri podeljevanju ali odvzemu znaka, kot mu ga pripisuje predlog.

Večjo vpletenost Evropskega parlamenta v izbirni postopek je mogoče doseči tako, da se ga prosi za njegovo mnenje o spomenikih, izbranih v predizboru, ali se ga v zgodnji fazi bolj informira o tej pobudi. Pomanjkljivost prve možnosti je upočasnitev postopka.

Poročevalka meni, da mora Komisija objaviti popoln seznam spomenikov iz predizbora ter o njem obvestiti Evropski parlament in Svet. Tako bi imel Evropski parlament dovolj časa, da odgovori, če bi se pojavila kakršna koli vprašanja.

Zaključna ugotovitev

Poročevalka se strinja z ugotovitvami ocene vpliva, da „(stari) znak sam ne more odpraviti vrzeli med državljani in EU“ ampak „je bil skromnejše zasnovan kot eden od prispevkov skupaj z drugimi pobudami, ki obravnavajo enako težavo“. Prav tako se strinja z navedbami istega besedila o „presenetljivo slabi volilni udeležbi na evropskih volitvah junija 2009“ in z rezultati številnih Evrobarometrovih raziskav, ki „kažejo, da se ugled EU v zadnjih nekaj letih ni popravil ampak nasprotno, da je delež Evropejcev (45 %), ki imajo pozitivno mnenje o EU najnižji od jeseni 2005“.

Da bi se to spremenilo, morajo evropske institucije še veliko narediti pri reševanju pomembnejših vprašanj. Zamisel znaka dediščine Evropske unije, katere namen je okrepiti občutek evropskih državljanov, da si delijo skupno dediščino (s poznavanjem zgodovine in sodelovanjem pri ukrepih, ki podpirajo medkulturni dialog), in predstaviti izgradnjo EU kot proces, ki se še vedno razvija, je korak v to smer.

Vrednoti kot sta demokracija in svoboda, ki izhajata iz pretekle evropske kulture, sta enako pomembni kot preglednost in solidarnost ter prav tako nujni v tem času, saj moramo in si želimo premostiti vrzel med evropskimi institucijami in državljani držav članic EU.

POSTOPEK

Naslov	Znak evropske dediščine
Referenčni dokumenti	KOM(2010)0076 – C7-0071/2010 – 2010/0044(COD)
Datum predložitve EP	9.3.2010
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	CULT 24.3.2010
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	REGI 24.3.2010
Odbori, ki niso podali mnenja        Datum sklepa	REGI 27.4.2010
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli) 23.3.2010
Obravnava v odboru	23.6.2010		2.9.2010
Datum sprejetja	27.10.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	28 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Magdi Cristiano Allam, Maria Badia i Cutchet, Zoltán Bagó, Malika Benarab-Attou, Lothar Bisky, Piotr Borys, Jean-Marie Cavada, Silvia Costa, Santiago Fisas Ayxela, Petra Kammerevert, Morten Løkkegaard, Marek Henryk Migalski, Doris Pack, Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli), Marie-Thérèse Sanchez-Schmid, Marietje Schaake, Marco Scurria, Joanna Senyszyn, Emil Stoyanov, Hannu Takkula, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Milan Zver
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Ivo Belet, Luigi Berlinguer, Knut Fleckenstein, Nadja Hirsch, Oriol Junqueras Vies, Seán Kelly, Timothy Kirkhope, Iosif Matula, Monika Smolková, Rui Tavares, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein