POROČILO o predlogu uredbe Sveta o vzpostavitvi okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti
7.12.2010 - (KOM(2010)0105 – C7‑0315/2010 – 2010/0067(CNS)) - *
Odbor za pravne zadeve
Poročevalec: Tadeusz Zwiefka
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu uredbe Sveta o vzpostavitvi okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti
(KOM(2010)0105 – C7‑0315/2010 – 2010/0067(CNS))
(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje – okrepljeno sodelovanje)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2010)0105),
– ob upoštevanju člena 81(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7‑0102/2010),
– ob upoštevanju svojega stališča z dne 16. junija 2010[1], v katerem je podal soglasje k osnutku sklepa Sveta o odobritvi okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti,
- ob upoštevanju sklepa Sveta 2010/405/EU z dne 12. julija 2010 o odobritvi okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti[2],
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. julija 2010,
– ob upoštevanju člena 55 in člena 74(3)(g) svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenj Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7‑0360/2010),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;
3. poziva Komisijo, naj poda predlog za spremembo Uredbe (ES) št. 2201/2003, ki bo omejen na nujno dodajanje določbe forum necessitatis še pred obljubljenim splošnim pregledom te uredbe;
4. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;
5. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;
6. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Navedba sklicevanja 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
ob upoštevanju sklepa Sveta št. [...] z dne [...] o vzpostavitvi okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, |
ob upoštevanju sklepa Sveta št. 2010/405/EU z dne 12. julija 2010 o vzpostavitvi okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti1, |
|
____________________ 7 UL L […], […], str. […]. |
____________________ UL L 189, 22. 7. 2010, str. 12. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) Unija si je kot cilj zastavila, da bo ohranjala in razvijala območje svobode, varnosti in pravice, na katerem je zagotovljeno prosto gibanje oseb. Za postopno uvedbo tega območja mora Unija sprejeti ukrepe, ki izhajajo s področja pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami. |
(1) Unija si je kot cilj zastavila, da bo ohranjala in razvijala območje svobode, varnosti in pravice, na katerem je zagotovljeno prosto gibanje oseb. Za postopno vzpostavitev takšnega območja mora Unija sprejeti ukrepe, ki izhajajo s področja pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami, zlasti kadar je to potrebno za pravilno delovanje notranjega trga. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2) Svet v skladu s členom 81(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejema ukrepe v zvezi z družinskim pravom s čezmejnimi posledicami. |
(2) V skladu s členom 81 Pogodbe o delovanju Evropske unije morajo ti ukrepi vključevati tudi ukrepe za zagotavljanje združljivosti predpisov, ki se uporabljajo v državah članicah glede kolizije zakonov. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6) Bolgarija, Grčija, Španija, Francija, Italija, Luksemburg, Madžarska, Avstrija, Romunija in Slovenija so Komisiji kasneje poslale prošnjo, v kateri so navedle, da želijo vzpostaviti okrepljeno sodelovanje na področju prava, ki se uporablja v zakonskih sporih, ter jo pozvale, naj v ta namen predloži predlog Svetu. |
(6) Belgija, Bolgarija, Nemčija, Grčija, Španija, Francija, Italija, Latvija, Luksemburg, Madžarska, Malta, Avstrija, Portugalska, Romunija in Slovenija so Komisiji nato poslale prošnjo, v kateri so navedle, da želijo vzpostaviti okrepljeno sodelovanje na področju prava, ki se uporablja v zakonskih sporih. Grčija je 3. marca 2010 svojo prošnjo umaknila. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(7) Svet je dne [...] sprejel sklep št. [...] o vzpostavitvi okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti. |
(7) Svet je dne 12. julija 2010 sprejel sklep št. 2010/405/EU o vzpostavitvi okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8) V skladu s členom 328(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije se lahko v okrepljeno sodelovanje ob vzpostavitvi vključi vsaka država članica, ki izpolnjuje morebitne pogoje za sodelovanje, določene v sklepu o odobritvi. Vanj se lahko vključi tudi kadar koli pozneje, pri čemer pa mora poleg navedenih pogojev upoštevati v tem okviru že sprejete akte. |
(8) V skladu s členom 328(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije se lahko v okrepljeno sodelovanje ob vzpostavitvi vključi vsaka država članica, ki izpolnjuje morebitne pogoje za sodelovanje, določene v sklepu o odobritvi. Vanj se lahko vključi tudi kadar koli pozneje, pri čemer pa mora poleg navedenih pogojev upoštevati v tem okviru že sprejete akte. Komisija in države članice, ki sodelujejo pri okrepljenem sodelovanju bi morale spodbujati vključitev čim večjega števila držav članic v okrepljeno sodelovanje. Ta uredba bi morala biti v celoti zavezujoča in bi se morala neposredno uporabljati v vseh udeleženih državah članicah v skladu s pogodbami. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(9a) Vsebinsko področje uporabe in normativni del te uredbe bi morala biti v skladu z Uredbo (ES) št 2201/2003. Za razveljavitev zakonske zveze pa naj se ne bi uporabljala. Ta uredba naj bi se uporabljala samo za razpad ali razrahljanje zakonske vezi. Pravo, ki ga določijo kolizijska pravila iz te uredbe, bi se moralo uporabljati za razloge za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti. Predhodna vprašanja glede zadev, kot so pravna sposobnost in veljavnost zakonske zveze, ter glede učinkov razveze ali prenehanja življenjske skupnosti na premoženje, ime, starševsko odgovornost, preživninske obveznosti, ali drugih vprašanj, povezanih s prenehanjem zakonske zveze, bi morala določati kolizijska pravila, ki se uporabljajo v ustrezni udeleženi državi članici. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10) Da se določi ozemeljsko področje uporabe te uredbe, je ustrezno navesti države članice, udeležene pri okrepljenem sodelovanju. |
(10) Da se določi ozemeljsko področje uporabe te uredbe, je ustrezno v skladu s členom 1(2) navesti države članice, udeležene pri okrepljenem sodelovanju. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(10a) Ta uredba je namenjena univerzalni uporabi, kar pomeni, da lahko njena enotna kolizijska pravila določijo pravo udeležene države članice, pravo neudeležene države članice ali pravo države, ki ni članica Evropske unije. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(11) Ta uredba bi se morala uporabljati ne glede na vrsto sodišča, pred katerim se začne postopek. |
(11) Ta uredba bi se morala uporabljati ne glede na vrsto sodišča, pred katerim se začne postopek. Po potrebi bi bilo treba šteti, da je sodišče začelo postopek v skladu z Uredbo (ES) št. 2201/2003. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(12) Da se zakoncem omogoči, da svobodno izbirajo pravo, ki se uporablja in s katerim so tesno povezani, ali, če nimata možnosti izbire, da se to pravo uporablja za njuno razvezo ali prenehanje življenjske skupnosti, je treba to pravo uporabljati tudi, če ni pravo udeležene države članice. Kadar se določi pravo druge države članice, lahko daje mreža, ustanovljena z Odločbo Sveta 2001/470/ES z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah10, sodiščem informacije glede vsebine tujega prava. |
(12) Da se zakoncem omogoči, da svobodno izbirajo pravo, ki se uporablja in s katerim so tesno povezani, ali, če nimata možnosti izbire, da se to pravo uporablja za njuno razvezo ali prenehanje življenjske skupnosti, je treba to pravo uporabljati tudi, če ni pravo udeležene države članice. Kadar se določi pravo druge države članice, lahko daje mreža, ustanovljena z Odločbo Sveta 2001/470/ES z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah1, kakor je bila spremenjena z Odločbo 568/2009/ES z dne 18. junija 20092, sodiščem informacije glede vsebine tujega prava. |
|
____________________ 10UL L 174, 27.6.2001, str. 25. |
____________________ 1UL L 174, 27.6.2001, str. 25. 2UL L 168, 30.6.2009, str. 35. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(13) Zaradi vedno večje mobilnosti državljanov je potrebna večja prožnost in hkrati tudi večja pravna varnost. Za dosego tega cilja mora ta uredba okrepiti neodvisnost strank na področju razveze in prenehanja življenjske skupnosti ter jima obenem do neke mere omogočiti, da izbereta pravo, ki se uporablja pri njuni razvezi ali prenehanju življenjske skupnosti. Takšna možnost se ne bi smela uporabljati za razveljavitev zakonske zveze, ki je tesno povezana s pogoji veljavnosti zakonske zveze ter pri katerih bi bila neodvisnost strank neustrezna. |
(13) Zaradi vedno večje mobilnosti državljanov je potrebna večja prožnost in hkrati tudi večja pravna varnost. Za dosego tega cilja mora ta uredba okrepiti neodvisnost strank na področju razveze in prenehanja življenjske skupnosti ter jima obenem do neke mere omogočiti, da izbereta pravo, ki se uporablja pri njuni razvezi ali prenehanju življenjske skupnosti. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(14) Zakonca bi morala imeti možnost, da kot pravo, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, izbereta pravo države, s katero imata posebno povezavo, ali pravo sodišča, pred katerim se začne postopek. Pravo, ki ga izbereta zakonca, mora biti skladno s temeljnimi pravicami iz pogodb in Listine Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah. Možnost izbire prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, ne sme posegati v načelo največje koristi otroka. |
(14) Zakonca bi morala imeti možnost, da kot pravo, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, izbereta pravo države, s katero imata posebno povezavo, ali pravo sodišča, pred katerim se začne postopek. Pravo, ki ga izbereta zakonca, mora biti skladno s temeljnimi pravicami, priznanimi v pogodbah in v Listini Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah. |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(15) Preden se določi pravo, ki se uporablja, je pomembno, da imata zakonca dostop do najnovejših informacij glede bistvenih vidikov nacionalne zakonodaje in prava Unije ter postopkov na področju razveze in prenehanja življenjske skupnosti. Da se zagotovi dostop do ustreznih informacij, jih mora Komisija redno posodabljati na spletnem informacijskem sistemu za javnost, ki je bil vzpostavljen z Odločbo Sveta 2001/470/ES. |
(15) Preden se določi pravo, ki se uporablja, je pomembno, da imata zakonca dostop do najnovejših informacij glede bistvenih vidikov nacionalne zakonodaje in prava Unije ter postopkov na področju razveze in prenehanja življenjske skupnosti. Da se zagotovi dostop do ustreznih informacij, jih mora Komisija redno posodabljati na spletnem informacijskem sistemu za javnost, ki je bil vzpostavljen z Odločbo 2001/470/ES, kakor je bila spremenjena z Odločbo 568/2009/ES. |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(15a) Če se zakonca ne moreta dogovoriti o pravu, ki se uporablja, bi morala opraviti postopek mediacije, ki bi vključeval najmanj en posvet s pooblaščenim mediatorjem. |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(16) Ozaveščena izbira zakoncev je temeljno načelo te uredbe. Vsak zakonec bi moral natančno vedeti, kakšne so pravne in socialne posledice izbire prava, ki se uporablja. Možnost, da se zakonca sporazumno dogovorita o pravu, ki se uporablja, ne sme posegati v njune pravice in enake možnosti. Zato se morajo nacionalni sodniki v državah članicah zavedati pomena ozaveščene izbire zakoncev v zvezi s pravnimi posledicami sklenjenega dogovora o izbiri prava. |
(16) Ozaveščena izbira zakoncev je temeljno načelo te uredbe. Vsak zakonec bi moral natančno vedeti, kakšne so pravne in socialne posledice izbire prava, ki se uporablja. Možnost, da se zakonca sporazumno dogovorita o pravu, ki se uporablja, ne sme posegati v njune pravice in enake možnosti. Zato se morajo nacionalni sodniki v udeleženih državah članicah zavedati pomena ozaveščene izbire zakoncev v zvezi s pravnimi posledicami sklenjenega dogovora o izbiri prava. |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(17) Treba bi bilo uvesti določena jamstva, s katerimi se zagotovi, da se zakonca zavedata posledic svoje izbire. Zahtevati bi bilo treba vsaj to, da stranki dogovor o izbiri prava, ki se uporablja, skleneta v pisni obliki z navedbo datuma in podpisom. Če pa so v pravu udeležene države članice, v kateri imata zakonca običajno prebivališče, določeni dodatni formalni pogoji, bi bilo treba te pogoje spoštovati. Taki dodatni formalni pogoji lahko na primer obstajajo v udeleženi državi članici, kjer je dogovor vključen v predporočno pogodbo. |
(17) Da se zakoncem omogoči ozaveščena izbira in spoštuje njihov dogovor, bi bilo treba določiti pravila o materialni in formalni veljavnosti, s čimer bi bila zagotovljena pravna varnost in boljši dostop do pravnega varstva. Glede formalne veljavnosti bi bilo treba uvesti določena jamstva, s katerimi se zagotovi, da se zakonca zavedata posledic svoje izbire. Zahtevati bi bilo treba vsaj to, da stranki dogovor o izbiri prava, ki se uporablja, skleneta v pisni obliki z navedbo datuma in podpisom. Če pa so v pravu udeležene države članice, v kateri imata zakonca običajno prebivališče v času sklenitve dogovora, določeni dodatni formalni pogoji, bi bilo treba te pogoje spoštovati. Taki dodatni formalni pogoji lahko na primer obstajajo v udeleženi državi članici, kjer je dogovor vključen v predporočno pogodbo. Če v času sklenitve dogovora zakonca običajno prebivata v različnih udeleženih državah članicah, ki določajo različna formalna pravila, zadostuje upoštevanje formalnih pravil ene izmed teh držav. Če v času sklenitve dogovora samo eden izmed zakoncev običajno prebiva v udeleženi državi članici, ki določa dodatna formalna pravila, je treba upoštevati ta pravila. |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(18) Treba bi bilo omogočiti, da se dogovor o pravu, ki se uporablja, sklene in spremeni najpozneje do začetka postopka pred sodiščem ter celo med postopkom, če je tako določeno v pravu sodišča, pred katerim se začne postopek. V tem primeru bi moralo zadostovati, da tovrstni dogovor evidentira sodišče v skladu s pravom sodišča, pred katerim se začne postopek. |
(Ne zadeva slovenske različice) |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19) Če zakonca nimata možnosti izbire prava, ki se uporablja, mora ta uredba določiti usklajena kolizijska pravila na podlagi različnih naveznih okoliščin, ki temeljijo na obstoju tesne povezave med zakoncema in zadevnim pravom, da se zagotovita pravna varnost in predvidljivost, pa tudi preprečijo situacije, v katerih eden od zakoncev vloži tožbo za razvezo pred drugim, s čimer zagotovi, da postopek poteka v skladu s tistim pravom, ki je po njegovem mnenju ugodnejši zanj. Takšne navezne okoliščine so bile izbrane tako, da se zagotovi, da postopki glede razveze ali prenehanja življenjske skupnosti potekajo v skladu s pravom, s katerim imata zakonca tesno povezavo, ter da temeljijo predvsem na pravu države njunega običajnega prebivališča. |
(19) Če zakonca nimata možnosti izbire prava, ki se uporablja, mora ta uredba določiti usklajena kolizijska pravila na podlagi različnih naveznih okoliščin, ki temeljijo na obstoju tesne povezave med zakoncema in zadevnim pravom, da se zagotovita pravna varnost in predvidljivost, pa tudi preprečijo situacije, v katerih eden od zakoncev vloži tožbo za razvezo pred drugim, s čimer zagotovi, da postopek poteka v skladu s tistim pravom, ki je po njegovem mnenju ugodnejši zanj. Takšne navezne okoliščine bi bilo treba izbrati tako, da se zagotovi, da postopki glede razveze ali prenehanja življenjske skupnosti potekajo v skladu s pravom, s katerim imata zakonca tesno povezavo. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(19a) Ko se v tej uredbi v zvezi z uporabo prava države kot navezno okoliščino navaja državljanstvo, se vprašanje, kako obravnavati primere večkratnega državljanstva, rešuje v skladu z nacionalnim pravom, ob popolnem spoštovanju splošnih načel Evropske unije. |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(19b) Če v primeru postopka za pretvorbo prenehanja življenjske skupnosti v razvezo stranki ne izbereta prava, ki se uporablja za postopek, se za razvezo uporabi tisto pravo, ki se je uporabilo za prenehanje življenjske skupnosti. S takšno kontinuiteto bi se zagotovila predvidljivost za stranke in povečala pravna varnost. Če pa pravo, ki se je uporabilo za prenehanje življenjske skupnosti, ne ureja pretvorbe prenehanja življenjske skupnosti v razvezo, se za razvezo uporabijo kolizijska pravila, ki veljajo v primerih, ko stranki ne sprejmeta nobene odločitve. To ne bi smelo zakoncem preprečiti, da poskušajo doseči razvezo na podlagi drugih pravil iz te uredbe. |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(20) V določenih primerih, kadar pravo, ki se uporablja, bodisi ne predvideva razveze bodisi enemu od zakoncev zaradi spola ne daje enakih možnosti za razvezo ali prenehanje življenjske skupnosti, se uporablja pravo sodišča, pred katerim se bo začel postopek. |
(20) V določenih primerih, kadar pravo, ki se uporablja, bodisi ne predvideva razveze bodisi enemu od zakoncev zaradi spola ne daje enakih možnosti za razvezo ali prenehanje življenjske skupnosti, se uporablja pravo sodišča, pred katerim se bo začel postopek. Vendar se s tem ne bi smelo posegati v določbo o javnem redu (ordre public). |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(21) Zaradi upoštevanja javnega interesa bi morala imeti sodišča udeleženih držav članic možnost, da v izjemnih okoliščinah zavrnejo tuje pravo, kadar bi bila njegova uporaba v določenem primeru očitno v nasprotju z javnim redom države, v kateri je sodišče, pred katerim se začne postopek. Vendar sodišča ne bi smela imeti možnosti uporabe izjeme javnega reda, da bi zavrnila pravo druge države članice, kadar bi bilo to v nasprotju z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti s členom 21 Listine, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo. |
(21) Zaradi upoštevanja javnega interesa bi morala imeti sodišča udeleženih držav članic možnost, da v izjemnih okoliščinah zavrnejo določbo tujega prava, kadar bi bila njegova uporaba v določenem primeru očitno v nasprotju z javnim redom države, v kateri je sodišče, pred katerim se začne postopek. Vendar sodišča ne bi smela imeti možnosti uporabe izjeme javnega reda, da bi zavrnila določbo prava druge države, kadar bi bilo to v nasprotju z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti s členom 21 Listine, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo. |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(21a) Če je v uredbi navedena okoliščina, da pravo udeležene države, v kateri je sodišče, ne predvideva razveze, je to treba razlagati tako, da pravo te države članice ne vključuje institucije razveze. V takem primeru sodišče ne bi smelo biti obvezano, da v skladu s to uredbo izda odločbo o razvezi. Če je v uredbi navedena okoliščina, da pravo udeležene države, v kateri je sodišče, v postopku za razvezo zadevne zakonske zveze ne priznava, je to treba med drugim razlagati tako, da po zakonodaji te države članice zadevna zakonska zveza ne obstaja. V takem primeru sodišče ne bi smelo biti obvezano, da v skladu s to uredbo izda odločbo o razvezi ali odredi prenehanje življenjske skupnosti. |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(22) Ker imajo države in udeležene države članice dva ali več pravnih sistemov ali sklopov pravil v zvezi z zadevami, ki jih ureja ta uredba, bi bilo treba določiti, do kakšnega obsega se določbe te uredbe uporabljajo na različnih ozemeljskih enotah teh držav in udeleženih držav članic. |
(22) Ker imajo države in udeležene države članice dva ali več pravnih sistemov ali sklopov pravil v zvezi z zadevami, ki jih ureja ta uredba, bi bilo treba določiti, do kakšnega obsega se določbe te uredbe uporabljajo na različnih ozemeljskih enotah teh držav in udeleženih držav članic, ali do kakšnega obsega se ta uredba uporablja za različne kategorije oseb v teh državah ali udeleženih državah članicah. |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(22a) Če ni pravil za določanje prava, ki se uporablja, bi morala zakonca, ki se odločita za pravo države, katere državljan je eden od njiju, v primeru, da je država, katere pravo je bilo izbrano, sestavljena iz več ozemeljskih enot, od katerih ima vsaka svoj pravni sistem ali sklop pravil s področja razveze, obenem tudi navesti ozemeljsko enoto, za katere pravo sta se odločila. |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(24) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člen 21 Listine, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Sodišča v udeleženih državah članicah morajo uporabljati to uredbo ob upoštevanju teh pravic in načel – |
(Ne zadeva slovenske različice) |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Člen 1 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Področje uporabe |
(Ne zadeva slovenske različice) |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Ta uredba se ne uporablja za naslednje zadeve, četudi se obravnavajo zgolj kot predhodno vprašanje ob postopku razveze ali prenehanja življenjske skupnosti: |
|
|
(a) pravna sposobnost fizičnih oseb; |
|
|
(b) obstoj, veljavnost ali priznanje zakonske zveze; |
|
|
(c) razveljavitev zakonske zveze; |
|
|
(d) priimki zakoncev; |
|
|
(e) premoženjske posledice zakonske zveze; |
|
|
(f) starševska odgovornost; |
|
|
(g) preživninske obveznosti; |
|
|
(h) upravljanje premoženja ali dedovanje. |
Obrazložitev | |
Treba je razjasniti področje uporabe uredbe tako v uvodni izjavi kot tudi v normativnem delu, vsaj glede tistih vprašanj, ki jih uredba ne zajema. | |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. V tej uredbi se izraz „udeležena država članica“ uporablja za državo članico, ki je udeležena pri okrepljenem sodelovanju na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, v skladu s Sklepom Sveta št. [...] z dne [...] o vzpostavitvi okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti. |
2. V tej uredbi se izraz „udeležena država članica“ uporablja za državo članico, ki je udeležena pri okrepljenem sodelovanju na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, v skladu s Sklepom Sveta št. 2010/405/EU z dne 12. julija 2010 o vzpostavitvi okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, ali na podlagi odločitve, sprejete v skladu z drugim ali tretjim pododstavkom člena 331(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije. |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Člen 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 1a Razmerje do Uredbe (ES) št. 2201/2003 |
|
|
Ta uredba ne vpliva na uporabo Uredbe (ES) št. 2201/2003. |
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Člen 1 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 1b Opredelitve |
|
|
V tej uredbi izraz „sodišče“ pomeni vse organe v udeleženi državi članici, ki so pristojni za zadeve s področja uporabe te uredbe. |
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Člen 2 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Univerzalna uporaba |
(Ne zadeva slovenske različice) |
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – uvodno besedilo | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Zakonca se lahko sporazumno dogovorita o pravu, ki se uporablja pri razvezi in prenehanju življenjske skupnosti, pod pogojem da je to pravo skladno s temeljnimi pravicami iz pogodb in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter z načelom javnega reda, izbereta pa lahko: |
1. Zakonca lahko sporazumno določita pravo, ki se uporablja pri razvezi in prenehanju življenjske skupnosti, pod pogojem da je to pravo eno izmed naslednjih: |
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) pravo države zadnjega običajnega prebivališča zakoncev, če ob sklenitvi dogovora eden od njiju tam še vedno prebiva, |
(Ne zadeva slovenske različice) |
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka (c) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) pravo države, katere državljan je eden od zakoncev ob sklenitvi dogovora, |
(Ne zadeva slovenske različice) |
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka d | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) pravo sodišča, pred katerim se začne postopek. |
(Ne zadeva slovenske različice) |
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Brez poseganja v odstavek 4 se sme dogovor o pravu, ki se uporablja, skleniti in spremeniti kadar koli, najpozneje pa ob začetku postopka pred sodiščem. |
2. Brez poseganja v odstavek 3 se sme dogovor o pravu, ki se uporablja, skleniti in spremeniti kadar koli, najpozneje pa ob začetku postopka pred sodiščem. |
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Dogovor iz odstavka 2 se sklene v pisni obliki, zakonca pa ga morata opremiti z datumom in podpisom. Vsako pošiljanje po elektronski pošti, ki zagotavlja, da se dogovor trajno zabeleži, je enakovredno pisni obliki. |
3. Če tako določa pravo sodišča, pred katerim se začne postopek, lahko zakonca pravo, ki se uporablja na sodišču, določita tudi med postopkom. V tem primeru mora sodišče evidentirati tovrstni dogovor v skladu s pravom sodišča, pred katerim se začne postopek. |
|
Vendar, če določa pravo udeležene države članice, v kateri imata zakonca ob sklenitvi dogovora običajno prebivališče, dodatne formalne pogoje za takšne dogovore, je treba te pogoje izpolniti. Če imata zakonca običajno prebivališče v različnih udeleženih državah članicah in pravo teh držav članic določa različne formalne pogoje, je dogovor pravno veljaven, če izpolnjuje pogoje po enem ali drugem pravu. |
|
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Če tako določa pravo sodišča, pred katerim se začne postopek, lahko zakonca pravo, ki se uporablja na sodišču, določita tudi med postopkom. V tem primeru mora sodišče evidentirati tovrstni dogovor v skladu s pravom sodišča, pred katerim se začne postopek. |
črtano |
Predlog spremembe 41 Predlog uredbe Člen 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 3a Dogovor in materialna veljavnost |
|
|
1. Sklenitev in veljavnost dogovora o izbiri prava ali veljavnost določil v dogovoru se presoja po pravu, ki bi se uporabljalo po tej uredbi, če bi bil dogovor ali določila iz dogovora veljaven. |
|
|
2. Vendar se zakonec, kadar zatrjuje, da se ni strinjal, lahko sklicuje na pravo države, v kateri ima običajno prebivališče ob začetku postopka pred sodiščem., če je iz okoliščin mogoče sklepati, da učinka njegovega ravnanja ni primerno presojati po pravu iz odstavka 1. |
Predlog spremembe 42 Predlog uredbe Člen 3 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 3b Formalna veljavnost |
|
|
1. Dogovor iz odstavka 3(1) in (2) se sklene v pisni obliki, oba zakonca pa ga opremita z datumom in podpisom. Vsako pošiljanje po elektronski pošti, ki zagotavlja, da se dogovor trajno zabeleži, je enakovredno pisni obliki. |
|
|
2. Vendar, če določa pravo udeležene države članice, v kateri imata zakonca ob sklenitvi dogovora običajno prebivališče, dodatne formalne pogoje za takšne dogovore, je treba te pogoje izpolniti. |
|
|
3. Če imata zakonca običajno prebivališče v različnih udeleženih državah članicah v času sklenitve dogovora in pravo teh držav članic določa različne formalne pogoje, je dogovor uradno veljaven, če izpolnjuje pogoje po enem ali drugem pravu. |
|
|
4. Če v času sklenitve dogovora samo eden izmed zakoncev običajno prebiva v udeleženi državi članici in če ta država določa dodatne formalne pogoje za takšne dogovore, je treba te pogoje izpolniti. |
Predlog spremembe 43 Predlog uredbe Člen 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 4a Pretvorba prenehanja življenjske skupnosti v razvezo |
|
|
1. Za pretvorbo prenehanja življenjske skupnosti v razvezo se uporabi pravo, ki se je uporabilo za prenehanje življenjske skupnosti, razen če se stranki v skladu s členom 3 dogovorita drugače. |
|
|
2. Če pa pravo, ki se je uporabilo za prenehanje življenjske skupnosti, ne ureja pretvorbe prenehanja življenjske skupnosti v razvezo, se uporabi člen 4, razen če se stranki v skladu s členom 3 dogovorita drugače. |
Predlog spremembe 44 Predlog uredbe Člen 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Uporaba prava sodišča, pred katerim se začne postopek |
|
|
Kadar pravo, ki se uporablja v skladu s členoma 3 in 4, bodisi ne predvideva razveze bodisi enemu od zakoncev zaradi spola ne daje enakih možnosti za razvezo ali prenehanje življenjske skupnosti, se uporablja pravo sodišča, pred katerim se začne postopek. |
(Ne zadeva slovenske različice) |
Predlog spremembe 45 Predlog uredbe Člen 7 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 7a |
|
|
Razlike v nacionalnih zakonodajah |
|
|
Ta uredba v ničemer ne obvezuje sodišč udeležene države članice, katere pravo ne predvideva razveze ali v postopku za razvezo zadevne zakonske zveze ne priznava, da z uporabo te uredbe izdajo odločbo o razvezi. |
Predlog spremembe 46 Predlog uredbe Člen 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Države z več kot enim pravnim sistemom |
Države z dvema ali več pravnimi sistemi – ozemeljskimi enotami |
|
1. Če obsega država več ozemeljskih enot, ki imajo vsaka svoje pravne predpise za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, se pri določitvi, katero pravo se uporablja v skladu s to uredbo, vsaka ozemeljska enota obravnava kot država. |
1. Če obsega država več ozemeljskih enot, ki imajo vsaka svoje pravne predpise za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, se pri določitvi, katero pravo se uporablja v skladu s to uredbo, vsaka ozemeljska enota obravnava kot država. |
|
|
1a. V zvezi s tako državo: |
|
|
(a) vsako sklicevanje na običajno prebivališče v tej državi je treba razumeti kot sklicevanje na običajno prebivališče v ozemeljski enoti te države, |
|
|
(b) vsako sklicevanje na državljanstvo je treba razumeti kot sklicevanje na ozemeljsko enoto, ki jo opredeljuje zakonodaja te države, če pa ustreznih pravil ni, kot sklicevanje na ozemeljsko enoto, ki sta jo izbrala zakonca ali, če take izbire ni, kot sklicevanje na ozemeljsko enoto, s katero sta eden ali oba zakonca najtesneje povezana. |
Predlog spremembe 47 Predlog uredbe Člen 8 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 8a Države z dvema ali več pravnimi sistemi – medosebni spori |
|
|
V zvezi z državo, ki ima dva ali več pravnih sistemov ali sklopov pravil, ki veljajo za različne kategorije oseb v zvezi z zadevami, ki jih ureja ta uredba, je treba vsako sklicevanje na pravo te države razumeti kot sklicevanje na pravni sistem, ki ga določajo veljavni predpisi te države. Če takih pravil ni, se uporablja pravni sistem ali sklop pravil, s katerim sta eden ali oba zakonca najtesneje povezana. |
Predlog spremembe 48 Predlog uredbe Člen 8 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Article 8b Neuporaba te uredbe pri notranjih sporih |
|
|
Udeležena država članica, v kateri se uporabljajo različni pravni sistemi ali sklopi pravil v zvezi z zadevami, ki jih ureja ta uredba, ni zavezana uporabljati te uredbe, če do kolizije zakonov pride samo med temi različnimi pravnimi sistemi ali sklopi pravil. |
Predlog spremembe 49 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) formalnih pogojev za dogovore o izbiri sodišča in izbiri prava, ki se uporablja, ter |
(a) formalnih zahtev za sporazume o izbiri sodišča in izbiri prava, ki se uporablja v skladu s členom 3b (2) do (4) ), ter |
Predlog spremembe 50 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Ta uredba se uporablja za začete sodne postopke ter dogovore iz člena 3, ki so bili sklenjeni po začetku njene uporabe v skladu s členom 13. |
1. Ta uredba se uporablja za začete sodne postopke ter dogovore iz člena 3, ki so bili sklenjeni od začetka njene uporabe v skladu s členom 13. |
|
|
|
Predlog spremembe 51 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Vendar lahko začne veljati tudi dogovor o izbiri prava, ki se uporablja, sklenjen v skladu s pravom udeležene države članice pred začetkom uporabe te uredbe, če izpolnjuje pogoje iz prvega pododstavka člena 3(3).
|
Vendar lahko začne veljati tudi dogovor o izbiri prava, ki se uporablja, sklenjen pred začetkom uporabe te uredbe, če je v skladu s členoma 3a in 3b. |
Predlog spremembe 52 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Ta uredba ne vpliva na uporabo dvostranskih ali večstranskih konvencij, katerih pogodbenice so ena ali več udeleženih držav članic ob sprejetju te uredbe in ki se nanašajo na zadeve, urejene s to uredbo, ne glede na obveznosti udeleženih držav članic v skladu s členom 351 Pogodbe o delovanju Evropske unije. |
1. Ta uredba ne vpliva na uporabo mednarodnih konvencij, katerih pogodbenice so ena ali več udeleženih držav članic ob sprejetju te uredbe ali ob sprejetju sklepa iz člena 1(2) in ki določajo pravila glede kolizije zakonov o razvezi ali prenehanju življenjske skupnosti. |
Predlog spremembe 53 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Ne glede na odstavek 1 ima ta uredba v odnosih med udeleženimi državami članicami prednost pred konvencijami, ki se nanašajo na zadeve, urejene s to uredbo, in katerih pogodbenice so udeležene države članice. |
2. Vendar pa ima ta uredba v odnosih med državami članicami prednost pred konvencijami, sklenjenimi izključno med dvema ali več državami članicami, če se te konvencije nanašajo na zadeve, urejene s to uredbo. |
Predlog spremembe 54 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Komisija najpozneje [pet let po začetku veljavnosti te uredbe] Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o uporabi te uredbe. Temu poročilu se po potrebi priložijo predlogi za spremembe. |
1. Komisija najpozneje pet let po začetku veljavnosti te uredbe in nato vsakih pet let Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o uporabi te uredbe. Temu poročilu se po potrebi priložijo predlogi za prilagoditev te direktive. |
Predlog spremembe 55 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. V ta namen udeležene države članice Komisiji predložijo ustrezne podatke o tem, kako njihova sodišča uporabljajo to direktivo. |
Predlog spremembe 56 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Za tiste države članice, ki v postopku sodelujejo v skladu z odločitvijo, sprejeto skladno z drugim ali tretjim pododstavkom člena 331 (1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, se ta uredba uporablja od datuma, navedenega v zadevni odločitvi. |
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0216.
- [2] UL L 189, 22. 7. 2010, str. 12.
OBRAZLOŽITEV
Poročevalec se strinja, da je ta uredba potrebna, vendar se zaveda, da bo zaradi omejenega obsega veliko državljanov in strokovnjakov razočaranih. Eden od razlogov za to je omejitev, ki jo prinaša uporaba postopka okrepljenega sodelovanja. Poročevalec je prepričan, da se bodo po sprejetju uredbe pridružile druge države članice.
Poročevalec na splošno meni, da so predlogi sprememb, ki jih obravnava Svet v zvezi s predlogom Komisije, smiselne in je zato sprejel večino teh predlogov, čeprav z nekaj spremembami. Dodal je tudi nekaj povsem lastnih predlogov sprememb.
Poročevalec tudi meni, da je neopredeljenost obsega uporabe nezaželena. Zato je v uvodno izjavo in en člen dodal določbo o tem, kaj ne spada v direktivo.
Poleg tega je mnenja, da mora pristojno sodišče strankam v sporu zagotoviti ustrezno pravno svetovanje, preden se stranki odločita o tem, katero pravo naj se uporablja v postopku.
Poročevalec se tudi strinja, da od držav članice ni mogoče zahtevati, da kot zakonsko zvezo priznajo akt, ki ga njihova zakonodaja ne priznava kot takega, tudi ne zgolj zaradi razpada te zveze, in da bi bilo prav tako v nasprotju z načelom subsidiarnosti, da se sodniku v državi članici, katere zakonodaja ne predvideva takšnega akta, naloži izrekanje razveze. Zaradi tega pozdravlja dejstvo, da je Svet dodal člen 7a.
Vendar pa je brez določbe o forum necessitatis (ki je ni mogoče vključiti v to uredbo, sprejeto v okviru postopka okrepljenega sodelovanja), določba iz člena 7a, po kateri ta uredba v ničemer ne obvezuje sodišč udeležene države članice, katere pravo ne predvideva razveze ali v postopku za razvezo zadevne zakonske zveze ne priznava, da z uporabo te uredbe razvežejo zakonsko zvezo, zelo problematična. Problematična je zato, ker so pravila o pristojnosti v zvezi z razvezo in prenehanjem življenjske skupnosti v Uredbi 2201/2003 kogentna. Ustrezni členi te uredbe se glasijo:
ODDELEK 1
Razveza zakonske zveze, ločitev ali razveljavitev zakonske zveze
Člen 3
Splošna pristojnost
1. V zadevah glede razveze, prenehanja življenjske skupnosti ali razveljavitve zakonske zveze so pristojna sodišča države članice:
(a) na ozemlju katere:
- zakonca običajno prebivata ali
- sta zakonca nazadnje običajno prebivala, če eden od njiju še vedno tam prebiva, ali
- nasprotna stranka običajno prebiva ali
- v primeru skupne vloge, običajno prebiva eden od zakoncev ali
- vlagatelj običajno prebiva, če je prebival tam najmanj leto dni neposredno pred vložitvijo vloge, ali
- vlagatelj običajno prebiva, če je bival tam najmanj šest mesecev neposredno pred vložitvijo vloge in je bodisi državljan te države članice ali pa ima, v primeru Združenega kraljestva in Irske, tam svoj "domicile";
(b) katere državljana sta oba zakonca ali, v primeru Združenega kraljestva in Irske, kjer imata oba zakonca svoj "domicile".
2. Za namen te uredbe ima "domicile" enak pomen kot v pravnih sistemih Združenega kraljestva in Irske.
Člen 4
Nasprotni zahtevek
….
Člen 5
Pretvorba prenehanja življenjske skupnosti v razvezo
…
Člen 6
Izključni značaj pristojnosti po členih 3, 4 in 5
Proti zakoncu, ki:
(a) običajno prebiva na ozemlju države članice; ali
(b) je državljan države članice ali ima – v primeru Združenega kraljestva in Irske – na ozemlju ene od teh dveh držav članic "domicile",
se lahko začne postopek v drugi državi članici samo v skladu s členi 3, 4 in 5.
Člen 7
Subsidiarna pristojnost
….
Težavo je najlažje dokazati s primerom. Veljati je začela nova uredba o pravu, ki se uporablja. Oseba A in oseba B sta državljana različnih držav članic, ki sta sklenila istospolno zakonsko zvezo v eni od držav članic, ki so uvedle zakonodajo, ki omogoča take poroke. Tri leta običajno prebivata v državi članici, ki ne dovoljuje istospolnih porok, vendar je v okviru postopka okrepljenega sodelovanja sodelovala pri sprejetju uredbe o pravu, ki se uporablja. Osebi A in B bi radi razveljavili svojo zakonsko zvezo. V skladu z določbami Uredbe 2201/2003 so v teh okoliščinah edina pristojna sodišča le sodišča države članice, v kateri imata stalno prebivališče. Če pri okrajnem sodišču vložita zahtevek za razvezo, mora to sodišče sprejeti pristojnost, vendar se uporablja člen 7a in ločitev ne bo odobrena. Treba je opozoriti, da v primeru razveze zakonske zveze Uredba 2201/2003 ne predvideva dogovora o pristojnosti ali o prenosu zadeve na sodišče, ki je bolj primerno za odločanje o zadevi.
To očitno ni pošteno na zadevni par, ki bo trpel veliko neprijetnosti in izgubil veliko časa, da bi svoj postopek razveze zakonske zveze predložil drugemu pristojnemu sodišču v smislu člena 3.
Najboljši način za reševanje tega vprašanja bi bil zagotoviti forum necessitatis, kar je mogoče le s spremembo Uredbe št. 2201/2003, glede na stroge določbe o postopku okrepljenega sodelovanja in dejstvo, da se obravnavani predlog uredbe obravnava nanaša le na določitev prava, ki se uporablja.
Zakonodajna resolucija Parlamenta z dne 21. oktobra 2008 o predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 2201/2003 glede pristojnosti in o uvedbi pravil v zvezi s pravom, ki se uporablja v zakonskih sporih (KOM (2006) 0399 - C6-0305/2006 - 2006 / 0135 (CNS))[1] vsebuje predlog člena o forum necessitatis, ki se glasi:
Člen 7a
Forum necessitatis
Če se pristojno sodišče po tej uredbi nahaja v državi članici, katere pravo ne predvideva razveze ali ne priznava obstoja ali veljavnosti določene zakonske zveze, je sodno pristojna:
(a) država članica državljanstva enega od zakoncev, ali
(b) država članica, v kateri je bila sklenjena zakonska zveza.
Glede na to, da Komisija ni dolžna pregledati Uredbo 2201/2003 do leta 2012 in v resnici tega ne bo storila tudi mnogo kasneje, poročevalec predlaga, da bi bilo treba brez vpliva na pravico Komisije do pobude pritisniti institucije, naj nujno oblikujejo predlog za spremembo te uredbe samo tako, da se uvede klavzula o forum necessitatis.
- [1] A6 - 0361/2008.
MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (29. 10. 2010)
za Odbor za pravne zadeve
o predlogu Uredbe Sveta o vzpostavitvi okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti
(KOM(2010)0105 – C7‑0315/2010 – 2010/0067(CNS))
Pripravljavka mnenja: Evelyne Gebhardt
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Cilj tega predloga uredbe je oblikovati jasen in celovit pravni okvir, ki bi zajemal pravila o zadevnem pravu, ob tem pa udeležencem omogočil določeno samostojnost. Tako so do sedaj za „mešane” zakone veljale določbe uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003[1] (imenovane „uredba Bruselj IIa”), ki so zakoncema, ki sta želela razvezo, omogočale izbiro med več merili za določitev pristojnosti. Kakor hitro se je postopek za razvezo začel v eni izmed držav članic, je bilo pravo, ki se je uporabilo, določeno na osnovi kolizijskih pravil te države, nacionalna kolizijska pravila pa so zelo neskladna. Neenotnost teh pravil lahko povzroči številne težave pri „mednarodnih“ ločitvah. Poleg manjše pravne varnosti, saj zakonca ne vesta natančno, katero pravo velja za njun primer, se javlja še tveganje, ki ga Komisija označuje z izrazom „hitenje na sodišče”. Ta opisuje primere, ko zakonec, ki je bolje obveščen, poskuša začeti postopek v državi, katere zakonodaja njegovim interesom bolje služi. Namen Komisije je, da ta tveganja in pomanjkljivosti omeji zlasti tako, da zakoncema omogoči, da sporazumno izbereta pristojno sodišče in pravo, ki se bo uporabljalo, ter da upošteva zakonodajno resolucijo Parlamenta z dne 21. oktobra 2008 o predlogu za Uredbo Sveta o spremembi uredbe (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo[2].
Člen 3 je novost, saj prvič uvaja možnost, da zakonca sporazumno določita pravo, ki se uporablja za njun postopek razveze. Pripravljavka mnenja meni, da bi bilo pametno predvideti tudi možnost izbire prava države običajnega skupnega prebivališča zakoncev, kjer prebivata ob sklenitvi dogovora, in tudi prava države, v kateri je bila sklenjena zakonska zveza.
Pravilo o izvajanju uporabe prava sodišča, pred katerim se začne postopek (lex fori), ko pravo, ki se uporablja, ne omogoča razveze ali zakonskega prenehanja življenjske skupnosti, je treba dopolniti s pravilom forum necessitatis, ki pod določenimi pogoji zagotavlja sodno pristojnost v čezmejnih primerih sodišču v drugi državi članici.
Treba je zagotoviti, da je izbira strank informirana, torej da sta zakonca ustrezno obveščena o konkretnih posledicah njune izbire. Pri tem se je treba vprašati, kako v največji meri zagotoviti, da bodo podpisnikom dogovora o sodni pristojnosti pred podpisom posredovane popolne in zanesljive informacije. Pomembno je tudi, da je dostop do informacij zagotovljen neodvisno od finančnih zmožnosti vsakega od zakoncev. Omeniti velja še, kako pomembno je, da zakonca razpolagata z natančnimi in popolnimi informacijami o posledicah izbire prava, ki se uporablja v primeru njune razveze, še zlasti zato, ker se zakoni držav članic v številnih točkah bistveno razlikujejo (na primer glede vzrokov za razvezo in oblike razveze, pogojev za njeno pridobitev, zahtevanega trajanja ločitve in drugih vidikov, ki so v postopku odločilni). Ker pravo ni nekaj nespremenljivega, se lahko prav tako zgodi, da dogovor o uporabi prava, podpisan v določenem trenutku, upravičenim pričakovanjem strank ne ustreza več v trenutku, ko začne veljati, saj se je zakonodaja zadevne države v vmesnem času spremenila. Zato pripravljavka mnenja pozdravlja predlog Komisije v zvezi s tem.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za zunanje zadeve, kot pristojni odbor, naj v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9) S to uredbo bi bilo treba oblikovati jasen in celovit pravni okvir na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti v udeleženih državah članicah, ter zagotoviti ustrezne rešitve za državljane glede pravne varnosti, predvidljivosti in prilagodljivosti, pa tudi preprečiti situacije, v katerih eden od zakoncev vloži tožbo za razvezo pred drugim, s čimer zagotovi, da postopek poteka v skladu s tistim pravom, ki je po njegovem mnenju ugodnejši zanj. |
(9) S to uredbo bi bilo treba oblikovati jasen in celovit pravni okvir na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti v udeleženih državah članicah, ter zagotoviti ustrezne rešitve za državljane glede pravne varnosti, predvidljivosti in prilagodljivosti, pa tudi preprečiti situacije, v katerih eden od zakoncev ali registriranih partnerjev vloži tožbo za razvezo pred drugim, s čimer zagotovi, da postopek poteka v skladu s tistim pravom, ki je po njegovem mnenju ugodnejši zanj. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(12) Da se zakoncem omogoči, da svobodno izbirajo pravo, ki se uporablja in s katerim so tesno povezani, ali, če nimata možnosti izbire, da se to pravo uporablja za njuno razvezo ali prenehanje življenjske skupnosti, je treba to pravo uporabljati tudi, če ni pravo udeležene države članice. Kadar se določi pravo druge države članice, lahko daje mreža, ustanovljena z Odločbo Sveta 2001/470/ES z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, sodiščem informacije glede vsebine tujega prava. |
(12) Da se zakoncem ali registriranim partnerjem omogoči, da svobodno izbirajo pravo, ki se uporablja in s katerim so tesno povezani, ali, če nimata možnosti izbire, da se to pravo uporablja za njuno razvezo ali prenehanje registriranega partnerstva, je treba to pravo uporabljati tudi, če ni pravo udeležene države članice. Kadar se določi pravo druge države članice, lahko daje mreža, ustanovljena z Odločbo Sveta 2001/470/ES z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, sodiščem informacije glede vsebine tujega prava. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(13) Zaradi vedno večje mobilnosti državljanov je potrebna večja prožnost in hkrati tudi večja pravna varnost. Za dosego tega cilja mora ta uredba okrepiti neodvisnost strank na področju razveze in prenehanja življenjske skupnosti ter jima obenem do neke mere omogočiti, da izbereta pravo, ki se uporablja pri njuni razvezi ali prenehanju življenjske skupnosti. Takšna možnost se ne bi smela uporabljati za razveljavitev zakonske zveze, ki je tesno povezana s pogoji veljavnosti zakonske zveze ter pri katerih bi bila neodvisnost strank neustrezna. |
(13) Zaradi vedno večje mobilnosti državljanov je potrebna večja prožnost in hkrati tudi večja pravna varnost. Za dosego tega cilja mora ta uredba okrepiti neodvisnost strank na področju razveze in prenehanja življenjske skupnosti ter jima obenem do neke mere omogočiti, da izbereta pravo, ki se uporablja pri njuni razvezi ali prenehanju življenjske skupnosti. Takšna možnost bi se morala tudi uporabljati za razveljavitev zakonske zveze in registriranega partnerstva, da bi se izognili diskriminiranju različnih oblik, v katerih se izvaja pravica do zasebnega in družinskega življenja. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(14) Zakonca bi morala imeti možnost, da kot pravo, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, izbereta pravo države, s katero imata posebno povezavo, ali pravo sodišča, pred katerim se začne postopek. Pravo, ki ga izbereta zakonca, mora biti skladno s temeljnimi pravicami iz pogodb in Listine Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah. Možnost izbire prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, ne sme posegati v načelo največje koristi otroka. |
(14) Zakonca ali registrirana partnerja bi morala imeti možnost, da kot pravo, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti ali prenehanje registriranega partnerstva, izbereta pravo države, s katero imata posebno povezavo, ali pravo sodišča, pred katerim se začne postopek. Pravo, ki ga izbereta zakonca ali registrirana partnerja, mora biti skladno s temeljnimi pravicami iz pogodb in Listine Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah. Možnost izbire prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti ali prenehanje registrirane partnerske zveze, ne sme posegati v načelo največje koristi otroka. Zlasti ko razveza ali prenehanje življenjske skupnosti zadeva otroke zakoncev, lahko pravo, ki se uporablja za razvezo ali prenehanje življenjske skupnosti, upošteva načela iz člena 24 listine, ki poudarja otrokove koristi, obvezo prisluhniti njihovemu mnenju pri odločitvah, ki jih zadevajo, in njihovo pravico ohraniti redne osebne odnose in neposreden stik z obema staršema, razen če je to v nasprotju z njihovimi koristmi. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(15) Preden se določi pravo, ki se uporablja, je pomembno, da imata zakonca dostop do najnovejših informacij glede bistvenih vidikov nacionalne zakonodaje in prava Unije ter postopkov na področju razveze in prenehanja življenjske skupnosti. Da se zagotovi dostop do ustreznih informacij, jih mora Komisija redno posodabljati na spletnem informacijskem sistemu za javnost, ki je bil vzpostavljen z Odločbo Sveta 2001/470/ES. |
(15) Preden se določi pravo, ki se uporablja, je pomembno, da imata zakonca ali registrirana partnerja dostop do najnovejših informacij glede bistvenih vidikov nacionalne zakonodaje in prava Unije ter postopkov na področju razveze in prenehanja življenjske skupnosti ter prenehanja registriranega partnerstva, vključno z možnostjo mediacije. Zakonca morata biti obveščena o različnih oblikah razveze in pogojih za dosego razveze, ki so na voljo v zadevnih državah članicah. Da se zagotovi dostop do ustreznih informacij, jih mora Komisija redno posodabljati na spletnem informacijskem sistemu za javnost, ki je bil vzpostavljen z Odločbo Sveta 2001/470/ES, države članice, v katerih poteka postopek razveze, pa morajo zakoncema dati na voljo vse potrebne informacije. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(16) Ozaveščena izbira zakoncev je temeljno načelo te uredbe. Vsak zakonec bi moral natančno vedeti, kakšne so pravne in socialne posledice izbire prava, ki se uporablja. Možnost, da se zakonca sporazumno dogovorita o pravu, ki se uporablja, ne sme posegati v njune pravice in enake možnosti. Zato se morajo nacionalni sodniki zavedati pomena ozaveščene izbire zakoncev v zvezi s pravnimi posledicami sklenjenega dogovora o izbiri prava. |
(16) Ozaveščena izbira zakoncev ali registriranih partnerjev je temeljno načelo te uredbe. Vsak zakonec ali registrirani partner bi moral natančno vedeti, kakšne so pravne in socialne posledice izbire prava, ki se uporablja. Možnost, da se zakonca ali registrirana partnerja sporazumno dogovorita o pravu, ki se uporablja, ne sme posegati v njune pravice in enake možnosti. Zato se morajo nacionalni sodniki zavedati pomena ozaveščene izbire zakoncev ali registriranih partnerjev v zvezi s pravnimi posledicami sklenjenega dogovora o izbiri prava. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(17) Treba bi bilo uvesti določena jamstva, s katerimi se zagotovi, da se zakonca zavedata posledic svoje izbire. Zahtevati bi bilo treba vsaj to, da stranki dogovor o izbiri prava, ki se uporablja, skleneta v pisni obliki z navedbo datuma in podpisom. Če pa so v pravu udeležene države članice, v kateri imata zakonca običajno prebivališče, določeni dodatni formalni pogoji, bi bilo treba te pogoje spoštovati. Taki dodatni formalni pogoji lahko na primer obstajajo v udeleženi državi članici, kjer je dogovor vključen v predporočno pogodbo. |
(17) Treba bi bilo uvesti določena jamstva, s katerimi se zagotovi, da se zakonca ali registrirana partnerja zavedata posledic svoje izbire. Zahtevati bi bilo treba vsaj to, da stranki dogovor o izbiri prava, ki se uporablja, skleneta v pisni obliki z navedbo datuma in podpisom. Če pa so v pravu udeležene države članice, v kateri imata zakonca ali registrirana partnerja običajno prebivališče, določeni dodatni formalni pogoji, bi bilo treba te pogoje spoštovati. Taki dodatni formalni pogoji lahko na primer obstajajo v udeleženi državi članici, kjer je dogovor vključen v predporočno pogodbo. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19) Če zakonca nimata možnosti izbire prava, ki se uporablja, mora ta uredba določiti usklajena kolizijska pravila na podlagi različnih naveznih okoliščin, ki temeljijo na obstoju tesne povezave med zakoncema in zadevnim pravom, da se zagotovita pravna varnost in predvidljivost, pa tudi preprečijo situacije, v katerih eden od zakoncev vloži tožbo za razvezo pred drugim, s čimer zagotovi, da postopek poteka v skladu s tistim pravom, ki je po njegovem mnenju ugodnejši zanj. Takšne navezne okoliščine so bile izbrane tako, da se zagotovi, da postopki glede razveze ali prenehanja življenjske skupnosti potekajo v skladu s pravom, s katerim imata zakonca tesno povezavo, ter da temeljijo predvsem na pravu države njunega običajnega prebivališča. |
(19) Če zakonca nimata možnosti izbire prava, ki se uporablja, mora ta uredba določiti usklajena kolizijska pravila na podlagi različnih naveznih okoliščin, ki temeljijo na obstoju tesne povezave med zakoncema ali registriranima partnerjema in zadevnim pravom, da se zagotovita pravna varnost in predvidljivost, pa tudi preprečijo situacije, v katerih eden od zakoncev ali registriranih partnerjev vloži tožbo za razvezo ali prenehanje njunega partnerstva pred drugim, s čimer zagotovi, da postopek poteka v skladu s tistim pravom, ki je po njegovem mnenju ugodnejši zanj. Takšne navezne okoliščine so bile izbrane tako, da se zagotovi, da postopki glede razveze ali prenehanja registriranega partnerstva potekajo v skladu s pravom, s katerim imata zakonca ali registrirana partnerja tesno povezavo, ter da temeljijo predvsem na pravu države njunega običajnega prebivališča. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(20) V določenih primerih, kadar pravo, ki se uporablja, bodisi ne predvideva razveze bodisi enemu od zakoncev zaradi spola ne daje enakih možnosti za razvezo ali prenehanje življenjske skupnosti, se uporablja pravo sodišča, pred katerim se bo začel postopek. |
(20) V določenih primerih, kadar pravo, ki se uporablja, bodisi ne predvideva razveze ali prenehanja registriranega partnerstva, bodisi enemu od zakoncev ali registriranih partnerjev zaradi razlogov, ki jih člen 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah prepoveduje, ne daje enakih možnosti za razvezo ali prenehanje registriranega partnerstva, se uporablja pravo sodišča, pred katerim se bo začel postopek. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(22a) Izraz „običajno prebivališče“ je treba opredeliti v skladu s cilji te uredbe. Pomen mora glede na dejstva določiti sodnik za vsak primer posebej. Izraz se ne nanaša na pojmovanje v nacionalnem pravu, ampak je samostojen pojem v pravu Unije. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Ta uredba se uporablja v primerih, ki vsebujejo kolizijska pravila pri razvezi in prenehanju življenjske skupnosti. |
1. Ta uredba se uporablja v mednarodnih primerih, ki vsebujejo kolizijska pravila pri razvezi, prenehanju življenjske skupnosti, razveljavitvi zakonske zveze ali prenehanju registriranega partnerstva. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Zakonca se lahko sporazumno dogovorita o pravu, ki se uporablja pri razvezi in prenehanju življenjske skupnosti, pod pogojem da je to pravo skladno s temeljnimi pravicami iz pogodb in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter z načelom javnega reda, izbereta pa lahko: |
1. Zakonca ali registrirana partnerja se lahko sporazumno dogovorita o pravu, ki se uporablja pri razvezi in prenehanju življenjske skupnosti ali prenehanju registriranega partnerstva, pod pogojem da je to pravo skladno s temeljnimi pravicami iz pogodb in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter z načelom javnega reda, izbereta pa lahko: |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
b) pravo države zadnjega običajnega prebivališča zakoncev, če ob sklenitvi dogovora eden od njiju tam še vedno prebiva, |
(b) pravo države zadnjega običajnega prebivališča zakoncev ali registriranih partnerjev, če ob sklenitvi dogovora eden od njiju tam še vedno prebiva pod pogojem, da uporaba tega prava ne škodi šibkejšemu zakoncu ali partnerju, |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka d | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) pravo sodišča, pred katerim se začne postopek. |
(d) pravo države članice, v kateri je bila sklenjena zakonska zveza ali je bilo registrirano partnerstvo. |
Obrazložitev | |
Vključitev tega merila za izbiro prava, ki se uporablja, in črtanje prava sodišča, pred katerim se začne postopek, se zdi logična. | |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. „Običajno prebivališče“ pomeni kraj, kjer oseba običajno prebiva. |
Obrazložitev | |
Treba je opredeliti pojem „običajno prebivališče“, da bi se v čim večji meri izognili morebitnim samovoljnim razlagam. Seveda pa mora sodišče pred uporabo te opredelitve preučiti vsa ustrezna dejstva. | |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Brez poseganja v odstavek 4 se sme dogovor o pravu, ki se uporablja, skleniti in spremeniti kadar koli, najpozneje pa ob začetku postopka pred sodiščem. |
2. Brez poseganja v odstavek 4 se sme dogovor o pravu, ki se uporablja, skleniti in spremeniti kadar koli, najpozneje pa ob začetku postopka pred sodiščem. V sporazumu je treba upoštevati možnost uporabe mediacije za reševanje vseh nestrinjanj glede razveze ali prenehanja življenjske skupnosti. |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Vendar, če določa pravo udeležene države članice, v kateri imata zakonca ob sklenitvi dogovora običajno prebivališče, dodatne formalne pogoje za takšne dogovore, je treba te pogoje izpolniti. Če imata zakonca običajno prebivališče v različnih udeleženih državah članicah in pravo teh držav članic določa različne formalne pogoje, je dogovor pravno veljaven, če izpolnjuje pogoje po enem ali drugem pravu. |
Vendar, če določa pravo udeležene države članice, v kateri imata zakonca ali registrirana partnerja ob sklenitvi dogovora običajno prebivališče, dodatne formalne pogoje za takšne dogovore, je treba te pogoje izpolniti. Če imata zakonca ali registrirana partnerja običajno prebivališče v različnih udeleženih državah članicah in pravo teh držav članic določa različne formalne pogoje, je dogovor pravno veljaven, če izpolnjuje pogoje po enem ali drugem pravu. |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 – pododstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Če je sporazum del pogodbe o zakonski zvezi, morajo biti izpolnjene formalne zahteve te pogodbe. |
Obrazložitev | |
S tem se razjasnijo položaji, v katerih nacionalno pravo ali pogodba o zakonski zvezi predvidevata predporočno pogodbo. | |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Če tako določa pravo sodišča, pred katerim se začne postopek, lahko zakonca pravo, ki se uporablja na sodišču, določita tudi med postopkom. V tem primeru mora sodišče evidentirati tovrstni dogovor v skladu s pravom sodišča, pred katerim se začne postopek. |
4. Če tako določa pravo sodišča, pred katerim se začne postopek, lahko zakonca ali registrirana partnerja pravo, ki se uporablja na sodišču, določita tudi med postopkom. V tem primeru mora sodišče evidentirati tovrstni dogovor v skladu s pravom sodišča, pred katerim se začne postopek. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 4 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Če zakonca v skladu s členom 3 nimata možnosti izbire, se za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti uporabi pravo države: |
Če zakonca v skladu s členom 3 nimata možnosti izbire, se za razvezo, prenehanje življenjske skupnosti, razveljavitev zakonske zveze in prenehanje registriranega partnerstva (v padajočem vrstnem redu) uporabi pravo države: |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 4 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) običajnega prebivališča zakoncev ob začetku postopka pred sodiščem ali, če to ni mogoče, |
(a) običajnega prebivališča zakoncev ali registriranih partnerjev ob začetku postopka pred sodiščem ali, če to ni mogoče, |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 4 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) zadnjega običajnega prebivališča zakoncev, pod pogojem da tam nista nehala prebivati več kot eno leto pred začetkom postopka, kadar eden od njiju ob začetku postopka pred sodiščem v tej državi še vedno prebiva, ali, če to ni mogoče, |
(b) zadnjega običajnega prebivališča zakoncev ali registriranih partnerjev, pod pogojem da tam nista nehala prebivati več kot eno leto pred začetkom postopka, kadar eden od njiju ob začetku postopka pred sodiščem v tej državi še vedno prebiva, ali, če to ni mogoče, |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Člen 4 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
c) katere državljana sta zakonca ob začetku postopka pred sodiščem, ali, če to ni mogoče, |
(c) katere državljana sta zakonca ali registrirana partnerja ob začetku postopka pred sodiščem pod pogojem, da uporaba tega prava ne škodi šibkejšemu zakoncu ali partnerju, ali, če to ni mogoče, |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 4 – točka c a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ca) v kateri je bila sklenjena zakonska zveza ali je bilo registrirano partnerstvo ali, če to ni mogoče, |
Obrazložitev | |
Iz izbire kraja, kjer sta se partnerja poročila, je možno smiselno sklepati, da sta partnerja privolila tudi v pravne predpise te države. | |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
„Običajno prebivališče“ pomeni kraj, kjer oseba običajno prebiva. |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Člen 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Uporaba prava sodišča, pred katerim se začne postopek |
Uporaba načel prava sodišča, pred katerim se začne postopek in forum necessitatis |
|
Kadar pravo, ki se uporablja v skladu s členoma 3 in 4, bodisi ne predvideva razveze bodisi enemu od zakoncev zaradi spola ne daje enakih možnosti za razvezo ali prenehanje življenjske skupnosti, se uporablja pravo sodišča, pred katerim se začne postopek. |
1. Kadar pravo, ki se uporablja v skladu s členoma 3 in 4, bodisi ne predvideva razveze, prenehanja življenjske zveze ali registriranega partnerstva ali možnosti za razvezo, prenehanje življenjske skupnosti ali registriranega partnerstva, diskriminira enega od zakoncev ali registriranih partnerjev zaradi razlogov, ki jih člen 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah prepoveduje, se uporablja pravo sodišča, pred katerim se začne postopek. |
|
|
2. Ko je pristojno sodišče v državi članici, katere pravo ne predvideva razveze ali prenehanja življenjske zveze ali registriranega partnerstva, se pristojnost preseli v |
|
|
(a) državo članico državljanstva enega od zakoncev ali registriranih partnerjev, ali |
|
|
(b) državo članico, v kateri je bila sklenjena zakonska zveza ali je bilo registrirano partnerstvo. |
Obrazložitev | |
V nekaterih primerih je uporaba določenega nacionalnega prava lahko težava za osebe, ki prebivajo v neki državi članici in se želijo razvezati ali prenehati življenjsko skupnost. Interes posameznika za pridobitev razveze ali prenehanje življenjske skupnosti kot izraz osebne avtonomije bi moral imeti prednost pred uporabo nacionalnega prava z načelom uporabe prava sodišča, pred katerim se začne postopek. Če pravo pristojnega sodišča ne omogoča ločitve ali prenehanja življenjske skupnosti, se lahko pooblasti sodišče v drugi državi članici, pod pogojem, da so izpolnjene nekatere zahteve o čezmejnih primerih. | |
POSTOPEK
|
Naslov |
Izvajanje okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2010)0105 – C7-0315/2010 – 2010/0067(CNS) |
|||||||
|
Pristojni odbor |
JURI |
|||||||
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
LIBE 7.10.2010 |
|
|
|
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Evelyne Gebhardt 10.5.2010 |
|
|
|||||
|
Obravnava v odboru |
23.6.2010 |
15.11.2010 |
25.11.2010 |
|
||||
|
Datum sprejetja |
25.11.2010 |
|
|
|
||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
28 4 16 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Jan Philipp Albrecht, Sonia Alfano, Roberta Angelilli, Rita Borsellino, Simon Busuttil, Carlos Coelho, Rosario Crocetta, Cornelis de Jong, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Tanja Fajon, Hélène Flautre, Kinga Göncz, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Ágnes Hankiss, Anna Hedh, Salvatore Iacolino, Sophia in ‘t Veld, Lívia Járóka, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Juan Fernando López Aguilar, Clemente Mastella, Véronique Mathieu, Louis Michel, Claude Moraes, Jan Mulder, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou), Carmen Romero López, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Renate Sommer, Wim van de Camp, Axel Voss, Manfred Weber, Renate Weber, Tatjana Ždanoka |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Edit Bauer, Anna Maria Corazza Bildt, Anne Delvaux, Ioan Enciu, Evelyne Gebhardt, Ana Gomes, Stanimir Ilčev (Stanimir Ilchev), Ádám Kósa, Petru Constantin Luhan, Marie-Christine Vergiat, Cecilia Wikström |
|||||||
- [1] Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000, UL L 338, 23.12.2003, str. 1.
- [2] Sprejeto besedilo, P6_TA(2008)0502.
MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (30. 11. 2010)
za Odbor za pravne zadeve
o predlogu uredbe Sveta o vzpostavitvi okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti
(KOM(2010)0105 – C7‑0315/2010 – 2010(/0067(CNS))
Pripravljavka mnenja: Angelika Niebler
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Ozadje:
Med glavnimi cilji EU je ohranjevati in razvijati območje svobode, varnosti in pravice, na katerem je zagotovljeno prosto gibanje oseb. Pravne razmere na evropski ravni na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti zakoncev z različnim državljanstvom trenutno povzročajo veliko zmedo. To pogosto vodi zakonca k hitenju na sodišče, ko eden od njiju vloži tožbo za razvezo pred drugim, s čimer zagotovi, da postopek poteka v skladu s tistim pravom, ki je po njegovem mnenju ugodnejši zanj. Cilj predloga uredbe je zagotoviti pravno varnost, pa tudi predvidljivost in prožnost za te zakonske pare.
Ker je družinsko pravo še zlasti občutljivo področne nacionalne zakonodaje, v predlogu uredbe Komisija ne zagovarja usklajevanje prava, ki ureja razveze, in še manj družinskega prava, ampak predlaga skupni sveženj pravil za določanje prava države, ki naj se uporablja v primeru zakoncev z različnim državljanstvom. Trenutno je v EU vsako leto sklenjeno približno 300,000 zakonov med partnerji z različnim državljanstvom, kar pomeni, da je skupno 16 milijonov mednarodnih zakonskih zvez. Vsako leto se v EU razdre 140.000–170.000 tisoč takih zvez. Te številke in zelo različno materialno pravo za razvezo, ki velja v Evropski uniji, kažejo, da je nujno zagotoviti večjo pravno varnost v primeru razveze ali prenehanja življenjske skupnosti.
Evropska komisija zato predlaga, da se poveča avtonomija strank pri razvezi in prenehanju življenjske skupnosti in da se udeleženima stranema v določenem obsegu ponudi možnost, da sama določita pravo, ki bo uporabljeno v njunem primeru. Pri tem morata imeti zakonca možnost izbire prava tiste države, s katero sta na poseben način povezana. Izbrano pravo mora biti združljivo s skupnimi vrednotami Evropske unije.
Stališče pripravljavke mnenja
Pripravljavka mnenja načeloma podpira vsebino predloga uredbe o pravu, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti.
Namen predlogov spremembe v tem mnenju je prilagoditi predlog Komisije tako, da se jasno izključi diskriminacija na podlagi spola, zagotovi enake možnosti za oba zakonca in postavi v ospredje koristi otroka.
Na koncu pa pripravljavka mnenja zagovarja mnenje, da se ne bi smeli ustaviti pri enotni evropski ureditvi prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, temveč da bi bilo treba v naslednjem koraku sprejeti ustrezna pravila v zvezi s posledicami razveze (premoženjska upravičenja, preživnina, usklajevanje pravic iz pokojninskega zavarovanja). Določbe v predlogu uredbe posledic razveze ne obravnavajo.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(2a) V skladu s členom 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije, si Evropska unija pri vseh svojih dejavnostih prizadeva odpraviti neenakosti ter spodbujati enakost med moškimi in ženskami. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(15a) Če se zakonca ne moreta dogovoriti o pravu, ki se uporablja, bi morala opraviti postopek mediacije, ki bi vključeval najmanj en posvet s pooblaščenim mediatorjem. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(16) Ozaveščena izbira zakoncev je temeljno načelo te uredbe. Vsak zakonec bi moral natančno vedeti, kakšne so pravne in socialne posledice izbire prava, ki se uporablja. Možnost, da se zakonca sporazumno dogovorita o pravu, ki se uporablja, ne sme posegati v njune pravice in enake možnosti. Zato se morajo nacionalni sodniki zavedati pomena ozaveščene izbire zakoncev v zvezi s pravnimi posledicami sklenjenega dogovora o izbiri prava. |
(16) Ozaveščena izbira zakoncev je temeljno načelo te uredbe. Vsak zakonec bi moral natančno vedeti, kakšne so pravne in socialne posledice izbire prava, ki se uporablja. Možnost, da se zakonca sporazumno dogovorita o pravu, ki se uporablja, ne sme posegati v njune pravice in enake možnosti. Zato se morajo nacionalni sodniki zavedati pomena ozaveščene izbire zakoncev v zvezi s pravnimi posledicami sklenjenega dogovora o izbiri prava. Pri potrditvi izbire prava je treba vsakega zakonca posamezno poučiti o pravnih posledicah, ki sledijo izbiri prava, ki se uporablja. Pri tem je treba ustrezno uporabiti nacionalne predpise, ki lahko zakoncema zagotovijo pravno pomoč. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(17) Treba bi bilo uvesti določena jamstva, s katerimi se zagotovi, da se zakonca zavedata posledic svoje izbire. Zahtevati bi bilo treba vsaj to, da stranki dogovor o izbiri prava, ki se uporablja, skleneta v pisni obliki z navedbo datuma in podpisom. Če pa so v pravu udeležene države članice, v kateri imata zakonca običajno prebivališče, določeni dodatni formalni pogoji, bi bilo treba te pogoje spoštovati. Taki dodatni formalni pogoji lahko na primer obstajajo v udeleženi državi članici, kjer je dogovor vključen v predporočno pogodbo. |
(17) Treba bi bilo uvesti določena jamstva, s katerimi se zagotovi, da se zakonca zavedata posledic svoje izbire. Dogovor o izbiri prava, ki se uporablja, mora biti sklenjen v pisni obliki z navedbo datuma in podpisom obeh strank ter notarsko overjen. Če pa so v pravu udeležene države članice, v kateri imata zakonca običajno prebivališče, določeni dodatni formalni pogoji, bi bilo treba te pogoje spoštovati. Taki dodatni formalni pogoji lahko na primer obstajajo v udeleženi državi članici, kjer je dogovor vključen v predporočno pogodbo. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(20) V določenih primerih, kadar pravo, ki se uporablja, bodisi ne predvideva razveze bodisi enemu od zakoncev zaradi spola ne daje enakih možnosti za razvezo ali prenehanje življenjske skupnosti, se uporablja pravo sodišča, pred katerim se bo začel postopek. |
(20) Kadar pravo, ki se uporablja, bodisi ne predvideva razveze ali prenehanja življenjske skupnosti bodisi enemu od zakoncev zaradi spola ne zagotavlja enakih možnosti in obravnave v zvezi z razvezo ali prenehanje življenjske skupnosti, bi se moralo vseeno uporabljati pravo sodišča, ki bi začelo postopek. |
Obrazložitev | |
Zaradi varstva temeljnih pravic žensk in moških je treba med postopkom razveze ali prenehanja življenjske skupnosti zagotoviti enake možnosti in obravnavo. | |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(20a) Države članice bi morale razmisliti o možnosti, da bi se določbe te uredbe uporabljale za prenehanje registrirane partnerske skupnosti v primeru medsebojno nasprotujočih si kolizijskih norm, in sicer vse dokler ne bi imeli posebnih ureditev za take primere, ob upoštevanju različnih pravnih sistemov držav članic. S tem se bi ustvarila pravna obveznost priznavanja registrirane partnerske skupnosti. |
Obrazložitev | |
Področje uporabe uredbe je omejeno na razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, ne pa na prenehanje registrirane partnerske skupnosti. Da bi preprečili diskriminacijo drugih registriranih partnerskih skupnosti, bi bilo treba to področje razširiti. | |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(21) Zaradi upoštevanja javnega interesa bi morala imeti sodišča udeleženih držav članic možnost, da v izjemnih okoliščinah zavrnejo tuje pravo, kadar bi bila njegova uporaba v določenem primeru očitno v nasprotju z javnim redom države, v kateri je sodišče, pred katerim se začne postopek. Vendar sodišča ne bi smela imeti možnosti uporabe izjeme javnega reda, da bi zavrnila pravo druge države članice, kadar bi bilo to v nasprotju z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti s členom 21 Listine, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo. |
(21) Zaradi upoštevanja javnega interesa bi morala imeti sodišča udeleženih držav članic možnost, da v izjemnih okoliščinah zavrnejo tuje pravo, kadar bi bila njegova uporaba v določenem primeru očitno v nasprotju z javnim redom države, v kateri je sodišče, pred katerim se začne postopek. Vendar sodišča ne bi smela imeti možnosti uporabe izjeme javnega reda, da bi zavrnila pravo druge države članice, kadar bi bilo to v nasprotju z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti s členom 21 Listine, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo in členom 23, ki zagotavlja enakost med ženskami in moškimi na vseh področjih. |
Obrazložitev | |
Zaradi varstva temeljnih pravic evropskih državljanov je treba omejiti izjeme javnega reda. | |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Ta uredba se uporablja v primerih, ki vsebujejo kolizijska pravila pri razvezi in prenehanju življenjske skupnosti. |
1. Ta uredba se uporablja v primerih, ki vsebujejo kolizijska pravila pri razvezi, prenehanju življenjske skupnosti in razveljavitvi zakonske zveze.
|
Obrazložitev | |
V določenih situacijah je za žensko pomembno, da še ni razvezana. Zato je razširitev področja uporabe dobrodošla. (Drugi stavek ne zadeva slovenske različice). | |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Dogovor iz odstavka 2 se sklene v pisni obliki, zakonca pa ga morata opremiti z datumom in podpisom. Vsako pošiljanje po elektronski pošti, ki zagotavlja, da se dogovor trajno zabeleži, je enakovredno pisni obliki. |
3. Dogovor iz odstavka 2 se sklene v pisni obliki, zakonca pa ga morata opremiti z datumom in podpisom ter notarsko overiti. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Člen 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Kadar pravo, ki se uporablja v skladu s členoma 3 in 4, bodisi ne predvideva razveze bodisi enemu od zakoncev zaradi spola ne daje enakih možnosti za razvezo ali prenehanje življenjske skupnosti, se uporablja pravo sodišča, pred katerim se začne postopek. |
Kadar pravo, ki se uporabi v skladu s členoma 3 ali 4, bodisi ne predvideva razveze ali prenehanja življenjske skupnosti bodisi enemu od zakoncev zaradi spola ne zagotavlja enakih možnosti in obravnave v zvezi z razvezo ali prenehanjem življenjske skupnosti, se uporabi domače pravo zadevnega sodišča. |
Obrazložitev | |
Zaradi varstva temeljnih pravic žensk in moških je treba med postopkom razveze ali prenehanja življenjske skupnosti zagotoviti enake možnosti in obravnavo. | |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Člen 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Uporaba pravne določbe v skladu s to uredbo, se lahko zavrne le, če je takšna uporaba očitno nezdružljiva z javnim redom države, v kateri je sodišče, pred katerim se začne postopek. |
Uporaba pravne določbe v skladu s to uredbo, se lahko zavrne le, če je takšna uporaba očitno nezdružljiva z javnim redom države, v kateri je sodišče, pred katerim se začne postopek. Vendar sodišča ne bi smela imeti možnosti uporabe izjeme javnega reda, da bi zavrnila pravo druge države članice, kadar bi bilo to v nasprotju z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti s členom 21 Listine, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo, in členom 23, ki zagotavlja enakost med ženskami in moškimi na vseh področjih. |
Obrazložitev | |
Zaradi varstva temeljnih pravic evropskih državljanov je treba omejiti izjeme javnega reda. | |
POSTOPEK
|
Naslov |
Vzpostavitev okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2010)0105 – C7-0315/2010 – 2010/0067(CNS) |
|||||||
|
Pristojni odbor |
JURI |
|||||||
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
FEMM 7.10.2010 |
|
|
|
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Angelika Niebler 4.5.2010 |
|
|
|||||
|
Obravnava v odboru |
28.10.2010 |
30.11.2010 |
|
|
||||
|
Datum sprejetja |
30.11.2010 |
|
|
|
||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
20 0 2 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Andrea Češková, Marije Cornelissen, Tadeusz Cymański, Edite Estrela, Ilda Figueiredo, Iratxe García Pérez, Lívia Járóka, Philippe Juvin, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Astrid Lulling, Elisabeth Morin-Chartier, Siiri Oviir, Nicole Sinclaire, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Eva-Britt Svensson, Marc Tarabella, Britta Thomsen, Anna Záborská |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Izaskun Bilbao Barandica, Vilija Blinkevičiūtė, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Sirpa Pietikäinen |
|||||||
POSTOPEK
|
Naslov |
Vzpostavitev okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2010)0105 – C7-0315/2010 – 2010/0067(CNS) |
|||||||
|
Datum posvetovanja z EP |
28.4.2010 |
|||||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
JURI 7.10.2010 |
|||||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
LIBE 7.10.2010 |
FEMM 7.10.2010 |
|
|
||||
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Tadeusz Zwiefka 28.4.2010 |
|
|
|||||
|
Obravnava v odboru |
31.5.2010 |
23.6.2010 |
28.10.2010 |
|
||||
|
Datum sprejetja |
2.12.2010 |
|
|
|
||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
17 0 0 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Raffaele Baldassarre, Sebastian Valentin Bodu, Marielle Gallo, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Klaus-Heiner Lehne, Antonio Masip Hidalgo, Jiří Maštálka, Alajos Mészáros, Evelyn Regner, Dimiter Stojanov (Dimitar Stoyanov), Alexandra Thein, Tadeusz Zwiefka |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Piotr Borys, Sergio Gaetano Cofferati, Luis de Grandes Pascual, Vytautas Landsbergis, Kurt Lechner, Angelika Niebler |
|||||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Oreste Rossi |
|||||||