Postopek : 2010/0106(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0345/2010

Predložena besedila :

A7-0345/2010

Razprave :

PV 13/12/2010 - 16
CRE 13/12/2010 - 16

Glasovanja :

PV 14/12/2010 - 9.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0464

PRIPOROČILO     ***
PDF 160kWORD 88k
1.12.2010
PE 448.824v02-00 A7-0345/2010

o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Gruzijo o poenostavitvi izdajanja vizumov

(11324/2010 – C7–0000/2010 – 2010/0106(NLE))

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

Poročevalec: Nathalie Griesbeck

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za zunanje zadeve
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Gruzijo o poenostavitvi izdajanja vizumov

(11324/2010 – C7‑0391/2010 – 2010/0106(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (11324/2010),

–   ob upoštevanju osnutka sporazuma med Evropsko skupnostjo in Gruzijo o poenostavitvi izdajanja vizumov (10304/2010),

–   ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet vložil v skladu s členom 77(2), točka (a), in členom 218(6), drugi pododstavek, točka (a), Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7–0391/2010),

–   ob upoštevanju členov 81 in 90(8) svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za zunanje zadeve (A7–0345/2010),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Gruzije.


OBRAZLOŽITEV

Širitev Evropske unije na 25 držav članic leta 2004, in na 27 držav članic leta 2007, je bila za Unijo priložnost, da ustvari nov okvir za sodelovanje s sosedami na vzhodu in jugu. Evropska unija je začela z izvajanjem razširjene sosedske politike – ki sega vse do držav južnokavkaške regije – s ciljem, da se poglobijo odnosi z državami na zunanjih mejah Unije, da se krepi varnost, stabilnost in razvoj teh držav ter se preprečijo nove delitve na evropski celini.

Evropa je s tem pokazala vse večji interes za države južnega Kavkaza, sedaj pa mora uresničevanje obveze do držav te regije nadaljevati, saj gre za pas ob njenih novih mejah, kjer je treba zagotoviti varnost. Južni Kavkaz je za Evropsko unijo strateško zelo pomemben, zato lahko Unija regiji pomaga pri njenem razvoju na gospodarskem in trgovinskem področju. Predvsem pa morajo delovanje Unije zaznamovati spodbude na podlagi načela dobrega upravljanja in popolnega spoštovanja človekovih pravic in demokracije. Evropska unija mora zato v južnokavkaški regiji igrati aktivnejšo vlogo, kot na to opozarja resolucija 2009/2216(INI), ki jo je Evropski parlament sprejel maja 2010. Pripraviti bi morala strategijo za krepitev stabilnosti, blaginje in spodbujeno reševanje konfliktov v regiji.

Proces poglabljanja odnosov med Evropsko unijo in državami južnega Kavkaza, v tem konkretnem primeru z Gruzijo, bo zagotovo prispeval k boljšemu izvajanju pravice in doslednejšemu spoštovanju svoboščin. Oba nedavno sklenjena sporazuma z Gruzijo: prvi o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, in drugi o poenostavitvi vizumskih postopkov, bosta resnično prispevala k temu cilju.

* *

Poročevalka odobrava sklenitev obeh soodvisnih in vzporednih sporazumov z Gruzijo: sporazumov, s pomočjo katerih se bodo meje območja svobode in varnosti pomaknile še dlje, to območje pa se bo razširilo onkraj Evropske unije in zajelo to sosednjo državo.

Sporazuma sta predvsem zelo pomembna etapa, korak naprej v odnosih med Evropsko unijo in Gruzijo. Dejansko Gruzijo z Evropsko unijo veže zelo jasna volja po približevanju, ki se je v zadnjih letih pokazala v nizu pomembnih političnih dejanj od krepitve dvostranskega sodelovanja med Evropsko unijo in Gruzijo do članstva Gruzije v Svetu Evrope ali priključitve k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic. Sklenitev obeh sporazumov med Evropsko unijo in Gruzijo je zato spodbuden korak naprej, če upoštevamo evropske težnje Gruzije, in bo pomenila močan signal na strani Evropske unije. Spodbudila bo vzpostavitev prijateljskih odnosov, stabilnosti, varnosti in dobrobiti državljanov.

Sporazuma sta pomembna tudi z regionalnega vidika, saj bosta podprla prizadevanja Evropske unije, da okrepi sodelovanje z drugimi državami na tem območju. Za Gruzijo to pomeni tudi napredek in spodbudo pri poglobljenemu sodelovanju s svojimi sosedami in Evropsko unijo.

Prav tako bosta sporazuma Gruziji v vzpodbudo pri izvajanju potrebnih reform na področju svobode, varnosti in pravice. Poročevalka je prepričana, da se lahko Evropska unija in Gruzija v duhu medsebojne obveze učinkovito borita proti nezakonitemu priseljevanju, ob enostavnejšem navezovanju stikov in lažjem potovanju posameznikov iz obeh strank v pogodbi pa prispevata k razvoju demokracije, pravne države, človekovih pravic in civilne družbe.

Prav posebej bo sporazum o poenostavitvi vizumskih postopkov pripomogel k navezovanju osebnih stikov med državljani, kar je odločilen pogoj za razvoj gospodarskih, človekoljubnih, kulturnih, znanstvenih in drugih odnosov. Odprava vizumov za državljane Gruzije bo pomembna etapa na poti njihove evropske integracije. Poenostavljeni vizumski režim ima veliko težo v življenju ljudi, saj krepi medosebne stike in omogoča uresničevanje ideje o prostem gibanju kot ene od temeljnih pravic v Evropi.

Kar zadeva izvajanje obeh sporazumov:

poročevalka ocenjuje, da bo v Gruziji nujno treba izvajati kampanje informiranja, s katerimi se bodo prebivalci seznanili z novim stanjem in bodo lahko izkoristili novo ponujene možnosti. Poleg tega je treba spremembe v vizumski politiki čim prej objaviti tudi na spletnih straneh evropskih institucij.

Poročevalka prav tako priporoča odboru Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Evropski komisiji, ki ima nalogo, da spremlja izvajanje obeh sporazumov, naj po začetku njunega izvajanja ugotovita, ali ostajajo ovire ali asimetrične omejitve, ki bi lahko slabo vplivale na dobro uporabo sporazumov in vzajemnost postopkov, na ravni konzularnih služb, pa tudi na ravni prestopanja meja.

Na koncu želi poročevalka izraziti obžalovanje nad nezadostno vključenostjo in obveščenostjo Evropskega parlamenta od samega začetka pogajanj pa vse do končnega podpisa takšnih sporazumov. Parlament ima kot neposredni predstavnik evropskih državljanov bistveno vlogo pri krepitvi odgovornosti zunanjih ukrepov EU, pa tudi pri demokratičnem nadzoru. Poročevalka od Evropske komisije pričakuje, da bo v skladu z načelom lojalnega sodelovanja med institucijami Parlamentu priskrbela informacije o rezultatih izvajanja sporazumov.

* *


MNENJE Odbora za zunanje zadeve (7.10.2010)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Gruzijo o poenostavitvi izdajanja vizumov

(KOM(2010)0198 – C7-0000/2010 – 2010/0106(NLE))

Pripravljavec mnenja: Krzysztof Lisek

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Politični mandat za sklepanje sporazumov o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje državljanom tretjih držav je določen v haaškem programu iz novembra 2004, ki ima za cilj vzpostavitev skupnega pristopa.

V svojem sporočilu o krepitvi evropske sosedske politike (ESP)(1) z dne 4. decembra 2006 je Komisija priporočila, da se začnejo pogajanja o ponovnem sprejemu in poenostavitvi izdajanja vizumov z državami ESP.

Skupna deklaracija z vrhunskega srečanja v Pragi 7. maja 2009, s katero je bilo ustanovljeno vzhodno partnerstvo, je določila dolgoročni cilj liberalizacije vizumskega režima: gre za progresiven postopek, ki ga mora spremljati izboljšanje varnostnih razmer za boj proti čezmejnemu kriminalu in nezakonitemu priseljevanju.

Predlagani sklep upošteva in odraža obstoječi okvir za sodelovanje z Gruzijo, zlasti sporazum o partnerstvu in sodelovanju, ki je v veljavi od 1. julija 1999, akcijski načrt evropske sosedske politike med EU in Gruzijo (potrjen 14. novembra 2006), pa tudi že omenjeno deklaracijo iz Prage.

Svet je pogajalske smernice za sklenitev sporazuma o poenostavitvi izdajanja vizumov z Gruzijo sprejel 27. novembra 2008. Pogajanja so potekala v letu 2009, besedilo, o katerem je bil dosežen sporazum, pa je bilo parafirano 25. novembra 2009. Od 1. junija 2006 državljani EU ne potrebujejo vizuma, ko potujejo v Gruzijo za obdobje do 90 dni.

Predlagani sklep o sklenitvi sporazuma vsebuje običajne sestavine sporazumov EU o poenostavitvi izdajanja vizumov in določa roke za odločitev o izdaji vizuma, višino in oprostitve stroškov, zahtevano dokumentacijo in izjeme, pa tudi skupno izjavo o sodelovanju v zvezi s potovalnimi listinami. Predlog vključuje tudi izjavo EU o poenostavitvi za družinske člane v odziv na specifično zahtevo Gruzije, da se olajša mobilnost večjega števila ljudi, ki imajo družinske vezi z gruzijskimi državljani, ki zakonito prebivajo na ozemljih držav članic EU. Določbe ne veljajo za Združeno kraljestvo, Irsko in Kraljevino Dansko, katere se poziva, da sklenejo dvostranske sporazume o poenostavitvi izdajanja vizumov; enako velja za države, ki niso članice EU, vendar so stranke schengenskega sporazuma.

Povečanje mobilnosti bo olajšalo medosebne stike, ki so bistveni za razvoj gospodarskih, človekoljubnih, kulturnih in drugih vezi. Zato je ključnega pomena za uresničitev vzhodnega partnerstva, treba pa je spomniti, da je dolgoročni cilj popolna liberalizacija vizumskega režima.

*******

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, naj Parlamentu predlaga odobritev sporazuma.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

5.10.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

25

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gabriele Albertini, Frieda Brepoels, Andrzej Grzyb, Heidi Hautala, Ioanis Kasulidis (Ioannis Kasoulides), Tunne Kelam, Andrey Kovatchev, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Vytautas Landsbergis, Krzysztof Lisek, Mario Mauro, Francisco José Millán Mon, María Muñiz De Urquiza, Norica Nicolai, Raimon Obiols, Kristiina Ojuland, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Libor Rouček, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Adrian Severin, Ernst Strasser

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), Marietje Schaake, Helmut Scholz

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Marie-Christine Vergiat

(1)

KOM(2006)0726.


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

26.10.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

47

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Sonia Alfano, Rita Borsellino, Emine Bozkurt, Simon Busuttil, Carlos Coelho, Cornelis de Jong, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Cornelia Ernst, Tanja Fajon, Hélène Flautre, Kinga Gál, Kinga Göncz, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Ágnes Hankiss, Salvatore Iacolino, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Juan Fernando López Aguilar, Clemente Mastella, Véronique Mathieu, Nuno Melo, Louis Michel, Claude Moraes, Jan Mulder, Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou), Carmen Romero López, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Rui Tavares, Valdemar Tomaševski, Wim van de Camp, Axel Voss, Renate Weber, Tatjana Ždanoka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Alexander Alvaro, Edit Bauer, Andrew Henry William Brons, Anna Maria Corazza Bildt, Nadja Hirsch, Monika Hohlmeier, Franziska Keller, Ádám Kósa, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Petru Constantin Luhan, Marija Nedelčeva (Mariya Nedelcheva), Joanna Senyszyn, Cecilia Wikström

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov