PRIPOROČILO o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Gruzijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

OBRAZLOŽITEV

MANJŠINSKO MNENJE

MNENJE Odbora za zunanje zadeve (7.10.2010)

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

1.12.2010 - (15507/2010 – C7‑0392/2010 – 2010/0108(NLE)) - ***

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Nathalie Griesbeck

Postopek : 2010/0108(NLE)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A7-0346/2010

Predložena besedila :

A7-0346/2010

Razprave :

PV 13/12/2010 - 16
CRE 13/12/2010 - 16

Glasovanja :

PV 14/12/2010 - 9.21
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0472

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MANJŠINSKO MNENJE
MNENJE Odbora za zunanje zadeve
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Gruzijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja

(15507/2010 – C7‑0392/2010 – 2010/0108(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (15507/2010),

– ob upoštevanju osnutka sporazuma med Evropsko skupnostjo in Gruzijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja (14654/2010),

– ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet vložil v skladu s členom 79(3) in členom 218(6), drugi pododstavek, točka (a), Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7–0392/2010),

– ob upoštevanju člena 81 in člena 90(8) svojega poslovnika,

– ob upoštevanju priporočila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za zunanje zadeve (A7–0346/2010),

1. odobri sklenitev sporazuma;

2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Gruzije.

Širitev Evropske unije na 25 držav članic leta 2004, in na 27 držav članic leta 2007, je bila za Unijo priložnost, da ustvari nov okvir za sodelovanje s sosedami na vzhodu in jugu. Evropska unija je začela z izvajanjem razširjene sosedske politike – ki sega vse do držav južnokavkaške regije – s ciljem, da se poglobijo odnosi z državami na zunanjih mejah Unije, krepi varnost, stabilnost in razvoj teh držav ter se preprečijo nove delitve na evropski celini.

Evropa je s tem pokazala vse večji interes za države južnega Kavkaza, sedaj pa mora uresničevanje obveze do držav te regije nadaljevati, saj gre za pas ob njenih novih mejah, kjer je treba zagotoviti varnost. Južni Kavkaz je za Evropsko unijo strateško zelo pomemben, zato lahko Unija regiji pomaga pri njenem razvoju na gospodarskem in trgovinskem področju. Predvsem pa morajo delovanje Unije zaznamovati spodbude na podlagi načela dobrega upravljanja in popolnega spoštovanja človekovih pravic in demokracije. Evropska unija mora zato v južnokavkaški regiji igrati aktivnejšo vlogo, kot na to opozarja resolucija 2009/2216(INI), ki jo je Evropski parlament sprejel maja 2010. Pripraviti bi morala strategijo za krepitev stabilnosti, blaginje in spodbujeno reševanje konfliktov v regiji.

Proces poglabljanja odnosov med Evropsko unijo in državami južnega Kavkaza, v tem konkretnem primeru z Gruzijo, bo zagotovo prispeval k boljšemu izvajanju pravice in doslednejšemu spoštovanju svoboščin. Oba nedavno sklenjena sporazuma z Gruzijo: prvi o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, in drugi o poenostavitvi vizumskih postopkov, bosta resnično prispevala k temu cilju.

* *

Poročevalka odobrava sklenitev obeh soodvisnih in vzporednih sporazumov z Gruzijo: sporazumov, s pomočjo katerih se bodo meje območja svobode in varnosti pomaknile še dlje, to območje pa se bo razširilo onkraj Evropske unije in zajelo to sosednjo državo.

Sporazuma sta predvsem zelo pomembna etapa, korak naprej v odnosih med Evropsko unijo in Gruzijo. Dejansko Gruzijo z Evropsko unijo veže zelo jasna volja po približevanju, ki se je v zadnjih letih pokazala v nizu pomembnih političnih dejanj od krepitve dvostranskega sodelovanja med Evropsko unijo in Gruzijo do članstva Gruzije v Svetu Evrope ali priključitve k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic. Sklenitev obeh sporazumov med Evropsko unijo in Gruzijo je zato spodbuden korak naprej, če upoštevamo evropske težnje Gruzije, in bo pomenila močan signal na strani Evropske unije. Spodbudila bo vzpostavitev prijateljskih odnosov, stabilnosti, varnosti in dobrobiti državljanov.

Sporazuma sta pomembna tudi z regionalnega vidika, saj bosta podprla prizadevanja Evropske unije, da okrepi sodelovanje z drugimi državami na tem območju. Za Gruzijo to pomeni tudi napredek in spodbudo pri poglobljenemu sodelovanju s svojimi sosedami in Evropsko unijo.

Prav tako bosta sporazuma Gruziji v vzpodbudo pri izvajanju potrebnih reform na področju svobode, varnosti in pravice. Poročevalka je prepričana, da se lahko Evropska unija in Gruzija v duhu medsebojne obveze učinkovito borita proti nezakonitemu priseljevanju, ob enostavnejšem navezovanju stikov in lažjem potovanju posameznikov iz obeh strank v pogodbi pa prispevata k razvoju demokracije, pravne države, človekovih pravic in civilne družbe.

Prav posebej bo sporazum o poenostavitvi vizumskih postopkov pripomogel k navezovanju osebnih stikov med državljani, kar je odločilen pogoj za razvoj gospodarskih, človekoljubnih, kulturnih, znanstvenih in drugih odnosov. Odprava vizumov za državljane Gruzije bo pomembna etapa na poti njihove evropske integracije. Poenostavljeni vizumski režim ima veliko težo v življenju ljudi, saj krepi medosebne stike in omogoča uresničevanje ideje o prostem gibanju kot ene od temeljnih pravic v Evropi.

Kar zadeva izvajanje obeh sporazumov:

poročevalka ocenjuje, da bo v Gruziji nujno treba izvajati kampanje informiranja, s katerimi se bodo prebivalci seznanili z novim stanjem in bodo lahko izkoristili novo ponujene možnosti. Poleg tega je treba spremembe v vizumski politiki čim prej objaviti tudi na spletnih straneh evropskih institucij.

Poročevalka prav tako priporoča odboru Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Evropski komisiji, ki ima nalogo, da spremlja izvajanje obeh sporazumov, naj po začetku njunega izvajanja ugotovita, ali ostajajo ovire ali asimetrične omejitve, ki bi lahko slabo vplivale na dobro uporabo sporazumov in vzajemnost postopkov, na ravni konzularnih služb, pa tudi na ravni prestopanja meja.

Na koncu želi poročevalka izraziti obžalovanje nad nezadostno vključenostjo in obveščenostjo Evropskega parlamenta od samega začetka pogajanj pa vse do končnega podpisa takšnih sporazumov. Parlament ima kot neposredni predstavnik evropskih državljanov bistveno vlogo pri krepitvi odgovornosti zunanjih ukrepov EU, pa tudi pri demokratičnem nadzoru. Poročevalka od Evropske komisije pričakuje, da bo v skladu z načelom lojalnega sodelovanja med institucijami Parlamentu priskrbela informacije o rezultatih izvajanja sporazumov.

* *

v skladu s členom 52(3) poslovnika, ki ga vlagajo

Tatjana Ždanoka v imenu skupine Verts/ALE

Rui Tavares v imenu skupine GUE/NGL

Evropski parlament mora zagotoviti, da sporazum o ponovnem sprejemu med EU in Gruzijo v celoti upošteva evropsko in mednarodno pravo o temeljnih pravicah in azilu. Ne bi ga veljalo sprejeti, dokler se ne opravi prava ocena že uveljavljenih sporazumov o ponovnem sprejemu.

Glasovali smo proti sporazumu, ker:

- naj bi z njim ljudi vračali v državo, kjer glede na svetovni poziv UNHCR 2010–2011 že več kot 16 let živi okoli 212 000 namerno razseljenih oseb, ki potrebujejo zatočišče in sredstva, da bi lahko živeli neodvisno od pomoči, kjer je v vseh delih družbe razširjeno spolno nasilje in nasilje na podlagi spola in kjer se dopušča neprimerno ravnanje policije;

- se uporablja tudi za tiste nekdanje prebivalce Abhazije in Južne Osetije, ki dejansko nimajo vezi z Gruzijo;

- ne vsebuje strogih jamstev v zvezi s kršitvijo temeljnih pravic in upoštevanjem visokih meril sprejema, ki so v Gruziji slaba;

- vsebuje številne vrzeli in dvoumnosti, ki jih bo morda pojasnil skupni odbor za ponovni sprejem, v katerem Evropski parlament žal nima besede, kar bi bilo glede na njegove nove pristojnosti sicer popolnoma legitimno;

- ne zagotavlja ustrezne zaščite osebnih podatkov: podatki se lahko posredujejo „drugim organom“ brez dovoljenja osebe, ki jo podatki zadevajo.

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Gruzijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja
(KOM(2010)0200 - C7-0000/2010 - 2010/0108(NLE))

Pripravljavec mnenja: Krzysztof Lisek

POBUDE

V svojem sporočilu o krepitvi evropske sosedske politike (ESP) z dne 4. decembra 2006[1] je Komisija priporočila, da se začnejo pogajanja o ponovnem sprejemu in poenostavitvi izdajanja vizumov z državami ESP.

V skupni izjavi z vrhunskega srečanja v Pragi o vzpostavitvi vzhodnega partnerstva z dne 7. maja 2009 je poudarjeno, kako pomembno je spodbujati mobilnost državljanov v varnem okolju s poenostavitvijo vizumskih postopkov in sporazumov o ponovnem sprejemu. Kot dolgoročen cilj določa liberalizacijo vizumskega režima, ki jo morajo spremljati izboljšani varnostni pogoji za boj proti čezmejni kriminaliteti in nezakonitemu priseljevanju.

Predlagani sklep upošteva in odraža veljavni okvir za sodelovanje z Gruzijo, predvsem sporazum o partnerstvu in sodelovanju, ki je v uporabi od 1. julija 1999, pa tudi akcijski načrt sosedske politike EU-Gruzija (potrjen 14. novembra 2006) in omenjeno praško izjavo.

Uradno dovoljenje za pogajanja o sporazumu o ponovnem sprejemu z Gruzijo je bilo sprejeto 27. novembra 2008, dogovorjeno besedilo pa je bilo parafirano 25. novembra 2009.

Predlagani sklep za sklenitev sporazuma vsebuje niz standardnih prvin iz sporazumov o ponovnem sprejemu med EU in tretjimi državami. Obveznosti ponovnega sprejema so določene na popolnoma vzajemni podlagi in zajemajo državljane, državljane tretjih držav in osebe brez državljanstva, določeni pa so tudi predpogoji za obveznost ponovnega sprejema zadnjih dveh skupin. Ureja izvajanje sporazuma v praksi, vključno z oblikovanjem skupnega odbora za ponovni sprejem, pogoje za pospešeni postopek, določbe o stroških, varovanje podatkov in odnos do drugih mednarodnih obveznostih. Sporazum se uporablja na ozemljih Gruzije in EU, pri čimer sta Irska in Danska izvzeti, medtem ko je Združeno kraljestvo sporočilo, da želi pri njem sodelovati.

Gruzija je ratificirala vrsto ustreznih mednarodnih konvencij, vključno z Ženevsko konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951 in protokol k njej iz leta 1967. Je članica Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Je tudi država partnerica v vzhodnem partnerstvu, ki temelji na zavezanosti načelom mednarodnega prava in temeljnim vrednotam, vključno s spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pogajanja o novem in okrepljenem pridružitvenem sporazumu EU-Gruzija so se začela 15. junija 2010. Vzpostavljen je tudi dialog med EU in Gruzijo o človekovih pravicah, čigar tretji krog je potekal 9. julija 2010 v prijateljskem, odprtem in konstruktivnem ozračju.

Poročevalec zato meni, da je okvir za zagotavljanje pravic v Gruziji dovolj trden, da zagotavlja spoštovanje pravic oseb, obravnavanih v skladu s sporazumom. Sporazum o ponovnem sprejemu bi bilo treba skleniti pravočasno, veljati pa naj bi začel sočasno s sporazumom o poenostavitvi vizumskih postopkov, saj sta povezana.

*******

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, naj Parlamentu predlaga odobritev sporazuma.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

[1] KOM(2006)0726.

Datum sprejetja

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gabriele Albertini, Frieda Brepoels, Andrzej Grzyb, Heidi Hautala, Ioanis Kasulidis (Ioannis Kasoulides), Tunne Kelam, Nicole Kiil-Nielsen, Andrey Kovatchev, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Vytautas Landsbergis, Krzysztof Lisek, Mario Mauro, Francisco José Millán Mon, María Muñiz De Urquiza, Norica Nicolai, Raimon Obiols, Kristiina Ojuland, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Libor Rouček, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Adrian Severin, Ernst Strasser, Boris Zala

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), Evgeni Kirilov, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Dominique Vlasto

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Marie-Christine Vergiat

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov