Postopek : 2010/0062(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0370/2010

Predložena besedila :

A7-0370/2010

Razprave :

PV 17/01/2011 - 14
PV 17/01/2011 - 16
CRE 17/01/2011 - 14
CRE 17/01/2011 - 16

Glasovanja :

PV 19/01/2011 - 6.4
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0010

PRIPOROČILO     ***
PDF 190kWORD 106k
9.12.2010
PE 450.728v02-00 A7-0370/2010

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Kongo o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesa in lesnih proizvodov v Evropsko unijo (FLEGT)

(10028/2010 – C7‑0170/2010 – 2010/0062(NLE))

Odbor za mednarodno trgovino

Poročevalec: Yannick Jadot

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za razvoj
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Kongo o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesa in lesnih proizvodov v Evropsko unijo (FLEGT)

(10028/2010 – C7‑0170/2010 – 2010/0062(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (10028/2010),

–   ob upoštevanju osnutka prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Kongo o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesa in lesnih proizvodov v Evropsko unijo (FLEGT) (07636/2010),

–   ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet vložil v skladu s prvim pododstavkom člena 207(3) in prvim pododstavkom člena 207(4), točke (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) in člena 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0170/2010),

–   ob upoštevanju člena 81 in člena 90(8) svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za razvoj (A7–0370/2010),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Kongo.


OBRAZLOŽITEV

Cilj prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Kongom in Evropsko unijo (prostovoljni sporazum o partnerstvu Kongo-EU) je oblikovati pravni okvir, s katerim (i) se bo vzpostavil zanesljiv sistem sledenja lesu; (ii) se bodo uvedli postopki vladnega in neodvisnega nadzora, ki bodo za ves les, izvožen iz Konga v Evropsko unijo, zagotavljali zakonito pridobitev, sečnjo, prevoz in izvoz, s tem pa vzpostavili zakonito sečnjo in upravljanje kongovskih gozdov; ter (iii) se bo okrepilo izvrševanje zakonodaje in upravljanje na področju gozdov.

Prostovoljni sporazum o partnerstvu med Kongom in Evropsko unijo je bil po razmeroma kratkih pogajanjih sklenjen 9. maja 2009. Spada v okvir akcijskega načrta EU za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (z angleško kratico FLEGT).

Zdi se, da je bila izpolnjena večina meril iz opredelitev sporazuma, zlasti v pogajalskem postopku, ki je pripeljal do inovativnega sporazuma. Njegov cilj je učinkovit boj proti praksam slabega upravljanja, ki so podlaga za nezakonito trgovino z lesom in korupcijo, ter vzpostavitev učinkovitega in preglednega sistema nadzora nad zakonitostjo lesa in lesnih proizvodov.

Kongo letno izvozi za več kot 250 milijonov EUR lesa in lesnih proizvodov, od tega polovico v Evropsko unijo(1). Doslej opravljene preiskave nevladnih organizacij so pokazale, da je 20 % kongovskega lesa, uvoženega na evropski trg, nezakonitega bodisi zaradi proizvodnje, prodaje, predelave ali izvoza. Vojne, ki so si sledile med letoma 1993 in 1999, so razmere zgolj poslabšale in največ pripomogle k razcvetu korupcije. Zato je bilo nujno vzpostaviti postopke za boj proti goljufivi trgovini z lesom, s katerimi naj bi se preučili in nadzorovali pogosto izjemno zapleteni trgovinski tokovi.

V prostovoljnem sporazumu o partnerstvu med Kongom in Evropsko unijo, ki upošteva pravila Svetovne trgovinske organizacije, je predvidena serija političnih in zakonodajnih reform, s katerimi se bo v kongovskem gozdarskem sektorju lahko vzpostavila praksa dobrega upravljanja in večja preglednost. Sporazum uvaja inovativen postopek za preprečevanje goljufij in nezakonitosti v trgovini z lesom, zlasti z opredelitvijo zakonite trgovine z lesom, izdelavo sistema preverjanja zakonitosti in neodvisnega nadzora celotnega sistema v prizadevanju za bolj trajnostno trgovino z lesom(2).

Treba je zagotoviti, da bodo ves les in lesni proizvodi, izvoženi iz Konga na evropske trge, zakoniti, in da bodo zastavljene politične ter zakonodajne reforme prispevale k zmanjšanju revščine in vidnemu izboljšanju življenjskih pogojev prebivalstva, ohranjanju okolja, zlasti boju proti podnebnim spremembam in izgubi biotske raznovrstnosti, ter da bodo zagotavljale spoštovanje pravic lokalnih in avtohtonih skupnosti. Politične in zakonodajne reforme morajo tudi izboljšati preglednost, prevzemanje odgovornosti in integriteto v gozdarskem sektorju, se učinkovito boriti proti korupciji, okrepiti lokalno civilno družbo in spoštovanje človekovih pravic ter izboljšati trgovinske odnose s to državo.

Sporazum bo začel veljati, ko se bodo izvedle obljubljene zakonodajne spremembe in se bo vzpostavil sistem za preverjanje zakonitosti. Izdaja prvih dovoljenj FLEGT, ki bodo veljala zgolj za les, izvožen v EU, je predvidena v letu 2011.

Republika Kongo, zainteresirane strani in Evropska unija so s spoštovanjem postopka ter sodelovanjem predstavnikov lokalne civilne družbe na pogajanjih dokazale, da želijo oblikovati prostovoljni sporazum o partnerstvu, ki bo služil za zgled.

Uspeh sporazuma kaže tudi dejstvo, da se je Kongo odločil razširiti njegovo uporabo na izvoz, ki ni namenjen v EU, pa tudi na ves les, ki se uporabi v državi ali jo zapusti.

Zaradi vseh teh vidikov poročevalec predlaga, da se upošteva stališče Sveta, izraža pa zaskrbljenost glede izvajanja sporazuma ter zahteva, da se v fazi njegovega izvajanja upoštevajo naslednja priporočila:

1. Poročevalec opozarja, da mora biti pravni okvir, na katerem temelji prostovoljni sporazum o partnerstvu, jasen. Komisija mora vso svojo pozornost usmeriti na njegovo sestavo in vsebino.

2. Poročevalec poudarja, da obsežna industrijska sečnja naravnih gozdov lahko pospeši njihovo propadanje in krčenje ter uničevanje svetovnega okolja.

3. Poročevalec zato vztraja, da je treba zagotoviti okoljsko celovitost prostovoljnih sporazumov o partnerstvu ter se prepričati, da politične in zakonodajne reforme, zastavljene v okviru sporazuma, učinkovito prispevajo k uresničevanju mednarodnih obveznosti EU in Konga s področja okolja in trajnostnega razvoja, zlasti ohranjanja in trajnostnega upravljanja virov biotske raznovrstnosti, boja proti podnebnim spremembam in zmanjšanja propadanja ter krčenja gozdov. S tem v zvezi zahteva, da Komisija nadzoruje zlasti, da prostovoljni sporazum o partnerstvu ne spodbuja širitve industrijske sečnje na nedotaknjenih gozdnatih področjih, ki so bogat vir skladiščenja ogljika, ali v drugih gozdovih z veliko ohranitveno vrednostjo zaradi biotske raznovrstnosti.

4. Poročevalec vztraja tudi, da mora EU sprejeti dodatne in dopolnilne ukrepe k sedanjemu prostovoljnemu sporazumu o partnerstvu, s katerimi se bo borila proti obsežnemu propadanju in krčenju nedotaknjenih gozdov ter bo spodbujala njihovo zaščito. Poudarja tudi, da lahko EU z dajanjem prednosti uvozu lesnih proizvodov iz takih področij nasprotuje svojim ciljem glede boja proti podnebnim spremembam in varovanja biotske raznovrstnosti.

5. Poročevalec zahteva, da Komisija in Svet neodvisno ter zanesljivo ocenita spoštovanje človekovih pravic v Republiki Kongo za namene izvajanja tega sporazuma(3). Zgolj svobodno izražanje in dostop do informacij za vse zainteresirane strani v gospodarjenju z gozdovi lahko zagotovijo sprejemljiv postopek izvajanja prostovoljnega sporazuma o partnerstvu. Komisijo pozivamo, naj vzpostavi neodvisno ocenjevanje in nadzor na tem področju.

6. Ko se bodo oblikovale institucije in zaključili najpomembnejši koraki pri vzpostavljanju sporazuma, bo morala Komisija poskrbeti, da bo sporazum še naprej dajal enaka zagotovila, da bo ostal skladen s cilji akcijskega načrta FLEGT ter s cilji in vsebino mednarodnih konvencij. Neodvisna nacionalna civilna družba in zunanji opazovalci bodo imeli pomembno vlogo pri preverjanju uspešnega izvajanja sporazuma, spoštovanja svobode izražanja in dostopa do informacij o gospodarjenju z gozdovi ter dohodkov iz gozdnih dobrin, da bi se upravljanje v tem sektorju dejansko izboljšalo in bi se korupcija precej zmanjšala. Lokalna civilna družba bo morala srednjeročno poskrbeti za neodvisen nadzor krepitve zakonodaje.

7. Poročevalec pozdravlja sprejete obveznosti za izboljšanje veljavne zakonodaje. Nujna je pripravljenost, da se posodobijo in pripravijo pravna besedila za izboljšanje socialne pravičnosti in spoštovanja pravic lokalnih in avtohtonih skupnosti, uresničevati pa jo je treba z neprestanim zagotavljanjem načel sodelovanja in preglednosti. Kot navaja besedilo sporazuma, je zakonodajne izboljšave treba izpeljati pred izdajo dovoljenj FLEGT. Obe strani bosta morali zagotoviti, da se bosta med izvajanjem sporazuma držali teh obveznosti.

8. Nevladne organizacije so izrazile zaskrbljenost, da nastajajoča civilna družba v državi ne bi dobila političnega prostora, potrebnega za uravnoteženje moči z gozdnim sektorjem. Po mnenju nekaterih opazovalcev je bil prostovoljni sporazum o partnerstvu pripravljen v skladu z dokaj participativnim postopkom, ki je vključeval nedržavne akterje in predstavnike nevladnih organizacij ter avtohtonega prebivalstva, kar je spodbudno.

9. Poročevalec zahteva, da šest mesecev po začetku veljavnosti vsakega prostovoljnega sporazuma o partnerstvu, torej tudi sporazuma z Republiko Kongo, Evropska komisija predstavi poročilo o ukrepih, namenjenih ohranjanju dialoga med zainteresiranimi stranmi in civilno družbo, vključno z lokalnim in avtohtonim prebivalstvom, ki se je pričel s pogajanji, mora pa se nadaljevati tudi v fazi izvajanja sporazuma. Poročilo mora vsebovati tudi oceno dejanskih negativnih in pozitivnih posledic vsebine prostovoljnega sporazuma o partnerstvu za mednarodne obveznosti EU in držav podpisnic s področja okolja in trajnostnega razvoja, zlasti ohranjanja in trajnostnega upravljanja virov biotske raznovrstnosti, boja proti podnebnim spremembam in zmanjšanja propadanja in krčenja gozdov.

10. Komisija mora skrbeti, da se spoštujejo pravice lokalnih in avtohtonih skupnosti, ki so pogosto prve žrtve podnebnih in okoljskih neravnovesij, ter da te skupnosti lahko neposredno sodelujejo pri pripravi novih predpisov in v fazi izvajanja sporazuma. Poročevalec izraža zadovoljstvo, ker naj bi kontrolni seznami za preverjanje zakonitosti prostovoljnega sporazuma o partnerstvu upoštevali tudi pravice lokalnih in avtohtonih skupnosti. V preambuli sporazuma je omenjena Deklaracija Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev, v sporazumu pa se je kongovska vlada obvezala, da bo pripravila zakon, ki bo avtohtonim prebivalcem zagotavljal spodbujanje in uveljavljanje njihovih pravic(4) ter predpise, ki bodo natančno opredeljevali pravice in načine sodelovanja lokalnih in avtohtonih prebivalcev pri gospodarjenju z gozdovi.

11. Da bi se zagotovilo zmanjšanje korupcije, je treba spodbujati in podpirati ukrepe, s katerimi naj bi se zagotovila neodvisnost lokalnega sodnega sistema, vzpostavitev novih pravnih postopkov, pravica do pritožbe za posamezne državljane ali vsaj za organizacije civilne družbe v primeru ugotovljenih primerov korupcije ali nezakonitosti, kot tudi spoštovanje in varovanje pravic pritožnikov. Poleg tega je treba v povezavi z neodvisnim nadzorom predvideti in nadzorovati prisilne možnosti in izvajanje sodnih kazni. Nastajajoča civilna družba se mora posvetiti tem vidikom.

12. Člen 15 sporazuma poudarja, da so za podporo izvajanja sistema za preverjanje zakonitosti lesa potrebna dodatna tehnična in finančna sredstva. Vendar uradno sporazum nima neposrednih finančnih posledic za proračun Unije. Za pridobitev dodatnih sredstev od Komisije ali držav članic veljajo običajni postopki načrtovanja pomoči. Zato bosta morali Republika Kongo na eni strani in Evropska unija na drugi strani poiskati in aktivirati posebna finančna sredstva, tehnično pomoč ter človeške vire, potrebne za izvajanje sporazuma. Splošneje gledano je za Evropsko unijo pomembno, da razmisli o strategiji in dovolj veliki finančni podpori za izvajanje tega sporazuma in prihodnjih prostovoljnih sporazumov o partnerstvu FLEGT ter o tem, kakšni so njihovi izzivi in ambicije. Zato je Odbor za mednarodno trgovino zahteval, naj Komisija oceni, kolikšen znesek finančne pomoči bi bil potreben v prihodnjem proračunskem letu za zagotovitev izvajanja sporazumov (skupni znesek in znesek za vsak sporazum, vključno s tistim z Republiko Kongo).

13.  Slednjič poročevalec zahteva, da varuh človekovih pravic pripravi stališče ter pritožbeni in spravni postopek za vsak prostovoljni sporazum o partnerstvu. Postopek bo moral predvideti pravico do pritožbe za civilno družbo, ki se bo lahko uveljavila, če bo ena ali druga podpisnica kršila časovni načrt ali pogoje sporazuma.

14.  Na podlagi analize novih pristojnosti, ki jih je Evropski parlament dobil z Lizbonsko pogodbo na področju trgovinskih sporazumov, poročevalec vztraja, da mora Parlament na tem področju dobiti večjo vlogo, ter od Komisije zahteva, da mu poroča o poteku pogajanj in izvajanju prostovoljnih sporazumov o partnerstvu.

15.  Zato Evropski parlament prek Odbora za mednarodno trgovino zahteva, da se ga obvešča in da se mu posredujejo dokumenti, predloženi Svetu, na primer zapisniki sej skupnega odbora za izvajanje sporazuma, povzetki sklepov, letno poročilo skupnega odbora za izvajanje sporazuma, poročila o misijah in nadzoru neodvisnega nadzornika sporazuma, pa tudi ocenjevalna poročila o izvajanju sporazuma, vključno s študijo socialnih, gospodarskih in okoljskih učinkov sporazuma.

16.  V duhu preglednosti in sodelovanja je treba objaviti in dati na razpolago vsem zainteresiranim stranem popoln seznam podjetij (in delničarjev), ki so dobila koncesije, Evropska unija pa mora objaviti ime evropskih gospodarskih subjektov in uvoznikov, da bi se dosegla vzajemna preglednost.

---------------------------------------------------------------------------------------------------

Pozitivno mnenje, ki ga poročevalec daje za sklenitev prostovoljnega sporazuma o partnerstvu z Republiko Kongo temelji na upanju, da se bodo vsi zgoraj našteti problemi pravočasno in uspešno reševali.

(1)

Evropska komisija.

(2)

Counter Brief Loggingoff: a civil society counter-brief on the Congo-EU VPA (March 2010)

(3)

Ministrstvo za zunanje zadeve ZDA, Služba za demokracijo, človekove pravice in delo, Poročila o spoštovanju človekovih pravic v državah za leto 2009, 11. marec 2010. Poročila o spoštovanju človekovih pravic: Republika Kongo.

(4)

V členu 17 prostovoljnega sporazuma o partnerstvu, ki obravnava socialno varnost, je poudarjeno, da je treba čim bolj zmanjšati morebitne negativne učinke sporazuma na skupnosti, njegov namen pa je tudi boljše razumevanje načinov življenja avtohtonih in lokalnih skupnosti, ki bi bile lahko prizadete; spremljanje učinkov tega sporazuma na navedene skupnosti in sprejemanje ukrepov za odpravljanje teh negativnih učinkov.


MNENJE Odbora za razvoj (26.10.2010)

za Odbor za mednarodno trgovino

o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Kongo o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesa in lesnih proizvodov v Evropsko unijo (FLEGT)

(10028/2010 – C7‑0170/2010 – 2010/0062(NLE))

Pripravljavka mnenja: Eva Joly

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Namen prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med EU in Republiko Kongo je krepitev upravljanja z gozdovi, spodbujanje lesnih proizvodov ter izboljšanje konkurenčnosti te države na mednarodnem trgu.

Ne glede na utemeljenost sporazuma bi Odbor za razvoj rad poudaril, da bo ta uspešen le, če se ustrezno izpolnijo cilji in obveznosti FLEGT (krepitev pravic in dostopa skupnosti do zemlje, zagotavljanje učinkovitega sodelovanja civilne družbe – s posebnim poudarkom na avtohtonem prebivalstvu – pri oblikovanju politike na področju vprašanj, povezanih z upravljanjem gozdov, povečanje preglednosti in zmanjšanje korupcije).

V zvezi s tem bi Odbor za razvoj rad poudaril vsaj dve vprašanji: najprej je pomembno zagotoviti dejanski proces reforme upravljanja gozdov, ki bo upošteval potrebe skupnosti, odvisnih od gozda, in avtohtonih prebivalcev ter ki bo temeljil na sodelovanju civilne družbe pri pripravi zakonodaje in gospodarjenju z gozdovi z namenom izboljšanja upravljanja gozdov, mehanizmov izvrševanja ter boja proti korupciji.

Na drugi strani, in v povezavi z zgoraj navedenimi cilji, pa bi morali sporazumi določati jasna pravila, ki bodo opredeljevala vlogo in odgovornost vseh interesnih skupin pri zakonodajnih reformah, zagotavljanju pravilnega delovanja sistema sledenja lesu, vzpostavitvi institucionalnega okvira ter postopku za osveščanje in krepitev usposobljenosti udeležencev.

Odbor za razvoj želi nazadnje opozoriti tudi na dejstvo, da čeprav programa FLEGT ter REDD (zmanjševanje emisij zaradi krčenja in degradacije gozdov v državah v razvoju) zadevata problematiko gozdov, se ponavadi obravnavata kot ločeni pobudi, zato se z njimi v državah partnericah ukvarjajo različna ministrstva. Glede na to odbor poudarja, da bi se brez vztrajanja pri dobrem upravljanju ter priznavanju pravice lokalnih skupnosti in avtohtonih prebivalcev programi REDD lahko izognili postopku posvetovanja (in kadar je potrebno, tudi reformam upravljanja in zakonodaje), ki so del procesa FLEGT. Zaradi tega morajo projekti REDD temeljiti na postopku posvetovanja FLEGT in morajo obravnavati vzroke za krčenje in degradacijo gozdov.

******

Odbor za razvoj poziva Odbor za mednarodno trgovino kot odgovorni odbor, naj Parlamentu predlaga, naj predlog sprejme.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

26.10.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Thijs Berman, Michael Cashman, Véronique De Keyser, Nirj Deva, Charles Goerens, Catherine Grèze, Enrique Guerrero Salom, András Gyürk, Eva Joly, Filip Kaczmarek, Franziska Keller, Gay Mitchell, Norbert Neuser, Bill Newton Dunn, Birgit Schnieber-Jastram

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Horst Schnellhardt, Bart Staes

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Eider Gardiazábal Rubial, Anna Ibrisagic, Miroslav Mikolášik


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

1.12.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

24

2

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

William (The Earl of) Dartmouth, Laima Liucija Andrikienė, David Campbell Bannerman, Harlem Désir, Christofer Fjellner, Joe Higgins, Yannick Jadot, Metin Kazak, Bernd Lange, David Martin, Vital Moreira, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Niccolò Rinaldi, Tokia Saïfi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Keith Taylor, Paweł Zalewski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

George Sabin Cutaş, Małgorzata Handzlik, Salvatore Iacolino, Syed Kamall, Maria Eleni Koppa, Jörg Leichtfried, Michael Theurer, Jarosław Leszek Wałęsa

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Markus Pieper

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov