PRIPOROČILO o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi začasnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko skupnostjo na eni strani in pacifiškimi državami na drugi

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

OBRAZLOŽITEV

MNENJE Odbora za ribištvo (27.10.2010)

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

9.12.2010 - (05078/2010 – C7‑0036/2010 – 2008/0250(NLE)) - ***

Odbor za mednarodno trgovino
Poročevalec: David Martin

Postopek : 2008/0250(NLE)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A7-0365/2010

Predložena besedila :

A7-0365/2010

Razprave :

PV 17/01/2011 - 17
CRE 17/01/2011 - 17

Glasovanja :

PV 19/01/2011 - 6.6
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0012

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE Odbora za ribištvo
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi začasnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko skupnostjo na eni strani in pacifiškimi državami na drugi

(05078/2010 – C7‑0036/2010 – 2008/0250(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (05078/2010),

– o sklenitvi začasnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko skupnostjo na eni strani in pacifiškimi državami na drugi (05558/2/2009),

– ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet vložil v skladu s členom 207(4) in členom 218(6), drugi pododstavek, točka (a), Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7–0036/2010),

– ob upoštevanju člena 81 in člena 90(8) svojega Poslovnika,

– ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za razvoj (A7–0365/2010),

1. odobri sklenitev sporazuma;

2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in pacifiških držav.

Sporazumi o gospodarskem partnerstvu

Leta 2000 so se države AKP in Evropska unija dogovorile o sklenitvi novih trgovinskih dogovorov, ki bodo v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO), za nadomestitev enostranskega režima trgovinskih preferencialov, ki jih je Evropska unija odobrila za takrat prevladujoče uvoze iz držav AKP.

Pogajanje za nove sporazume o gospodarskem partnerstvu se je pričelo leta 2002 z namenom sklenitve do 31. decembra 2007, saj je 1. januarja 2008 prenehala veljati oprostitev Svetovne trgovinske organizacije, ki je zajemala takratne trgovinske ureditve med državami AKP in Evropsko unijo. Ker je namen sporazumov o gospodarskem partnerstvu razvijanje in krepitev procesov regionalnega povezovanja v državah AKP, so pogajanja potekala na regionalni ravni s šestimi samoopredeljenimi regionalnimi skupinami.

Proces poganja za sklenitev sporazuma o gospodarskem partnerstvu je vključeval celotno raven držav AKP za določitev obsežnih aktualnih vprašanj, medtem ko so se posebna pomembna poglavja pogajanj določala in se še vedno določajo na nacionalni in regionalni ravni.

CARIFORUM je edina regionalna skupina, ki je v tem času podpisala celovit sporazum o gospodarskem partnerstvu.

Ker ni bilo veliko možnosti, da bi se druga pogajanja zaključila s sklenitvijo celovitih sporazumov o gospodarskem partnerstvu za vse partnerje/regije AKP, je bilo določeno, da se do konca leta 2007 sklene začasen sporazum o gospodarskem partnerstvu s poudarkom na trgovini z blagom ter skladnosti z WTO, da bi se o celovitih sporazumih o gospodarskem partnerstvu pogajali med letom 2008.

V pacifiški regiji sta začasni sporazum sklenili le Fidži in Papua Nova Gvineja, ki sta največji gospodarstvi v regiji.

Začasni sporazumi o gospodarskem partnerstvu

Začasni sporazumi o gospodarskem partnerstvu so sporazumi o trgovini z blagom, ki so namenjeni preprečevanju motenj v trgovini med državami AKP in Evropsko unijo. Začasni sporazumi se lahko obravnavajo kot prva faza postopka, vendar so v pravnem smislu to popolnoma neodvisni mednarodni sporazumi, ki ne vodijo samoumevno k celovitemu sporazumu o gospodarskem partnerstvu.

Prav tako je treba omeniti, da morebitno soglasje Parlamenta za sporazum o začasnem gospodarskem partnerstvu ne vpliva na stališče Parlamenta glede soglasja za celoviti sporazum o gospodarskem partnerstvu, saj se postopek sklenitve nanaša na dva različna mednarodna sporazuma.

Fidži

Fidži je otoška država z 854 000 prebivalci, od katerih jih 87 % živi na dveh največjih otokih od 322. Država je v preteklosti prestala politične težave, vključno z vojaškimi udari, in napetosti med avtohtonimi Fidžijci in Indijci, ki so se tu ustalili v 19. stoletju.

Poleg tega se je država soočila s težavami v sladkorni in tekstilni industriji, z izgubo kvalificiranih delavcev zaradi izseljevanja, kar je povzročilo beg veščin, in z naravnimi nesrečami, tudi s cikloni.

Odnosi EU s Fidžijem so bili v preteklosti osredotočeni na pomoč podeželju in izobraževanje. Fidži ima ugoden dostop na trg za sladkor (podpora od ukrepov reforme na področju sladkorja). EU se je tudi zavezal glede osnovnih vprašanj človekovih pravic, demokratičnih načel in pravne države. Svet se je odločil za okrepljen politični dialog med obema skupinama in pripravil okvir za prihodnje sodelovanje.

Papua Nova Gvineja

Papua Nova Gvineja je največja od otoških držav, ima 70 % prebivalstva regije in prav tolikšen obseg trgovine z EU. Je etnično raznolika država, ki jo sestavlja 344 otokov in v kateri se govori približno 800 jezikov. Večina prebivalcev živi v tradicionalnih naturalnih družbah. Zaradi izkoriščanja naravnih virov je bila na ozemlju narejena okoljska škoda. Razvojno sodelovanje krepi tesnejše sodelovanje med vlado Papue Nove Gvineje in njeno največjo donatorko Avstralijo. Glavni cilj razvojnega sodelovanja med EU in Papuo Novo Gvinejo je bil razvoj podeželja in s tem povezana vprašanja. Za izboljšanje storitev in ustvarjanje prihodka naj bi bili najbolj pomembni razvoj človeških virov, upravljanje naravnih virov in razvoj izobraževanja.

Začasni sporazum o partnerstvu med Evropsko unijo in pacifiškimi državami

Začasni sporazum med Papuo Novo Gvinejo, Fidžijem in Evropsko skupnostjo se je začel 14. decembra 2007. Ti državi sta bili edini članici pacifiške regije, ki sta se vključili v sporazum, druge članice pacifiške regijske skupine pa so se odločile, da ga zaradi nizke ravni trgovine z blagom z EU ne bodo podpisale.

Fidži in Papua Nova Gvineja sta sklenili sporazum predvsem zaradi upanja, da bosta zaščitili svoji industriji sladkorja in tuna, ki bi bili pod splošnim sistemom preferencialov močno oškodovani.

Začasni sporazum krije vprašanja pravila o poreklu in dostopa na trg. Glede pravila o poreklu so v sporazumu zajeta pravila glede ribištva, tekstila in kmetijstva, kar vodi k naložbenim priložnostim in možnostim zaposlovanja. Glede dostopa na trg pa bo dodeljen dostop na trge brez carin in kvot, kar bo zagotovilo naložbene priložnosti in možnosti zaposlovanja. Trgovinska in razvojna vprašanja bodo obravnavana v širšem regionalnem okviru. Začasni sporazum od vlad tudi zahteva, da se odrečejo političnim področjem v obliki regulativnih pooblastil.

Kritike

Pogajanja o začasnem sporazumu so bila deležna veliko kritik članov civilne družbe in politikov iz pacifiške regije. Kritike pogajalske strategije EU so se zlasti pojavile zaradi pritiska na Fidži in Papuo Novo Gvinejo, naj podpišeta začasni sporazum, na podlagi nevarnosti izgube prednostnega dostopa na evropske trge. Skupine civilne družbe so kritizirale te dejavnosti, da naj bi zmanjšale stopnje solidarnosti med pacifiškimi državami. Kritiziralo se je, da si je EU s sporazumi o gospodarskem partnerstvu želela le zagotoviti varen dostop do surovin in preprečiti tekmecem, kot je na primer Kitajska, dostop do njih, ali da se te surovine v državah porekla ne preoblikujejo s procesi za dodajanje vrednosti.

Regionalni učinek in posledice na odnose s tretjimi stranmi

Kritike začasnega sporazuma navajajo, da se je regionalna solidarnost zelo zmanjšala. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu so se oblikovali s tem, ko so vse regionalne skupine (razen CARIFORUM) razpadle zaradi pritiska in časovnih omejitev za sklenitev začasnega sporazuma. Pacifiška regionalna skupina držav AKP je sestavljena iz 14 otoških držav, ki imajo skupaj 7 milijonov prebivalstva. Pacifiške države se med seboj zelo razlikujejo v velikosti in značilnostih, bolj kot v drugih regijah. Začasni sporazum o gospodarskem partnerstvu ne sme zmanjšati političnega zanimanja in naklonjenosti javnosti za gospodarsko povezovanje v pacifiški regiji.

Sporazum bo morda imel tudi posledice na odnose med pacifiško regijo ter njenima najbližjima in največjima trgovinskima partnericama Avstralijo in Novo Zelandijo. Sedanji dogovori sporazuma o trgovini z blagom lahko ovirajo prihodnje trgovinske sporazume s tema državama. Na primer vse prihodnje trgovinske koncesije, dogovorjene med pacifiško regijo in Avstralijo (njena največja trgovinska partnerica), bi morale biti dodeljene tudi EU. Zato sporazum o gospodarskem partnerstvu vpliva na prihodnja trgovinska pogajanja med pacifiško regijo ter Avstralijo in Novo Zelandijo. Pacifiški sporazum za tesnejše gospodarske odnose (PACER) zahteva, da se mora katera koli pacifiška država AKP, ki sklene kakršen koli sporazum z drugo razvito državo, o tem posvetiti z Avstralijo in Novo Zelandijo, ki verjetno ne bosta dovolili lastne diskriminacije.

Posebne določbe glede pravil o poreklu

Namen posebnih določb glede pravil o poreklu ribiških proizvodov je razvoj predelovalne ribiške industrije na kopnem v pacifiških državah AKP, da bi ustvarili lokalna delovna mesta in prihodek. Ribištvo je glavni vir zaposlovanja, zlasti za ženske. Komisija trdi, da je tveganje destabilizacije trgov EU majhno glede na omejene ribolovne zmogljivosti ribiških flot pacifiških držav, omejene zaloge rib, v celoti pridobljenih v teh državah, in omejenih predelovalnih zmogljivosti na kopnem. A viri navajajo, da se v Papui Novi Gvineji gradijo številni novi lokalni obrati za predelavo tuna, pomožna industrija in podporna infrastruktura, poleg treh že delujočih obratov. Zato je treba tesno spremljati stanje, poročevalec pa poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži poročilo o teh posebnih vidikih ribiškega sektorja pacifiških držav ter o upravljanju staležev rib v Pacifiku, vključno s praksami trajnostnega razvoja.

Pogajanja o celovitih sporazumih o gospodarskem partnerstvu

Evropska komisija želi skleniti celoviti sporazum o gospodarskem partnerstvu s pacifiško regionalno skupino, pogovori pa potekajo z vsemi 14 državami regije.

Po posvetovanju s številnimi predstavniki iz Papue Nove Gvineje in Republike Fidži poročevalec meni, da bi moral Evropski parlament dati svojo privolitev za začasen sporazum o partnerstvu med Evropsko skupnostjo in pacifiškimi državami, če je pridobil trdne zaveze Komisije in Sveta:

- za čim hitrejšo določitev in zagotovitev deleža iz sredstev za pomoč trgovini; ta sredstva morajo biti dodatni viri, ne pa le sredstva iz evropskega razvojnega sklada v drugi obliki; morajo se prilagoditi prednostnim nalogam Papue Nove Gvineje in Republike Fidži; posredovati se morajo pravočasno, napovedljivo in v skladu z načrti izvajanja nacionalnih in regionalnih strateških razvojnih načrtov;

- da bo v celovitem sporazumu o gospodarskem partnerstvu predvidena vzpostavitev parlamentarnega odbora za spremljanje izvajanje sporazuma, sestava odbora na strani EP pa mora biti usklajena s sestavo skupnega parlamentarnega odbora Cariforum-EU;

- da bo celoviti sporazum o gospodarskem partnerstvu vseboval klavzulo o reviziji in globalno oceno učinka, ki jo je treba opraviti v roku treh do petih let po podpisu sporazuma, da se določi družbeno-gospodarski učinek sporazuma, vključno s stroški in posledicami izvajanja;

- da se Parlamentu predloži poročilo o posebnih vidikih ribiškega sektorja pacifiških držav, kot je opisano zgoraj.

za Odbor za mednarodno trgovino

o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi začasnega Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko skupnostjo na eni in pacifiškimi državami na drugi strani
(05078/2010 – C7‑0036/2010 – 2008/0250(NLE))

Pripravljavka mnenja: Carmen Fraga Estévez

KRATKA OBRAZLOŽITEV

1. Vsebina predloga

Evropska komisija ter Fidži in Papua Nova Gvineja so 23. novembra 2007 v okviru pogajanj za sporazum o gospodarskem partnerstvu (SGP) sklenile nov začasen sporazum, namenjen temu, da bi pacifiške države lahko izkoristile boljše pogoje dostopa na trg Evropske unije. Hkrati je bil namen preprečiti morebitno izkrivljanje trga med pacifiškimi državami in Evropsko skupnostjo po preteku veljave trgovinskih preferencialov 31. decembra 2007, dodeljenih s sporazumom iz Cotonouja, v pričakovanju sklenitve obsežnega SGP.

V skladu s sporazumom, ki začasno velja od 1. januarja 2008, so odpravljene carine za vse proizvode, ki izhajajo iz pacifiških držav, razen nekaterih zelo omejenih izjem. Odprava carin zajema vse ribiške proizvode.

Poleg tega protokol, priložen sporazumu, navaja in opredeljuje pravila glede porekla, v skladu s katerimi se potrdi poreklo surovin v pacifiških državah, v tem primeru živih ribiških proizvodov, za tiste, ki prihajajo iz plovil z zastavo teh držav, tudi če so bile pridobljene v morju zunaj njihovih ozemeljskih voda. Nekatera merila (država registracije, država zastave, lastništvo ladje) so opredeljena, da bi določili zadostno povezanost plovil z državami upravičenkami do preferencialov.

Za opredelitev porekla predelanih ribiških proizvodov in tudi ribjih konzerv s tarifno številko SH 1604 veljajo nekateri pogoji, ki določajo, kaj je zadostna predelava surovin, in so navedeni v seznamu, ki je priložen protokolu. Ti pogoji za določanje porekla končnih proizvodov omejujejo uporabo surovin brez porekla na 15 %.

Vendar odstopanje od tega pravila pacifiškim državam omogoča, da pridobijo status proizvodov s poreklom in s tem dostop na trg EU s popolno oprostitvijo carin za proizvode s tarifno številko SH 1604, izdelane na proizvodnih lokacijah na ozemlju te države iz surovin brez porekla, iztovorjenih v pristanišču te države. Za to morajo države, ki želijo izkoristiti to izjemo, obvestiti Evropsko komisijo, da ni zadostnih količin surovine za zadostitev povpraševanja predelovalne industrije, kar pomeni, da ekstrakcijska sposobnost plovil z njihovo zastavo ne zadostuje za oskrbo predelovalne industrije.

To pomeni, da predelovalne industrije držav z ugodnostmi lahko na podlagi sporazuma v Evropsko unijo brez carin izvažajo predelane ribiške proizvode, ki prihajajo iz tretjih flot in držav, ki pa jim zakonodaja Skupnosti ne dodeljuje teh carinskih ugodnosti.

2. Opombe pripravljavke mnenja

Pripravljavka mnenja želi na prvem mestu izraziti veliko nezadovoljstvo ribiškega sektorja Skupnosti zaradi teh razmer in poudarja precejšen negativen učinek tega sporazuma na ribiški sektor, zlasti na sektor konzerviranega tuna, zaradi popolnoma pretiranega odstopanja od pravil o poreklu, vključenega v ta sporazum.

Glavni cilj pravil o preferencialnem poreklu je določiti obstoj zadostne gospodarske povezave med proizvodi, uvoženimi v EU, in državami upravičenkami do preferencialov, ki jim jih je dodelila EU, da bi tako zagotovili, da ti preferenciali niso neupravičeno preusmerjeni v korist drugih držav, katerim niso bili namenjeni. To pa je ravno nasprotno od navedenega v sporazumu.

Za proizvode s tako nizko dodano vrednostjo, kot je konzervirani tun, je bilo do zdaj predvideno pri vseh sporazumih in samostojnih preferencialnih ureditvah, ki jih uporablja EU, da se končni proizvod ne more obravnavati kot proizvod s poreklom, če ni tudi večji del uporabljenih surovin s poreklom, to pomeni, da izhaja iz ribolova, opravljenega s plovili, ki so zadostno povezana z državo upravičenko.

Odstopanje, dovoljeno pacifiškim državam, ki ga uporablja Papua Nova Gvineja, je imelo za posledico, da je ta država postala pravo središče predelave neizmernih količin tune kakršnega koli izvora (Filipini, Tajska, Kitajska, Združene države, Avstralija itd.), iztovorjene v njenih pristaniščih za predelavo v obratih, ki jih v naglici postavijo operaterji zadevnih držav z edinim namenom, da bi izkoristili popolno oprostitev carin, ki jo je EU uvedla v skladu s tem začasnim sporazumom (za neposredni izvoz teh držav veljajo 24-odstotne dajatve MFN in zmanjšana dajatev iz naslova splošnega sistema preferencialov).

Ker je večina teh držav tudi neposredna konkurenca proizvajalcem Skupnosti, je obsežnost tega pojava povzročila občutne motnje na trgu konzerviranega tuna in popolnoma nelojalno konkurenco za evropski predelovalni sektor, ki je že v podrejenem gospodarskem položaju zaradi veliko višjih stroškov delovne sile in veliko strožjih omejitev glede okoljskih in zdravstvenih standardov, do takšne mere, da danes obstaja resno tveganje ukinitve na tisoče delovnih mest v tem sektorju. Prav tako povzroča resno škodo drugim državam AKP ali upravičenkam sistema splošnih preferencialov, ki se lahko zanesejo le na svoje surovine, da bi omogočile delovanje svoje predelovalne industrije, ker jim ni bilo odobreno podobno odstopanje.

Utemeljitev za razvojno pomoč pacifiškim državam s spodbujanjem naložb v tej državi, na katero se pogosto sklicuje Komisija, dejansko ne drži, če upoštevamo, da imajo obrati, ki so tam zgrajeni, da bi izkoristili "učinek nepričakovanega dobička" zaradi odstopanja od pravil o poreklu, popolnoma osnovno opremo, raje kot lokalno delovno silo zaposlujejo zlasti azijsko osebje, ki prihaja iz drugih držav regije, plačujejo zanemarljive prejemke in obstaja sum, da negativno vplivajo na okolje.

Ne da bi zanikali koristi, ki jih sicer lahko ima sporazum o začasnem partnerstvu s pacifiškimi državami, bi Odbor za ribištvo želel opozoriti Odbor za mednarodno trgovino, ki je zadolžen, da predlaga Parlamentu odobritev tega predloga, na škodljivost in neprimernost odstopanja, predvidenega v členu 6(6) protokola II k pravilom o poreklu.

Pripravljavka mnenja pozdravlja zagotovila, ki jih je večkrat dala Komisija, da ne bo več odobrila odstopanj te vrste nobenemu drugemu preferencialnemu partnerju EU, in meni, da se ta zagotovila lahko tolmačijo kot priznanje storjene napake, zato pričakuje, da bo temu konec, takoj ko bo mogoče, čeprav je že prepozno za odpravo škode, storjene ribiškemu sektorju med obdobjem začasne uporabe.

******

Odbor za ribištvo poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da predlaga Parlamentu, naj odobri sklenitev sporazuma, vendar naj vključi naslednje točke v predlog zakonodajne resolucije:

1. poziva, da se režim odstopanja od pravil o poreklu za ribiške proizvode, predviden v odstavku 6 člena 6 protokola II, priloženega sporazumu o začasnem partnerstvu med Evropsko skupnostjo na eni strani in pacifiškimi državami na drugi strani, začasno razveljavi, najkasneje po posvetovanjih, predvidenih v točki d) navedenega člena;

2. poziva Komisijo, naj bo pozorna, da se nobeno tovrstno odstopanje od pravil o poreklu za predelane ribiške proizvode ne vključi v sporazum o dokončnem partnerstvu s pacifiškimi državami, s katerimi pogajanja še potekajo.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Josefa Andrés Barea, Antonello Antinoro, Kriton Arsenis, Alain Cadec, João Ferreira, Carmen Fraga Estévez, Pat the Cope Gallagher, Marek Józef Gróbarczyk, Carl Haglund, Ilijana Malinova Jotova (Iliana Malinova Iotova), Werner Kuhn, Isabella Lövin, Gabriel Mato Adrover, Guido Milana, Maria do Céu Patrão Neves, Britta Reimers, Crescenzio Rivellini, Ulrike Rodust, Struan Stevenson, Catherine Trautmann, Jarosław Leszek Wałęsa

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Diane Dodds

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov