POROČILO o priznanju kmetijstva kot strateškega sektorja v okviru prehranske varnosti

16.12.2010 - (2010/2112(INI))

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
Poročevalka: Daciana Octavia Sârbu

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o priznanju kmetijstva kot strateškega sektorja v okviru prehranske varnosti

(2010/2112(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2010 o prihodnosti skupne kmetijske politike po letu 2013[1],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. januarja 2009 o skupni kmetijski politiki in zanesljivi preskrbi s hrano na svetovni ravni[2],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o kmetijstvu EU in podnebnih spremembah[3],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2010 o poštenih prihodkih za kmete: Bolje delujoča veriga preskrbe s hrano v Evropi[4],

–   ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o izvedenih finančnih instrumentih na prostem trgu, glavnih nasprotnih strankah in registrih trgovanja (SEC(2010)1058),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2008 o rasti cen živil v EU in državah v razvoju[5],

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Okvirna politika EU za pomoč državam v razvoju pri soočanju z izzivi zanesljive preskrbe s hrano,

–   ob upoštevanju ciljev tisočletja Združenih narodov, ki vključujejo prepolovitev deleža svetovnega prebivalstva, ki se trpi zaradi lakote, do leta 2015 glede na 1990,

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0376/2010),

A. ker je zagotavljanje prehranske varnosti za evropske državljane, zdrave in visokokakovostne hrane po razumnih cenah za potrošnike in dohodkovne podpore za kmete osrednji cilj skupne kmetijske politike (SKP) vse od njenih začetkov ter je še vedno poglavitni cilj EU,

B.  ker je nedavna nestanovitnost cen hrane in proizvodov povzročila veliko zaskrbljenosti o delovanju evropske in svetovne preskrbe s hrano in ker je najbolj ranljive skupine prebivalstva dvig cen hrane najprej prizadel,

C. ker je nestanovitnost cen v kmetijstvu po značaju stalna, saj se cene nesorazmerno odzivajo na majhne spremembe v količini proizvodnje, pogosto tudi zaradi špekulacij,

D. ker je EU na nedavni seji odbora FAO za prehransko varnost v svetu poudarila problem izjemnega nihanja cen in je bila nova strokovna skupina na visoki ravni pozvana, naj poroča o razlogih za nihanje cen in o ukrepih v zvezi z njimi,

E.  ker lahko vremenski in drugi dogodki države privedejo do zatekanja k protekcionističnim politikam, kot se je pokazalo ob nedavni prepovedi izvoza pšenice iz Rusije in Ukrajine, ki skupaj izvozita okrog 30 % svetovne pšenice,

F.  ker lahko vrsta dejavnikov, kot so škodljivci in bolezni, dostopnost do naravnih virov in naravne nesreče nenehno slabi svetovno proizvodnjo hrane, kot se je v letu 2010 pokazalo ob daljši suši in požarih v Rusiji ter hudih poplavah v Pakistanu,

G. ker bodo te naravne nesreče zaradi podnebnih sprememb vse pogostejše, kar bo ogrozilo prehransko varnost,

H. ker smo zaradi obremenjevanja naravnih virov pred izzivom proizvesti „več iz manj“, s poudarkom na trajnostni proizvodnji,

I.   ker je EU največja neto uvoznica kmetijskih proizvodov in je pretirano odvisna od uvoza beljakovinskih in oljnatih proizvodov ter koruze za živinorejski sektor, pa tudi od uvoza sadja in zelenjave, med drugim tudi zato ker naši proizvajalci ne smejo uporabljati enakih postopkov pridelave navedenih proizvodov,

J.   ker bo po navedbah Organizacije za prehrano in kmetijstvo ocenjeno povečanje svetovnega prebivalstva s 7 na 9,1 milijarde v letu 2050 zahtevalo 70-odstotno povečanje preskrbe s hrano,

K. ker sta v Evropski uniji še vedno prisotni revščina in lakota; ker 79 milijonov ljudi v EU še vedno živi pod mejo revščine (tj. 60 % povprečnega dohodka v državi, v kateri živijo); ker je preteklo zimo 16 milijonov državljanov EU od dobrodelnih organizacij prejelo pomoč v hrani,

