POROČILO o predlogu odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi nekaterih smernic na področju uradno podprtih izvoznih kreditov
9.12.2010 - (KOM(2006)0456 – C7‑0050/2010 – 2006/0167(COD)) - ***I
Odbor za mednarodno trgovino
Poročevalec: Yannick Jadot
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi nekaterih smernic na področju uradno podprtih izvoznih kreditov
(KOM(2006)0456 – C7‑0050/2010 – 2006/0167(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0456),
– ob upoštevanju člena 133 Pogodbe o ES,
– ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja“ (KOM(2009)0665),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7–0050/2010),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 55 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7–0364/2010),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroča svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1 Predlog odločbe Uvodna izjava 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2a) Sporazum je prispeval k zmanjšanju učinka sedanje gospodarske in finančne krize z ustvarjanjem delovnih mest s pomočjo podpiranja trgovine in naložb podjetij, ki sicer ne bi mogla dobiti posojila v zasebnem sektorju. |
Predlog spremembe 2 Predlog odločbe Uvodna izjava 2 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2b) Agencije za izvozne kredite bi morale upoštevati in spoštovati cilje in politike Unije. Pri podpiranju gospodarskih družb Unije bi morale te agencije izpolnjevati in spodbujati načela in standarde Unije na področjih, kot so utrjevanje demokracije, spoštovanje človekovih pravic in skladnost politike za razvoj. |
Predlog spremembe 3 Predlog odločbe Uvodna izjava 2 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2c) Ne glede na to bi morale agencije za izvozne kredite v državah članicah skrbno preučiti prejete vloge in pri tem upoštevati, da uradna podpora, zagotovljena kot izvozni kredit, lahko potencialno srednjeročno in dolgoročno prispeva k javnofinančnemu primanjkljaju zadevne države članice, zlasti glede na povečano tveganje neizpolnjevanja obveznosti zaradi posledic finančne krize. |
Predlog spremembe 4 Predlog odločbe Uvodna izjava 2 d (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2d) Agencije za izvozne kredite bi morale pozorno preučiti prejete vloge, da bi čim bolj povečale koristi dodeljene uradne pomoči, ob upoštevanju dejstva, da bo dobro usmerjen izvozni kredit gospodarskim družbam Unije dal nove možnosti za dostop na trg, zlasti malim in srednjim podjetjem, pri čemer se bo spodbudila odprta in pravična trgovina ter vzajemno koristna rast v obdobju po krizi. |
Predlog spremembe 5 Predlog odločbe Uvodna izjava 2 e (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2e) OECD od svojih članic zahteva razkritje informacij o izvoznih kreditih, da bi preprečila protekcionizem oziroma izkrivljanje trga. Znotraj Unije je treba zagotoviti preglednost, da se zajamčijo enaki pogoji za države članice. |
Predlog spremembe 6 Predlog odločbe Uvodna izjava 2 f (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2f) Agencije za izvozne kredite so postale največji vir uradnega financiranja za države v razvoju. Zato dolg, povezan z izvoznimi krediti, zavzema največji delež uradnega dolga teh držav. Znaten delež projektov izvoznih kreditov, ki jih agencije financirajo v državah v razvoju, je osredotočen v sektorjih, kot so promet, sektor pridobivanja nafte in plina, rudarski sektor ter veliki infrastrukturni projekti, kot so veliki jezi. |
Obrazložitev | |
Agencije za izvozne kredite so postale glavni vir uradnega financiranja za države v razvoju, toda njihove obrestne mere za posojila so še vedno višje, kot jih ponujata Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad. Tako so te agencije največje uradne upnice držav v razvoju, pri čemer je dolg, povezan z agencijami, največja sestavina uradnega dolga teh držav: po nekaterih študijah ta delež znaša kar od 30 do 40 % skupnega uradnega dolga. | |
Predlog spremembe 7 Predlog odločbe Uvodna izjava 2 g (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2g) Udeleženci sporazuma so vključeni v stalen proces, namenjen čim večjemu zmanjšanju izkrivljanja trga in oblikovanju enakih konkurenčnih pogojev, v katerih so premije, ki jih zaračunavajo uradno podprte agencije za izvozne kredite članic OECD, temeljijo na tveganju in dolgoročno krijejo njihove stroške poslovanja in izgube. Da bi dosegli ta cilj, se zahteva preglednost in poročanje uradno podprtih agencij za izvozne kredite. |
Predlog spremembe 8 Predlog odločbe Uvodna izjava 2 h (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2h) V podporo tekočemu procesu v okviru OECD za oblikovanje višjih standardov preglednosti in poročanja za uradno podprte agencije za izvozne kredite v članicah OECD in zunaj njih, bi morala Unija uporabiti dodatne ukrepe preglednosti in poročanja za uradno podprte agencije za izvozne kredite s sedežem v Uniji, kakor je določeno v prilogi 1 a te odločbe. |
Predlog spremembe 9 Predlog odločbe Uvodna izjava 2 i (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2i) Razvijanje in utrjevanje demokracije ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kakor določa člen 21 Pogodbe o Evropske unije (PEU), in navaja Listina o temeljnih pravicah Evropske unije ter okoljska načela in splošna načela odgovornosti gospodarskih družb, ki jih dopolnjujejo drugi primeri dobre mednarodne prakse, bi morali uporabljati kot smernice za vse projekte, ki jih financirajo uradno podprte agencije za izvozne kredite s sedežem v Uniji, vključevati pa bi morale tudi presojo socialnih in okoljskih vplivov, kar zajema tudi človekove pravice in standarde iz okoljske in socialne zakonodaje Unije, nanašajoče se na ustrezna področja in projekte, ki jih financirajo uradno podprte agencije za izvozne kredite. Skupni pristopi OECD v trenutni obliki že vsebujejo izrecno možnost uporabe standardov Evropskih skupnosti za podkupnine, trajnostna posojila in okolje kot primerjalno merilo za revizije projektov. Še naprej bi bilo treba spodbujati uporabo te določbe, ob upoštevanju, da imajo sponzorji projektov, izvozniki, finančne ustanove in agencije za izvozne kredite različne vloge, naloge in vpliv v povezavi s projekti, ki so deležni uradne pomoči. |
Predlog spremembe 10 Predlog odločbe Uvodna izjava 2 j (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2j) Podnebni cilji Evropske unije in njenih držav članic v smislu njihovih obveznosti do Unije in mednarodnih obveznosti bi morali usmerjati vse projekte, ki jih financirajo uradno podprte agencije za izvozne kredite s sedežem v Uniji. Ti vključujejo: končno izjavo voditeljev držav in vlad na srečanju G20 v Pittsburghu 24. in 25. septembra 2009 o postopnem opuščanju subvencioniranja fosilnih goriv; cilje Unije za zmanjšanje njenih emisij toplogrednih plinov za 30 % glede na raven iz leta 1990, za povečanje energetske učinkovitosti za 20 % in za dosego deleža 20 % porabe energije iz obnovljivih virov do leta 2020; ter cilj Unije za zmanjšanje njenih emisij toplogrednih plinov za 80 do 95 % do leta 2050. Ukinitev subvencioniranja fosilnih goriv bi morali spremljati ukrepi, ki bi zagotovili, da ne bi prišlo do negativnih vplivov na življenjski standard delavcev in revnih. |
Predlog spremembe 11 Predlog odločbe Uvodna izjava k (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2k) Načela, ki opredeljujejo družbeno odgovornost gospodarskih družb, so v celoti priznana na mednarodni ravni, priznavajo jih OECD, Mednarodna organizacija dela ali Združeni narodi, obravnavajo odgovorno ravnanje, ki se pričakuje od podjetij, in na prvem mestu predvidevajo spoštovanje veljavnih predpisov, zlasti na področju zaposlovanja, delovnopravnih odnosov, človekovih pravic, okolja, interesov potrošnikov ter preglednosti, ki so jo podjetja dolžna potrošnikom, boja proti korupciji in obdavčitve; Poleg tega je treba upoštevati poseben položaj in zmogljivosti malih in srednjih podjetij. |
Predlog spremembe 12 Predlog odločbe Uvodna izjava 2 l (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2l) Ker je konkurenca na svetovnih trgih vse ostrejša in ker bi bilo treba preprečiti neugoden konkurenčni položaj podjetij EU, bi morale Komisija in države članice prispevati k prizadevanjem OECD za odnose z državami, ki niso podpisnice sporazuma, ter na bilateralnih in multilateralnih pogajanjih vzpostaviti svetovne standarde za uradno podprte izvozne kredite Svetovni standardi na tem področju so nujno potrebni za enake konkurenčne v svetovni trgovini. |
Predlog spremembe 13 Predlog odločbe Uvodna izjava 2 m (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2m) Države članice OECD sporazum zavezuje, medtem ko države, ki niso članice te organizacije, zlasti države v vzponu, niso pogodbenice tega sporazuma, kar bi lahko privedlo do nepoštene konkurenčne prednosti za izvoznike iz teh držav. Te države je treba zato spodbuditi, da se pridružijo OECD in podpišejo sporazum. |
Predlog spremembe 14 Predlog odločbe Uvodna izjava 2 n (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2n) Komisija in države članice bi se morale glede na politiko EU o boljši pripravi zakonodaje, ki naj bi poenostavila in izboljšala obstoječo ureditev, pri prihodnjih revizijah sporazuma osredotočiti na zmanjšanje upravnega bremena za podjetja in državne uprave, vključno z agencijami za izvozne kredite. |
Predlog spremembe 15 Predlog odločbe Uvodna izjava 2 o (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2o) Izboljšana ureditev sporazuma naj bi zagotovila popolno skladnost s členom 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kot prispevek k uresničevanju splošnih ciljev, ki so: razvoj in utrjevanje demokracije in pravne države ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri prenosu sporazuma OECD v pravo Unije bi bilo treba v Uniji uporabljati dodatne ukrepe, da se zagotovi skladnost med sporazumom OECD in pravom Unije. |
Obrazložitev | |
Pri omenjenem pregledu bo mogoče upoštevati člen 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, da je zmanjšanje in izkoreninjenje revščine eden glavnih ciljev razvojnega sodelovanja Unije. Ta cilj mora Unija upoštevati pri uresničevanju politik, ki bi utegnile imeti posledice za države v razvoju. | |
Predlog spremembe 16 Predlog odločbe Uvodna izjava 2 p (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2p) Metodologija presoje okoljskega in socialnega vpliva, ki zagotavlja izpolnjevanje zahtev izvoznih kreditov, bi morala biti v celoti skladna z načeli strategije EU za trajnostni razvoj, Cotonoujskega sporazuma in evropskega soglasja o razvoju ter bi morala odražati zaveze in obveznosti EU po okvirni konvenciji ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC), konvenciji ZN o biološki raznolikosti (CBD), pa tudi zaveze za doseganje razvojnih ciljev tisočletja ter socialnih, delovnih in okoljskih standardov, ki jih določajo mednarodni sporazumi. |
Predlog spremembe 17 Predlog odločbe Uvodna izjava 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(4) Odločbo 2001/76/ES je zato treba razveljaviti in nadomestiti s to odločbo s prečiščenim ter pregledanim besedilom Sporazuma, priloženega k Odločbi kot priloga, razveljaviti pa je treba tudi Odločbo 2001/77/ES – |
(4) Odločbo 2001/76/ES je zato treba razveljaviti in nadomestiti s to odločbo s prečiščenim ter pregledanim besedilom Sporazuma, priloženega k Odločbi kot priloga 1, razveljaviti pa je treba tudi Odločbo 2001/77/ES – |
Predlog spremembe 18 Predlog odločbe Člen 1 – pododstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Smernice iz Sporazuma o smernicah za uradno podprte izvozne kredite, se uporabljajo v Skupnosti. |
Smernice iz Sporazuma o smernicah za uradno podprte izvozne kredite, se uporabljajo v Uniji. |
Predlog spremembe 19 Predlog odločbe Člen 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 1a |
|
Komisija posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu predlog novega sklepa o razveljavitvi in nadomestitvi tega sklepa takoj, ko bodo članice, sodelujoče v OECD, dosegle dogovor o novi različici sporazuma, in najpozneje dva meseca od začetka njegove veljavnosti. |
Predlog spremembe 20 Predlog odločbe Člen 1 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 1b |
|
Dodatni ukrepi v zvezi s preglednostjo in poročanjem, ki se bodo uporabljali v Uniji, so določeni v prilogi 1a te odločbe. |
Predlog spremembe 21 Predlog odločbe Člen 1 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
'Člen 1c |
|
Svet mora vsako leto Evropskemu parlamentu in Komisiji poročati o tem, kako vsaka država članica izvaja Sporazum o smernicah za uradno podprte izvozne kredite. |
Predlog spremembe 22 Predlog odločbe Člen 1 d (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 1d |
|
Bilanca stanja agencije za izvozne kredite iz katere koli države članice zagotavlja celovit pregled sredstev in obveznosti agencije. Agencije za izvozne kredite morajo uporabljati zunajbilančne instrumente na popolnoma pregleden način. |
|
Gospodarske družbe, razen mala in srednja podjetja, ki koristijo izvozne kredite, objavijo finančne izkaze za vsako posamezno državo. |
Predlog spremembe 23 Predlog odločbe Priloga 1a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Priloga 1a |
|
1) Brez poseganja v pristojnosti institucij držav članic, ki izvajajo nadzor nad nacionalnimi programi izvoznih kreditov, vsaka država članica Evropskemu parlamentu in Komisiji posreduje letno poročilo o dejavnostih. Letno poročilo o dejavnostih vsebuje naslednje informacije: • Revizijo vseh nacionalnih instrumentov in programov, za katere velja sporazum in njihove skladnosti s sporazumom, zlasti z zahtevo, da premije temeljijo na tveganjih in da krijejo dolgoročne stroške poslovanja; • pregled pomembnejših operativnih sprememb v obdobju poročanja in njihovih skladnosti s sporazumom (nove obveznosti, izpostavljenost, stroški premij, plačane terjatve in izterjave in mehanizmi za izračun okoljskega tveganja ); • predstavitev politike države članice za zagotavljanje, da razvojni cilji in politike Unije usmerjajo aktivnosti na področju izvoznih kreditov, ki se nanašajo na okoljska in socialna vprašanja, človekove pravice, trajnostno kreditiranje in ukrepe proti podkupninam. 2) Komisija pripravi svojo analizo Letnega poročila o dejavnostih, v katerem oceni skladnost držav članic z razvojnimi politikami Unije in Evropskemu parlamentu poda pripombe o splošnem razvoju na področju te politike. 3) Komisija za Evropski parlament pripravi letno poročilo o prizadevanjih, ki so potekala v različnih forumih za mednarodno sodelovanje, vključno z OECD in G-20, ter na dvostranskih srečanjih s tretjimi državami, vključno z vrhunskimi srečanji in pogajanji za sklenitev sporazumov o partnerstvu in sodelovanju in sporazumov o prosti trgovini, z namenom, da bi tretje države, zlasti gospodarstva v vzponu, vključile smernice v zvezi s preglednostjo svojih agencij za izvozne kredite na ravni, ki bi bila najmanj enaka skupnim pristopom OECD. |
OBRAZLOŽITEV
V večini industrializiranih držav, vključno z vsemi državami članicami EU in večino držav v vzponu, je vsaj ena uradno podprta agencija za izvozne kredite (AIK), ki je običajno uradna ali poluradna veja vlade. AIK pomenijo največji vir uradnega financiranja projektov v zasebnem sektorju na svetu. Jamstvo AIK za velike industrijske in infrastrukturne projekte v državah v razvoju večkratno presega skupno letno financiranje vseh multilateralnih razvojnih bank. Skupni obseg garancij za izvozne kredite, ki so jih AIK držav članic EU zagotovile v obdobju od 2004 do 2009, je bil približno 468 milijard EUR.
AIK tudi poenostavljajo zakonito trgovino, kadar trg zasebnega kapitala ni uspešen. Imajo veliko višjo sposobnost absorpcije tveganja kot zasebni sektor, saj jim ni treba plačevati davkov in imeti dobička, ter zato veliko več manevrskega prostora za pokritje stroškov ali za podaljšanje posojila kot zasebne banke. Vendar jo lahko iz istega razloga tudi masovno izkrivljajo, če njihovih finančnih operacij ne urejajo skupna pravila.
"Sporazum o uradno podprtih izvoznih kreditih", sklenjen v okviru skupine za izvozne kredite OECD („Sporazum“) zagotavlja najpomembnejšo zbirko skupnih pravil. Po Sporazumu STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih (ASCM) – zakonsko zavezujoč mednarodni okvir za urejanje vladnih subvencij – podpora izvoznega kredita za zasebne družbe ne šteje za subvencijo, če je v skladu s sporazumom OECD. Podlaga za izpolnjevanje pogojev je, da za izvozne kredite veljajo zahteve o vračilu v določenem obdobju ter da se zaračuna najnižja premijska stopnja, da se pokrije tveganje neplačila izvoznega kredita (kreditno tveganje) – to je tveganje, ki temelji na pokritju dolgoročnih stroškov poslovanja in izgub.
Agencije za izvozne kredite in pomanjkljivosti v zvezi s preglednostjo
Poročevalec v celoti priznava, da so AIK pomemben instrument za podporo trgovini in naložbam evropskih podjetij. Glede na položaj javnega primanjkljaja v večini držav članic EU se vendarle zdi izjemno pomembno, da je njihovo delovanje finančno zanesljivo. Če bi se bile AIK za refinanciranje svojih operacij prisiljene obrniti na davkoplačevalce, bi to ogrozilo javno podporo zanje.
Vendar je nemogoče ugotoviti, kaj AIK financirajo ali so financirale v preteklosti; na voljo so le pičli podatki. Nekatere nacionalne AIK niti redno ne poročajo o splošni bilanci svojega letnega poslovanja. Številne druge ne sporočajo podatkov, ločenih glede na sektorska posojila ali geografsko porazdelitev. Tako je kljub zahtevam po preglednosti v sporazumu OECD iz leta 2005, ki so ga podpisale vse države članice EU in bo sedaj prenesen v pravo EU.
Pomanjkljiva preglednost omogoča ogromna povečanja stroškov in časovne zamude, s čimer se kršijo pravila o pokritju stroškov iz sporazuma OECD. Omogoča tudi podkupovanje in korupcijo.
Poročevalcu se zdijo zahteve o poročanju v sporazumu OECD nezadostne za spremljanje solventnosti finančnih operacij evropskih AIK. Poleg tega je zaskrbljen zaradi zelo realnih predvidevanj o povečanju neizpolnjevanja obveznosti v prihodnosti, zlasti zaradi finančne in gospodarske krize. Kar zadeva finančno panogo na splošno, bi sedanja finančna kriza lahko osvestila zakonodajalce, da so potrebna natančnejša pravila o poročanju, kot so trenutno navedene v sporazumu OECD.
Sporazum OECD ne vsebuje zahtev za zagotavljanje pravičnega določanja cen premij, saj ne vsebuje nobenih pravil o preglednosti in najnižjih standardih pri uporabi izračuna socialnega in okoljskega tveganja, pač pa predvideva le prostovoljno obveščanje o takih izračunih. To je treba razumeti ob upoštevanju dejstva, da je večina projektov AIK tako tveganih, da se zasebni kapitalski trgi ne odločajo zanje. Če se ne bodo določili minimalni standardi za izračun dejavnikov socialnega in okoljskega tveganja v stroških kredita ali garancije, bo to spodbudilo tekmovanje za najnižje stroške kredita, celo med AIK držav članic EU, in tako spodbudilo prikrit protekcionizem.
Poročevalec predlaga, da se uredijo zahteve o preglednosti v zvezi z izračunom tveganja in razkritjem finančnih poročil o zunajbilančnih instrumentih ter uvede obvezno obveščanje o izračunu socialnega in okoljskega tveganja. Poročevalec konkretno predlaga, da se za države članice EU uvede zahteva, da vsako leto poročajo Komisiji o tovrstnih dejavnostih svojih AIK.
Agencije za izvozne kredite in politična skladnost EU
AIK so potencialno primerni instrumenti javne politike, ki lahko prispevajo k financiranju mednarodnih ciljev, ki jim je zavezana EU in ki zlasti zadevajo podnebne spremembe in zmanjševanje revščine. Lizbonska pogodba prinaša povečane zahteve po skladnosti za celotno področje zunanjih ukrepov EU. AIK je treba ocenjevati ob upoštevanju teh ciljev.
Vendar naj bi AIK po ocenah podpirale dvakrat toliko naftnih, plinskih in rudarskih projektov kot vse multilateralne razvojne banke skupaj. Polovico vseh industrijskih projektov v državah v razvoju, ki imajo velike emisije CO2 , na tak ali drugačen način podpirajo AIK. Delno je razlog v tem, ker je večina teh projektov zelo tveganih zaradi svojih okoljskih, političnih, socialnih ali kulturnih posledic ter brez podpore in finančne pomoči AIK ne bi bili uresničeni.
AIK so zato v središču strateškega razvoja, ki ima velikansko vlogo pri škodljivih posledicah dejavnosti podjetij za okolje. Kot institucije, ki jih podpira vlada, bi AIK morale in bi tudi lahko imele pomembno vlogo pri spodbujanju prehoda na gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 v skladu z okoljskimi zavezami svojih nacionalnih vlad.
Kljub novim razmeram zaradi lizbonske Pogodbe o delovanju Evropske unije in dokazom, da velika večina kreditov in garancij AIK spodbuja naftne, rudarske in ekstraktivne dejavnosti, ki po mnenju Svetovne banke najmanj prispevajo k zmanjševanju revščine, Komisija v svojem predlogu za krovno zakonodajo na tem področju ne vidi potrebe po reviziji sporazuma OECD glede skladnosti s politikami in cilji EU (uvodna izjava 1) ali zagotovitvi presoje vplivov (uvodna izjava 2).
Poročevalec predlaga vključitev horizontalnih zahtev, ki bi lahko učinkovito usmerjale AIK evropskih držav članic, da bi prispevale k politikam in ciljem EU.
MNENJE Odbora za razvoj (27.10.2010)
za Odbor za mednarodno trgovino
o predlogu odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi nekaterih smernic na področju uradno podprtih izvoznih kreditov
(COM(2006)0456 – C7‑0050/2010 – 2006/0167(COD))
Pripravljavec mnenja: Bart Staes
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Komisija in Svet trenutno pregledujeta zakonodajni okvir (imenuje se sporazum o uradno podprtih izvoznih kreditih in je rezultat pogajanj v skupini za izvozne kredite OECD), da bi ga prenesla v zakonodajo EU. Namen tega prenosa je zagotoviti večjo pravno gotovost agencijam za izvozne kredite iz držav članic, da njihove dejavnosti ne bodo postale tarča obtožb v mehanizmu za reševanje sporov STO. Pri omenjenem pregledu bo mogoče upoštevati člen 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, da je zmanjšanje in izkoreninjenje revščine eden glavnih ciljev razvojnega sodelovanja Unije. Ta cilj mora Unija upoštevati pri uresničevanju politik, ki bi utegnile imeti posledice za države v razvoju. Glede na to so agencije za izvozne kredite potencialno primerni instrumenti javne politike, ki bi lahko prispevali k doseganju zunanjih ciljev Unije (predvsem k zmanjšanju revščine in posledic podnebnih sprememb), hkrati pa bili v skladu z zahtevo o medsebojni povezanosti celotnega področja zunanjega delovanja EU. Iz tega razloga jih je treba oceniti ob upoštevanju omenjenih ciljev.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za razvoj poziva Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog odločbe Uvodna izjava 3 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3a) Multilateralne finančne inštitucije in Evropska investicijska banka so postopno razvile niz socialnih in okoljskih meril, ki zajemajo širok razpon področij, od načela Equator (2006), ki je vodilni prostovoljni standard za upravljanje socialnih in okoljskih tveganj v projektih, do politik Svetovne banke za zaščito, med njimi panožnih dejavnosti, kot so priporočila iz pregleda ekstraktivne industrije, ki ga je pripravila Svetovna banka, ter priporočila Svetovne komisije za jezove. Ti socialni in okoljski standardi, ki se odražajo v skupnih pristopih sporazuma, so del postopka stalnega pregleda in posodobitve. |
Obrazložitev | |
Vključevanje socialnih in okoljskih meril pomaga pri spodbujanju skladnosti med politikami, ki se nanašajo na uradno podprte izvozne kredite, ter politikami za varovanje okolja, vključno z ustreznimi mednarodnimi sporazumi in konvencijami, in tako prispeva k trajnostnemu razvoju. | |
Predlog spremembe 2 Predlog odločbe Uvodna izjava 3 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3b) Agencije za izvozne kredite so postale največji vir uradnega financiranja za države v razvoju. Zato dolg, povezan z njimi, predstavlja največji delež uradnega dolga teh držav. Znaten delež projektov, ki jih agencije financirajo v državah v razvoju, je osredotočen v sektorjih, kot so prevozni sektor, sektor pridobivanja nafte in plina, rudarski sektor ter veliki infrastrukturni projekti, kot so veliki jezi. |
Obrazložitev | |
Agencije za izvozne kredite so postale glavni vir uradnega financiranja za države v razvoju, toda njihove obrestne mere za posojila so še vedno višje, kot jih ponujata Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad. Tako so največje uradne upnice držav v razvoju, pri čemer je dolg, povezan z agencijami, največja sestavina uradnega dolga teh držav: po nekaterih študijah ta delež znaša kar od 30 do 40 % skupnega uradnega dolga. | |
Predlog spremembe 3 Predlog odločbe Uvodna izjava 3 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3c) Na vrhunskem srečanju v Pittsburghu 24. in 25. septembra 2009 so se voditelji skupine G20 zavezali srednjeročni racionalizaciji in postopnemu opuščanju neučinkovitega subvencioniranja fosilnih goriv. Zaveza je bila znova potrjena na vrhunskem srečanju skupine v Torontu 26. in 27. junija 2010. |
Obrazložitev | |
Namen predloga je zagotoviti, da bodo smernice OECD odražale politiko EU do podnebnih sprememb, sprejeto v okviru skupine G20 in na vrhunskih srečanjih. | |
Predlog spremembe 4 Predlog odločbe Uvodna izjava 3 d (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3d) Izboljšana ureditev sporazuma naj bi zagotovila popolno skladnost s členom 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kot prispevek k uresničevanju splošnih ciljev, ki so: razvoj in utrjevanje demokracije in pravne države ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri prenosu sporazuma OECD v pravo Unije bi bilo treba v Uniji uporabljati dodatne ukrepe, da se zagotovi skladnost med sporazumom OECD in pravom Unije. |
Obrazložitev | |
Pri omenjenem pregledu bo mogoče upoštevati člen 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, da je zmanjšanje in izkoreninjenje revščine eden glavnih ciljev razvojnega sodelovanja Unije. Ta cilj mora Unija upoštevati pri uresničevanju politik, ki bi utegnile imeti posledice za države v razvoju. | |
Predlog spremembe 5 Predlog odločbe Uvodna izjava 3 e (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3e) Pri vseh projektih, ki jih financirajo agencije za izvozne kredite, bi morala biti vodilna načela in standardi EU, ki izhajajo iz njenih politik in prava in ki jih dopolnjujejo drugi primeri dobre mednarodne prakse; vključevati bi morali presojo socialnih in okoljskih vplivov, kar zajema tudi človekove pravice in standarde iz okoljske in socialne zakonodaje EU, nanašajoče se na ustrezna področja in projekte, ki jih financirajo agencije za izvozne kredite. |
Obrazložitev | |
Ta načela odražajo splošne cilje Evropske unije, zapisane v Pogodbi o delovanju Evropske unije. Zato tvorijo podlago za posojilno prakso Evropske investicijske banke, kot je določeno v njeni izjavi o okoljskih in socialnih načelih ter standardih (2009) in navodilih o okoljskih in socialnih praksah (2010). Zato je treba ta splošna načela ponovno potrditi, da se zagotovijo enaki pogoji delovanja za vse evropske finančne institucije. | |
Predlog spremembe 6 Predlog odločbe Uvodna izjava 3 f (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3f) Agencije za izvozne kredite bi morale skozi celotni projektni cikel uporabljati metodologijo presoje socialnih in okoljskih vplivov, da se zagotovi trajnost vseh projektov, ki jih financirajo. Presoja vpliva bi morala vključevati tudi izračun socialnega in okoljskega tveganja. |
Obrazložitev | |
V skupnih pristopih bi moralo biti priporočeno, da se projekte, ki jih podpirajo agencije za izvozne kredite, oceni glede na mednarodne standarde o človekovih pravicah, z jasnim namenom preprečevanja zlorab človekovih pravic ali prispevanja k njim. Vsaka agencija za izvozne kredite bi morala imeti jasno politiko za preprečevanje škodovanja okolju in človekovim pravicam in bi si morala skrbno prizadevati za dosego tega cilja . | |
Predlog spremembe 7 Predlog odločbe Uvodna izjava 3 g (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3g) Metodologija presoje okoljskega in socialnega vpliva, ki zagotavlja izpolnjevanje zahtev za agencije za izvozne kredite, bi morala biti v celoti skladna z načeli strategije EU za trajnostni razvoj, Cotonoujskega sporazuma in evropskega soglasja o razvoju ter bi morala odražati zaveze in obveznosti EU po okvirni konvenciji ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC), konvenciji ZN o biološki raznolikosti (CBD), pa tudi zaveze za doseganje razvojnih ciljev tisočletja ter socialnih, delovnih in okoljskih standardov, ki jih določajo mednarodni sporazumi. |
Obrazložitev | |
Skladno z in ob spoštovanju določb člena 208 PDEU bi bilo treba uradno podporo zagotavljati samo v teh primerih: | |
· če agencije za izvozne kredite spoštujejo človekove in socialne pravice na podlagi mednarodnih pogodb in konvencij, vključno z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in konvencijami Mednarodne organizacije dela; | |
· če uradno podprti razvojni krediti prispevajo k financiranju mednarodnih ciljev, ki jim je zavezana EU in ki zlasti zadevajo podnebne spremembe in zmanjševanje revščine; | |
· če se pred odobritvijo projekta izvedejo presoje okoljskega in socialnega vpliva, pri čemer se ustrezno upošteva interese prizadetih oziroma zainteresiranih skupnosti; | |
· če se pri oceni projekta ugotovi, da so uradno podprti izvozni krediti skladni z razvojnimi cilji in jih ne spodkopavajo; | |
če se agencije za izvozne kredite ne izogibajo obveznostim iz mednarodnih pogodb in sporazumov, ki se nanašajo na varstvo okolja, človekove pravice in trajnostni razvoj. | |
Predlog spremembe 8 Predlog odločbe Člen 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 2a |
|
V prilogi Ia k tej odločbi so navedeni dodatni ukrepi, ki jih je treba uvesti v Uniji za dosledno izvajanje člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije. |
Obrazložitev | |
Namen priloge je rešiti nejasnosti o obveznostih agencij za izvozne kredite v zvezi s socialnimi in okoljskimi standardi, tako da jasno določa, kako naj agencije prispevajo k izpolnjevanju člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. | |
Predlog spremembe 9 Predlog odločbe Priloga Ia (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Priloga Ia |
|
USKLAJENOST IN PREGLEDNOST |
|
DEL A) Posvetovanje, preglednost in javni dostop do podatkov |
|
Komisija se zavezuje, da bo delila z Evropskim parlamentom podatke o izvajanju sporazuma OECD o uradno podprtih izvoznih kreditih. V ta namen pripravi letno poročilo o preglednosti pri izvajanju sporazuma. Poročilo o preglednosti vsebuje seznam vseh odobrenih transakcij po državah, ki zagotavljajo podporo, ob upoštevanju naslednjega: |
|
ime države, ki zagotavlja uradno podporo;• ime agencije za izvozne kredite; • namembna država blaga; lokacija opravljanja storitev; • datum transakcije, ki jo je odobrila agencija; • ime izvoznika ali izvajalca storitev; • vrsta transakcije: dobava blaga ali opreme; izvedba raziskave ali načrta; izvedba del; opravljanje storitev; • ime posredniške banke; • ime dolžnika; • ime poroka; • vrsta uradne podpore (klasifikacija iz sporazuma OECD): 1) garancija ali zavarovanje izvoznih kreditov (čisto kritje); 2) uradna finančna podpora: (a) neposredni kredit/financiranje in refinanciranje ali (b) subvencioniranje obrestnih mer.
|
|
Dodatni podatki naj bodo zagotovljeni na način, ki je skladen s politikami EU za razvojno sodelovanje. Unija s Pogodbo o delovanju Evropske unije zagotavlja trdno pravno podlago za razvojno sodelovanje. V skladu s členom 208(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije Unija upošteva cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki jih izvaja in ki lahko vplivajo na države v razvoju. Kot določa člen 280(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, Unija in države članice spoštujejo obveznosti in upoštevajo cilje, ki so jih sprejele v okviru Organizacije združenih narodov in drugih pristojnih mednarodnih organizacij. Dodatni podatki o vsaki posamezni transakciji zajemajo: |
|
• v primeru transakcij v zelo zadolženih nerazvitih državah: agencije za izvozne kredite poročajo o številu in vrednosti projektov v državah IDA, zagotovijo metodologijo za uporabo okvira vzdržnosti dolga, specifičnega za državo, in zagotavljajo, da se odhodki porabijo samo za proizvodne namene. To zajema tudi izjavo stranke, da v povezavi s pogodbo ni bilo opravljeno nobeno nezakonito plačilo. Kršitev prepovedi nezakonitih plačil ima za posledico preklic plačilne obveznosti države; |
|
• v primeru kreditov vezane pomoči: agencije za izvozne kredite poročajo o številu in vrednosti projektov vezane pomoči po klasifikaciji iz sporazuma OECD in o uporabljeni metodologiji za zagotavljanje skladnosti s sporazumom; |
|
• v primeru izvajanja projektov: agencije za izvozne kredite posredujejo informacije o ukrepih, ki jih je uvedel prosilec, da bi spoštoval veljavno zakonodajo na področju okolja, socialnega varstva in človekovih pravic v državi gostiteljici ter mednarodno najboljšo prakso, vključno z načeli in standardi EU, ki izhajajo iz politike in zakonodaje EU. Priložijo tudi izjavo stranke, da bo spoštovala veljavno zakonodajo države gostiteljice in mednarodno najboljšo prakso; |
|
• agencije za izvozne kredite zagotovijo informacije o tem, ali stranka spoštuje mednarodno kazensko pravo in nacionalno kazensko zakonodajo. Vključena je tudi izjava stranke, da bo spoštovala mednarodno kazensko pravo in nacionalno kazensko zakonodajo; |
|
• v primeru projektov gradnje jezov: agencije za izvozne kredite posredujejo informacije o skladnosti stranke s smernicami Svetovne komisije za jezove; |
|
• v primeru projektov esktraktivne industrije: agencije za izvozne kredite posredujejo informacije o skladnosti stranke s priporočili iz pregleda ekstraktivne industrije, ki ga je pripravila Svetovna banka. |
|
Agencije za izvozne kredite zagotovijo, da so podatki o oceni projekta pred odobritvijo zahtevka dostopni skupnostim, na katere se nanašajo, nevladnim organizacijam in drugim interesnim skupinam. Podatki vključujejo presojo okoljskega in socialnega vpliva za vse projekte ter imena sodelujočih družb. |
|
Poleg tega se presoja vpliva na trajnostni razvoj javno razkrije pred odobritvijo podpore agenciji za izvozne kredite. |
|
DEL B) Podnebne spremembe |
|
Agencije za izvozne kredite prispevajo k zavezam in obveznostim, ki jih je EU sprejela v skladu z okvirno konvencijo Združenih narodov o podnebnih spremembah, v skladu s členom 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije. |
|
Vključevanje evropske politike o podnebnih spremembah v delovanje agencij za izvozne kredite, kjer je to primerno, zajema: |
|
• podrobno letno poročilo o celotnem ogljičnem odtisu projektov, ki jih podpira agencija za izvozne kredite, ali o lokalnih in regionalnih posledicah posameznih projektov; |
|
• analizo ogljičnega odtisa je treba vključiti v postopek okoljske presoje, da se ugotovi, ali predlagani projekt izboljšuje energetsko učinkovitost; |
|
• seznam vrste projektov/tehnologij, ki agencije ne bodo podpirale, vključno s postopnim opuščanjem finančnih transakcij za projekte, ki se nanašajo na fosilna goriva; |
|
• opredelitev jasnih dolgoročnih in kratkoročnih ciljev zmanjšanja emisij CO2 in zgornjih letnih mej emisij; |
|
• opredelitev postopkov ocenjevanja za upoštevanje potreb držav v razvoju v povezavi s podnebnimi spremembami in razvojem, kot je opredeljeno z nacionalnimi akcijskimi programi za prilagajanje iz okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah ter z regionalnimi in nacionalnimi strateškimi dokumenti EU; |
|
• opredelitev ciljev o obnovljivi energiji, v skladu z regionalnimi in nacionalnimi strateškimi načrti. |
Obrazložitev | |
Priloga vsebuje obsežen niz zadev, katerih namen je doseči skladnost s členom 208 PDEU in zapolniti precejšnje vrzeli, na primer to, da skupni pristop ne vsebuje standardov glede človekovih pravic. Priloga naj bi vzpostavila takšno ureditev, po kateri naj bi EU predložila letno poročilo o transakcijah s strani ali v imenu vlade za izvoz blaga in/ali storitev v okviru sporazuma. Obseg skupnih pristopov je treba razširiti, da bo zajeta vsa uradna podpora, ki jo zagotavljajo agencije za izvozne kredite, ne samo transakcije z obdobjem poplačila dve leti ali več. Del, posvečen podnebnim spremembam, poudarja mednarodne zaveze EU glede podnebnih sprememb, da se v srednjeročnem obdobju postopoma odpravijo subvencije za fosilna goriva in zagotovi ciljno usmerjena podpora najrevnejšim državam, da se bodo lahko prilagodile podnebnim spremembam. |
POSTOPEK
Naslov |
Uporaba nekaterih smernic na področju uradno podprtih izvoznih kreditov |
|||||||
Referenčni dokumenti |
COM(2006)0456 – C7-0050/2010 – 2006/0167(COD) |
|||||||
Pristojni odbor |
INTA |
|||||||
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
DEVE 9.9.2010 |
|
|
|
||||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Bart Staes 3.6.2010 |
|
|
|||||
Obravnava v odboru |
30.8.2010 |
|
|
|
||||
Datum sprejetja |
26.10.2010 |
|
|
|
||||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
20 0 0 |
||||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Thijs Berman, Michael Cashman, Véronique De Keyser, Nirj Deva, Charles Goerens, Catherine Grèze, Enrique Guerrero Salom, András Gyürk, Eva Joly, Filip Kaczmarek, Franziska Keller, Gay Mitchell, Norbert Neuser, Bill Newton Dunn, Birgit Schnieber-Jastram |
|||||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Horst Schnellhardt, Bart Staes |
|||||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Eider Gardiazábal Rubial, Anna Ibrisagic, Miroslav Mikolášik |
|||||||
MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (24.11.2010)
za Odbor za mednarodno trgovino
o predlogu sklepa Sveta o uporabi nekaterih smernic na področju uradno podprtih izvoznih kreditov
(KOM(2006)0456 – C7‑0050/2010 – 2006/0167(COD))
Pripravljavec mnenja: Arturs Krišjānis Kariņš
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Poročevalec meni, da so izvozni krediti so pomemben instrument za podporo podjetij v EU. Glede na večje povpraševanje po uradno podprtih izvoznih kreditih je izjemno pomembno, da se najnovejša ureditev Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki zadeva ta instrument, čim prej uvede v državah članicah.
Podpora za srednjeročne in dolgoročne izvozne kredite je zmogljivo orodje, ki še ni v celoti izkoriščeno v vseh državah članicah in ga je treba spodbujati. Izvozni krediti lahko prispevajo k ustvarjanju delovnih mest z zagotavljanjem financiranja za projekte, ki bi sicer imeli bolj omejen dostop do kapitala zaradi svoje netržne narave.
Poročevalec ugotavlja, da mora vsaka nova zakonodaja na tem področju preprečiti nastajanje novih birokratskih ovir ali postopkov, kar bi še povečalo obstoječe stroške. Nadzor izvoznih kreditov na evropski ravni bi bilo treba uvesti kot izjemo v primeru pojava izkrivljanja konkurence na notranjem trgu. Treba je spoštovati načelo subsidiarnosti.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog sklepa Uvodna izjava 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2a) Sporazum je prispeval k zmanjšanju učinka sedanje gospodarske in finančne krize z ustvarjanjem delovnih mest ter s pomočjo podpiranja trgovine in naložb v podjetjih, ki sicer ne bi mogla dobiti posojila v zasebnem sektorju. |
Predlog spremembe 2 Predlog sklepa Uvodna izjava 2 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2b) Agencije za izvozne kredite bi morale upoštevati in spoštovati cilje in politike Unije. Pri podpiranju podjetij iz Unije bi morale te agencije spoštovati in spodbujati načela in standarde Unije na področjih, kot so krepitev demokracije, spoštovanje človekovih pravic in doslednost razvojne politike. |
Predlog spremembe 3 Predlog sklepa Uvodna izjava 2 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2c) Ne glede na to bi morale agencije za izvozne kredite v državah članicah skrbno preučiti prejete vloge in pri tem upoštevati, da uradna podpora, ki je zagotovljena kot izvozni kredit, lahko potencialno srednjeročno in dolgoročno prispeva k javnofinančnemu primanjkljaju zadevne države članice, zlasti glede na povečano tveganje neizpolnjevanja obveznosti zaradi posledic finančne krize. |
Predlog spremembe 4 Predlog sklepa Uvodna izjava 2 d (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2d) Agencije za izvozne kredite bi morale pozorno preučiti prejete vloge, da se povečajo koristi zagotovljene uradne pomoči, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da bo dobro usmerjen izvozni kredit prispeval k novim možnostim podjetij iz Unije za dostop na trg, zlasti malih in srednjih podjetij, ter spodbudil odprto in pravično trgovino ter vzajemno koristno rast v obdobju po krizi. |
Predlog spremembe 5 Predlog sklepa Uvodna izjava 2 e (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2e) OECD od svojih držav članic zahteva razkritje informacij o izvoznih kreditih, da se onemogoči obnašanje, ki je protekcionistično oziroma obnašanje, ki izkrivlja trg. Znotraj Unije je treba zagotoviti preglednost, da se zajamčijo enaki pogoji za države članice. |
Predlog spremembe 6 Predlog sklepa Člen 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 1a |
|
Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu predlog novega sklepa o razveljavitvi in nadomestitvi tega sklepa takoj, ko bodo članice, sodelujoče v OECD, dosegle dogovor o novi različici sporazuma, in najpozneje dva meseca od začetka njegove veljavnosti. |
Predlog spremembe 7 Predlog sklepa Člen 1 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 1b |
|
Svet mora vsako leto Evropskemu parlamentu in Komisiji poročati o tem, kako vsaka država članica izvaja Sporazum o smernicah za uradno podprte izvozne kredite. |
Predlog spremembe 8 Predlog sklepa Člen 1 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 1c |
|
Bilanca stanja agencije za izvozne kredite iz katere koli države članice zagotavlja celovit pregled sredstev in obveznosti agencije. Agencije za izvozne kredite morajo uporabljati zunajbilančne instrumente na popolnoma pregleden način. |
|
Podjetja (razen malih in srednjih podjetij), ki koristijo izvozne kredite, vsako leto objavijo finančno poročilo za vsako državo posebej. |
POSTOPEK
Naslov |
Uporaba nekaterih smernic na področju uradno podprtih izvoznih kreditov |
|||||||
Referenčni dokumenti |
KOM(2006)0456 – C7-0050/2010 – 2006/0167(COD) |
|||||||
Pristojni odbor |
INTA |
|||||||
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
ECON 6.7.2010 |
|
|
|
||||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Arturs Krišjānis Kariņš 6.7.2010 |
|
|
|||||
Obravnava v odboru |
18.10.2010 |
9.11.2010 |
|
|
||||
Datum sprejetja |
22.11.2010 |
|
|
|
||||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
39 0 3 |
||||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Burkhard Balz, Udo Bullmann, Pascal Canfin, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), George Sabin Cutaş, Derk Jan Eppink, Diogo Feio, Markus Ferber, Elisa Ferreira, Ildikó Gáll-Pelcz, José Manuel García-Margallo y Marfil, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Liem Hoang Ngoc, Othmar Karas, Wolf Klinz, Jürgen Klute, Philippe Lamberts, Werner Langen, Hans-Peter Martin, Arlene McCarthy, Ivari Padar, Alfredo Pallone, Ani Podemata (Anni Podimata), Olle Schmidt, Peter Simon, Peter Skinner, Theodor Dumitru Stolojan, Ivo Strejček, Kay Swinburne, Marianne Thyssen, Ramon Tremosa i Balcells, Corien Wortmann-Kool |
|||||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Herbert Dorfmann, Sari Essayah, Ashley Fox, Robert Goebbels, Enrique Guerrero Salom, Sophia in ‘t Veld, Gay Mitchell, Gianni Pittella |
|||||||
POSTOPEK
Naslov |
Uporaba nekaterih smernic na področju uradno podprtih izvoznih kreditov |
|||||||
Referenčni dokumenti |
KOM(2006)0456 – C7-0050/2010 – 2006/0167(COD) |
|||||||
Datum predložitve EP |
1.3.2010 |
|||||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
INTA 6.7.2010 |
|||||||
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
DEVE 9.9.2010 |
ECON 6.7.2010 |
|
|
||||
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Yannick Jadot 19.4.2010 |
|
|
|||||
Obravnava v odboru |
1.6.2010 |
13.7.2010 |
9.11.2010 |
|
||||
Datum sprejetja |
1.12.2010 |
|
|
|
||||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
24 4 0 |
||||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
William (The Earl of) Dartmouth, Laima Liucija Andrikienė, David Campbell Bannerman, Harlem Désir, Christofer Fjellner, Joe Higgins, Yannick Jadot, Metin Kazak, Bernd Lange, David Martin, Vital Moreira, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Tokia Saïfi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Keith Taylor, Paweł Zalewski |
|||||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
George Sabin Cutaş, Małgorzata Handzlik, Salvatore Iacolino, Syed Kamall, Maria Eleni Koppa, Jörg Leichtfried, Michael Theurer, Jarosław Leszek Wałęsa |
|||||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Markus Pieper, Giommaria Uggias |
|||||||