L.  ker prehranska varnost ne pomeni samo, da so zaloge hrane na voljo, ampak po mnenju Organizacije za prehrano in kmetijstvo vključuje tudi pravico vseh do hrane in do dostopa do zdrave prehrane; ker lahko Evropa k prehranski varnosti v svetu prispeva tako, da postane še bolj konkurenčna,

M. ker so najrevnejše člane družbe, ki niso deležni prehranske varnosti, še dodatno prizadele posledice svetovne gospodarske in finančne krize,

N. ker so prihodki kmetov po desetletju stagnacije v letu 2009 strmo padli zaradi težkih razmer na trgu in višanja stroškov proizvodnje; ker so dohodki iz kmetijstva precej nižji (ocene govorijo o 40 % na delovno enoto) kakor v drugih gospodarskih panogah in ker je dohodek na prebivalca na kmetijskih območjih bistveno nižji (za približno 50 %) kakor v mestnih območjih,

O. ker kmetje prejemajo čedalje manjši delež dodatne vrednosti iz verige preskrbe s hrano, delež živilske industrije pa je narasel; ker je dobro delovanje verige preskrbe s hrano nujen pogoj, da se kmetom zagotovi pravično plačilo za njihove proizvode,

P.  ker se vzdolž celotne verige proizvodnje in preskrbe s hrano ter njene porabe izgubi do 50 % proizvedene hrane,

Q. ker je samo 7 % kmetov mlajših od 35 let,

R.  ker je prehranska varnost glavna naloga Evrope, zanjo pa sta potrebna doslednost in usklajevanje med različnimi področji sektorskih politik na ravni EU, kot so skupna kmetijska politika, energetska politika, raziskovalni programi, razvojne in trgovinske politike ter finančna ureditev;

1.  poudarja, da sta močan in trajnosten kmetijski sektor v EU ter cvetoče in trajnostno podeželsko gospodarstvo, ki ju zagotavlja močna SKP, bistvena dejavnika za uresničevanje izzivov v zvezi s prehransko varnostjo;

2.  zatrjuje, da ima EU najvišje standarde na svetu za kmetijsko in živilsko proizvodnjo s poudarkom na varnosti in kakovosti hrane ter okoljski trajnosti kmetijstva;

3.  meni, da bomo za nahranitev Evrope in tretjih držav potrebovali vse vrste kmetijstva;

Prehranska varnost v Evropi in svetu

4.  meni, da je pravica do prehranske varnosti temeljna človekova pravica, uresniči pa se takrat, kadar imajo vsi ljudje ves čas fizični in ekonomski dostop do ustrezne, zdravstveno neoporečne in hranljive hrane za zadovoljitev svojih prehranskih potreb in preferenc za aktivno in zdravo življenje;

5.  zagotavlja, da je dolžnost EU nahraniti državljane in da je za to bistveno zagotoviti neprekinjeno kmetovanje v EU; opozarja na zmanjšanje kmetijskih prihodkov v EU zaradi višanja cen proizvodnje in nestabilnosti cen, ki negativno vplivata na sposobnost kmetov, da ohranijo proizvodnjo; poudarja stroške, s katerimi se morajo spopadati evropski kmetje, da bi dosegli standarde varnosti hrane, varstva okolja, dobrega počutja živali in dela, ki so najvišji na svetu; poudarja, da je treba kmetom nadoknaditi te dodatne stroške in jih nagraditi za zagotavljanje javnih dobrin v družbi; poudarja, da morajo živila iz tretjih držav, ki vstopajo v EU, izpolnjevati enake visoke standarde, tako da evropski proizvajalci ne bodo trpeli v smislu konkurenčnosti;

6.  priznava, da je zagotavljanje zadostne količine hrane bistven del prehranske varnosti, a priznava tudi, da je treba zaradi dostopa do hrane in dostopnosti njenih cen posvetiti pozornost zagotavljanju ustreznega življenjskega standarda, zlasti ljudem z nezadostnimi ekonomskimi viri, med katerimi so pogosto otroci, starejši, priseljenci, begunci in brezposelni

7.  podpira formulo „prehranska varnost – hranljivost – kakovost – bližina – inovacije – učinkovita proizvodnja“; meni, da bi morala prihodnja SKP za njeno uresničitev upoštevati pričakovanja javnosti, ki meni, da bi to morala biti kmetijska in prehrambena politika usmerjeni v obveščanje javnosti o zdravi prehrani;

8.  meni, da bi morala EU zagotoviti boljše pogoje za izvajanje programov (npr. programov za podporo prehrani, kot je program za sadje in mleko v šolah) v državah članicah, pa tudi boljše izobraževanje in ozaveščanje o izvoru proizvodov in prehrani, saj lahko utemeljene odločitve o prehrani preprečijo bolezni in olajšajo breme socialne porabe v Evropi; poziva tudi k večjemu številu programov za pomoč pri prehranjevanju, za katere bi bilo treba zmanjšati upravne obremenitve in povečati proračun; poziva Komisijo, naj oceni ustreznost teh programov.

9.  ponovno izraža podporo programu EU za najbolj prikrajšane osebe; opozarja, da ZDA preko zakona o kmetijstvu namenjajo veliko podpore svojemu programu pomoči pri dopolnilni prehrani, ki pomaga zadovoljiti nekatere prehrambene potrebe najrevnejših, poleg tega pa ustvarja velike prihodke za kmetijstvo in celotno gospodarstvo;

10. se zaveda velikega izziva za doseganje prehranske varnosti, ki ga prinašajo spremembe podnebja, zlasti z večjo pogostostjo in obsegom vremenskih dogodkov, kot so suše, poplave, požari in viharji; poudarja, da je pomanjkanje vode čedalje večji izziv in da močno vpliva na proizvodnjo hrane; poudarja, da je treba nujno rešiti vprašanja o preskrbi z vodo in podnebnih spremembah;

11. opozarja, da sta varna preskrba z energijo in hrano tesno povezani; priznava, da so stroški energije poglaviten dejavnik pri določanju ravni donosnosti kmetijstva, ki je največji porabnik nafte; spodbuja ukrepe, ki kmetom nudijo spodbude za večjo energetsko učinkovitost in razvoj alternativnih virov energetske oskrbe; poudarja, da je potrebna doslednejša podpora za raziskave, razvoj in svetovanje;

12. meni pa, da je treba ob vse večjem prizadevanju za razvoj obnovljivih virov energije in izpolnjevanje ciljev za leto 2020 upoštevati tudi vpliv na proizvodnjo in preskrbo s hrano; poudarja, da je izjemno težko zagotoviti občutljivo ravnovesje med oskrbo s hrano in gorivom;

13. se zaveda stopnje odvisnosti od uvoza beljakovinskih in oljnatih proizvodov iz tretjih držav, kar ima ob nenadnih podražitvah negativne posledice za živilski in kmetijski sektor, zlasti za sektor živinoreje;

14. poziva Komisijo, naj predlaga tehnično rešitev problema nizke prisotnosti gensko spremenjenih snovi pri uvozu gensko nespremenjenih snovi ter naj predlaga hitrejši proces priznavanja v EU za uvažanje novih gensko spremenjenih krmil, ko je dokazano, da so varna, pri tem pa naj obravnava tudi možnost, da bi se dovolili postopki pridelave, ki se uporabljajo v tretjih državah;

15. poziva Komisijo in države članice, naj javnosti zagotovijo dostop do informacij o nadzoru prehranske varnosti, da bi izboljšali preglednost na evropski ravni;

16. izraža zaskrbljenost zaradi pojava prilaščanja zemlje in njegovega vpliva na prehransko varnost ter na prihodnost kmetijstva in kmetov; poziva Komisijo, naj preuči razmere glede lastništva zemlje in naravnih virov;

17. ugotavlja, da so se zaradi visokih stroškov krme poslabšale razmere na področju živinoreje v EU; zato poziva k usmerjeni uporabi instrumentov za stabilizacijo trga in preprečitev krize, ki so na voljo v okviru uredbe (ES) št. 1234/2007 o organizaciji skupnega trga;

18. meni, da bo večja storilnost v novih državah članicah v prihodnosti povečala površino razpoložljivih zemljišč, kar bo priložnost za ponovni zagon proizvodnje beljakovinskih in oljnatih proizvodov v Evropi;

19. ugotavlja, da varnosti hrane ni mogoče zagotoviti brez prostega dostopa do genetskih virov za prehrano in kmetijstvo; priznava, da je mednarodna pogodba Organizacije za prehrano in kmetijstvo o rastlinskih genskih virih pomemben instrument za ohranitev kmetijske biotske raznovrstnosti, ki na ta način preprečuje posledice podnebnih sprememb;

20. poudarja, da pobude za trajnostne energetske poljščine, ki se zdaj v načrtujejo, nikakor ne bi smele ogrožati prehranske varnosti državljanov;

21. poziva države članice, naj razvijejo in izvajajo programe z oprijemljivimi kmetijskimi ukrepi za blaženje učinkov podnebnih sprememb in prilagajanje nanje:

22. poudarja, da je pomembno spodbujati uvedbo kampanj za obveščanje potrošnikov v zvezi s prizadevanji kmetov in kmetijskega sektorja na področju okolja in prehranske varnosti;

Kmetijstvo, finančni trgi in nestanovitnost cen

23. meni, da finančni in kmetijski trgi še nikoli niso bili tako prepleteni; meni, da samo evropski odziv ne zadostuje več ter da bi morala Evropa glede vprašanj nestanovitnosti cen in prehranske varnosti ukrepati skupaj s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami; podpira pobude, ki jih je na tem področju sprejelo predsedstvo G20;

24. poudarja težave, s katerimi se soočajo kmetje v času skrajnje nestabilnosti trga in cen; opozarja na težave, s katerimi se srečujejo kmetje, ko poskušajo načrtovati prihodnje dejavnosti v času skrajnjih nestabilnosti; poziva Komisijo, naj nemudoma uvede trajne in konkretne ukrepe za spopadanje z nestabilnostjo na kmetijskih trgih; meni, da bi to lahko bil ključni dejavnik, ki bi zagotovil, da se bo proizvodnja v Evropski uniji ohranila;

25. ugotavlja, da indeks cen osnovnih kmetijskih proizvodov na finančnih trgih še nikoli ni bil tako nestabilen; kot primer navaja nedavno podražitev pogodb za pšenico, ki so se v dveh mesecih podražile za 70 %, število sklenjenih poslov z njimi na pariškem trgu z osnovnimi kmetijskimi proizvodi pa se je več kot podvojilo;

26. poudarja, da gre te pojave le delno pripisati temeljnim dejavnikom trga, kot sta ponudba in povpraševanje, ter da so v veliki meri posledica špekulacij; ugotavlja, da so špekulacije povzročile do 50 % nedavnih podražitev; podpira sklepe posebnega poročevalca OZN za pravico do hrane v zvezi z vplivom, ki ga imajo veliki institucionalni vlagatelji, na primer hedge skladi, pokojninski skladi in investicijske banke – vsi navedeni na splošno nimajo nobenih povezav s kmetijskimi trgi – na indekse cen osnovnih kmetijskih proizvodov s svojimi potezami na trgih izvedenih finančnih instrumentov;

27. v zvezi s tem podpira pregled obstoječe zakonodaje o finančnih instrumentih, ki bi morala zagotoviti preglednejše trgovanje in določiti minimalne zahteve za subjekte, ki se jim dovoli trgovanje na teh trgih; opominja, da bi morali finančni instrumenti služiti gospodarstvu in pomagati kmetijski proizvodnji pri premagovanju kriz in vremenskih dogodkov;

     hkrati ne bi smeli dopustiti, da špekulacije ogrožajo sicer učinkovita kmetijska gospodarstva;

28. pozdravlja predlog Komisije za uredbo o izvedenih finančnih instrumentih na prostem trgu, glavnih nasprotnih strankah in registrih trgovanja; želi, da bi bile na voljo varnostne mreže proti izredni nestanovitnosti cen, ki bi bile mehanizem za hitro odzivanje na krizo; želi, da bi se uskladila zakonodaja med EU in tretjimi državami, kot so ZDA, da bi zmanjšali možnosti za špekulante, ki bi pridobili nepravično prednost zaradi razlik v različnih regulativnih sistemih;

29. podpira drznejše evropsko ukrepanje za soočanje s problematiko špekulacij, vključno s podelitvijo mandata regulatorjem in nadzornim organom, da omejijo špekulacije; meni, da se izvedeni finančni instrumenti za osnovne kmetijske proizvode razlikujejo od drugih izvedenih finančnih instrumentov ter da bi morali z njimi rokovati samo trgovci, ki imajo upravičene interese za zaščito kmetijskega blaga pred tveganji, ter druge kategorije oseb, ki so neposredno povezane z dejansko kmetijsko proizvodnjo; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti za osnovne živilske proizvode omejeno, kolikor je mogoče, na vlagatelje, ki so neposredno povezani s kmetijskimi trgi;

30. izraža zaskrbljenost zaradi izjemno močne koncentracije, ki se je pojavila pri trgovanju z žiti in zaradi katere lahko zadevna podjetja vplivajo na tržne cene; ugotavlja, da lahko to poveča nestanovitnost cen, saj si trgovci z žiti zaradi svojih špekulativnih transakcij želijo večjih nihanj cen; meni, da to tudi dokazuje, da so intervencijske zaloge ali nekatere druge varnostne mreže potrebne za spodbujanje stabilnosti cen ter zaščito interesov kmetov in potrošnikov;

31. poudarja, da brez velikih intervencijskih ali strateških zalog ni mogoče zagotoviti učinkovitega ukrepanja proti velikim nihanjem cen; zato meni, da je treba v prihodnji SKP okrepiti vlogo instrumentov za posredovanje na trgu;

32. poudarja, da sta povečana preglednost in pravičnost v verigi preskrbe s hrano potrebni, da bi se kmetom zagotovil pravičen donos, dobiček in cene po vsej prehranski verigi, ter stabilni kmetijski sektor, ki omogoča prehransko varnost; poziva Komisijo, naj pripravi konkretne in učinkovite predloge za reševanje tega vprašanja;

33. poudarja, da so države v razvoju z nizkimi prihodki, kjer primanjkuje hrane, ponavadi ranljivejše pri soočanju z nestanovitnostjo cen;

Svetovne zaloge hrane za svetovno prehransko varnost

34. ugotavlja, da sedanja celotna svetovna proizvodnja hrane ni nezadostna, temveč je mnogim ljudem prehranska varnost onemogočena zaradi nedostopnosti in visokih cen;

35. ugotavlja pa, da so svetovne zaloge hrane veliko manjše kot v preteklosti – med krizo preskrbe s hrano leta 2007, ko so svetovne rezerve v hrani dosegle rekordno nizko vrednost, jih je bilo zgolj za 12 tednov; poudarja, da je svetovna proizvodnja hrane vse bolj občutljiva na skrajne vremenske pojave v povezavi s podnebnimi spremembami ter naraščajočim številom škodljivcev in bolezni, kar lahko povzroči nenadna in nepredvidljiva pomanjkanja hrane;

36. zato meni, da bi bil usmerjeni svetovni sistem zalog hrane koristen (tako nujnih zalog za zmanjšanje lakote kot tudi zalog za uravnavanje cen surovin), saj bi olajšal svetovno trgovino ob nenadnih podražitvah, preprečil zatekanje k protekcionizmu in razbremenil svetovne trge s hrano; meni, da bi moral te zaloge upravljati skupen organ pod okriljem Združenih narodov ali Organizacija za prehrano in kmetijstvo, ki bi v celoti izkoristil izkušnje Organizacije za prehrano in kmetijstvo in Svetovnega programa za hrano pri Združenih narodih; poziva Komisijo, naj nujno preuči najučinkovitejši način za dosego tega cilja in o tem poroča Parlamentu; nadalje poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo pri zavzemanju za ta ciljno usmerjeni svetovni sistem zalog hrane;

37. opominja, da se je EU do sedaj odzivala s pomočjo in denarjem, med drugim preko instrumenta za hrano (Food Facility); želi prejeti poročila o učinkovitosti tega instrumenta, vključno v zvezi z napredkom pri boju proti vzrokom in simptomom, ter poziva Komisijo, naj preuči možnost uvedbe instrumenta za pomoč v boju proti lakoti v svetu;

38. ponovno poudarja, da je razvijanje kmetijstva v državah v razvoju pomembno, prav tako tudi dodeljevanje ustreznega deleža uradne razvojne pomoči EU kmetijskemu sektorju; obžaluje, da je prišlo do velikega zmanjšanja pomoči za razvoj, dodeljene kmetijstvu od osemdesetih let prejšnjega stoletja let in pozdravlja priznavanje potrebe, da se ta trend obrne; poziva Komisijo, naj pri dodeljevanju razvojne pomoči prednostno obravnava kmetijstvo, vključno s pomočjo kmetom pri dostopu do trgov;

39. je razočaran nad sklepi vrhunskega srečanja Organizacije združenih narodov leta 2010 o razvojnih ciljih tisočletja in poudarja, da razvite države še zdaleč ne izpolnjujejo zavez, sprejetih v smislu uradne razvojne pomoči;

40. pozdravlja pobudo, ki jo je med vrhunskim srečanjem Organizacije združenih narodov leta 2010 o razvojnih ciljih tisočletja podala Svetovna banka, o povečanju svoje podpore kmetijskemu sektorju, da bi povečali dohodke, zaposlenost in prehransko varnost, zlasti na območjih, kjer so dohodki nizki;

Nova SKP v odziv na izzive

41. znova opozarja na svoje stališče, ki ga je predstavil v poročilu o prihodnosti SKP po letu 2013; ponovno izraža svojo zavezanost močni kmetijski politiki in politiki razvoja podeželja, ki vsem zagotavlja prehransko varnost, ohranja vitalnost podeželske Evrope, krepi konkurenčnost kmetijstva, zagotavlja nadaljevanje kmetijske proizvodnje po vsej EU, podpira inovacije, konkurenčnost in zaposlovanje ter igra pomembno vlogo pri soočanju z velikimi svetovnimi izzivi, kot so podnebne spremembe; poudarja tudi potrebo po nadaljnji poenostavitvi skupne kmetijske politike in zmanjšanju birokracije v njej, da bi se znižali stroški izvajanja za upravičence;

42. poudarja vlogo, ki jo morajo prevzeti mladi kmetje v prihodnji SKP; poudarja, da je samo 7 % evropskih kmetov mlajših od 35 let, hkrati pa se bo v naslednjih desetih letih upokojilo kar 4,5 milijona kmetov; zagovarja krepitev ukrepov v korist mladih kmetov, kot so zagonske premije, subvencionirane obrestne mere na posojila in druge spodbude, ki jih izvajajo države članice skozi svoje proračune za razvoj podeželja; znova opozarja na vsebino predlagane spremembe proračuna za program izmenjav za mlade ter želi, da bi se to izvajalo kot pilotni projekt; poziva tudi k odpravi vseh upravnih omejitev, ki mladim preprečujejo, da bi se ukvarjali s kmetijstvom;

43. meni, da so raziskave in inovacije bistvene za dosego cilja prehranske varnosti ob vedno večji proizvodnji z manj viri; poudarja pomen spodbujanja poklicnega usposabljanja, dostopa do izobraževanja, prenosa znanja in izmenjave najboljših praks v kmetijskem sektorju; ponovno poudarja potrebo po usklajenem pristopu med SKP in drugimi politikami, da se olajša dostop do raziskav in inovacij v kmetijstvu;

44. poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izkoristijo priložnosti, ki jim jih ponuja sedmi okvirni program za raziskave in razvoj na področju raziskav in tehnoloških inovacij, da bi izboljšale storilnost, obenem pa spoštovale merila energetske učinkovitosti in trajnosti;

45. ugotavlja, da se zaradi podnebnih sprememb in urbanizacije vsako leto zmanjša obseg zemljišč za kmetijsko proizvodnjo; poudarja, da bi bilo mogoče prehransko varnost izboljšati s proizvodnjo hrane na zemljiščih, ki so jih prizadele podnebne spremembe, ki so neobdelana ali zapuščena;

46. zlasti želi poudariti pomen raznolikosti v evropskem kmetijstvu in zagotavljanja soobstoja različnih kmetijskih modelov, zlasti majhnih kmetij, ki na evropskem podeželju ustvarjajo delovna mesta, ter pomen raznolikosti in kakovosti živil, zlasti kmetijskih in obrtnih proizvodov s kratko verigo preskrbe, in prehrane v Evropi, da bi se spodbujal razvoj podeželja in ohranila dediščina regionalnih prehrambenih in vinskih sektorjev;

47. ugotavlja, da lahko tradicionalne kmetijske prakse, kot družinske kmetije, kmetovanje manjšega obsega in ekološko kmetovanje, pomembno prispevajo k prehranski varnosti, saj so pogosto učinkovit način izrabe zemljišč in vključujejo posebne metode, ki so se razvile v posameznih regijah skozi daljša obdobja, ter omogočajo vzpostavljanje čvrstih povezav med proizvodi in območjem, iz katerega izvirajo, kar simbolizira kakovost in pristnost proizvoda; poudarja, da morajo te vrste kmetijstva sobivati s trajnostnimi sodobnimi kmetijami, da bi se združili visoka produktivnost in trajnostna raba zemlje.

48. poudarja tudi, da pretirana razdrobljenost kmetijskih zemljišč v nekaterih državah članicah ovira produktivnost kmetijstva, in da je treba sprejeti ukrepe za spodbujanje združevanja manjših kmetijskih gospodarstev;

49. poudarja, da je treba ohraniti raznolikost kmetijstva v EU in priznava, da so lokalni trgi, na katerih je zagotovljena oskrba s svežimi in lokalno pridelanimi kmetijskimi proizvodi, okolju prijazni in da prispevajo k izboljšanju uveljavljenih kmetijskih skupnosti; poudarja pomen kmetijstva v območjih z omejenimi možnostmi; poziva Komisijo, naj v prihodnjih predlogih SKP obravnava raznolike evropske kmetijske modele, vključno s preučitvijo možnosti vzpostavitve posebnih finančnih spodbud in sistemov prepoznavanja;

50. poudarja potrebo po pravičnejši SKP, ki bi morala zagotoviti uravnoteženo porazdelitev podpore kmetom v vseh državah članicah in tudi med njimi, večjo ozemeljsko kohezijo in postopno odpravo izvoznih subvencij, vzporedno pa bi morali potekati postopna odprava vseh oblik izvoznih subvencij v trgovinskih partnericah EU ter uvedba discipline pri vseh drugih izvoznik ukrepih z enakim vplivom;

51. priznava, da so reforme SKP občutno zmanjšale vpliv kmetijske proizvodnje EU na države v razvoju, izvozna povračila pa so vse prej kot odpravljena; poziva EU, naj prizna pomen podpore kmetijskim sektorjem v državah v razvoju zlasti tako, da bo zagotovila, da kmetijstvo dobi prednostno vlogo v državah v razvoju in v proračunu EU za razvojno pomoč v čezmorskih državah;

52. naroči svojemu predsedniku, da to resolucijo pošlje Svetu in Komisiji.

• [1]  Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0286.
• [2]  UL C 46E, 24.2.2010, str.10.
• [3]  Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0131.
• [4]  Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0302.
• [5]  UL C 279E, 19.11.2009, str.71.

OBRAZLOŽITEV

Prehranska varnost je človekova pravica. Uresničimo jo takrat, kadar imajo vsi ljudje ves čas fizični, socialni in ekonomski dostop do zadostne količine varnih in hranljivih živil za zadovoljitev svojih prehranskih potreb in želja za aktivno in zdravo življenje. Danes mora kmetijski sektor zadovoljiti potrebo rastočega prebivalstva po varni hrani v zadostni količini kljub oviram v obliki omejenih naravnih virov, visokih cen energije in podnebnih spremembah.

Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo je treba proizvodnjo hrane povečati za 70 %, če želimo zadovoljiti rastoče povpraševanje svetovnega prebivalstva, ki naj bi po pričakovanjih do leta 2050 preseglo 9 milijard. Poleg tega je okoli 900 milijonov ljudi po vsem svetu zaradi skrajne revščine kronično lačnih, medtem ko okoli dve milijardi ljudi zaradi različnih stopenj revščine nima prave dolgoročne prehranske varnosti. V Evropi 16 % državljanov še vedno živi pod mejo revščine. Kljub očitno zadostnim zalogam si znaten del svetovnega prebivalstva ne more privoščiti osnovne hrane, ki jo potrebuje; dostopnost hrane je še vedno glavno vprašanje, ki ga je treba obravnavati.

Tako je za prehransko varnost še vedno potrebna trdna skupna kmetijska politika. Dosedanji glavni cilji SKP so bili: povečati zmogljivost kmetijske proizvodnje, pomagati kmetom doseči dober življenjski standard, stabilizirati trge ter zagotoviti zanesljivo oskrbo s hrano po dostopnih cenah. Toda njen uspeh je nehote privedel do prekomerne proizvodnje in presežkov, posledica pa je bil izkrivljen trg in okoljevarstvene težave.

SKP je skozi vrsto reform postala tržno usmerjena, nevezana in okoljsko zavedna politika, ki se močno ozira na razvoj podeželja. Nova SKP bi morala s povečanjem proizvodnih zmogljivosti izboljšati prehransko varnost, hkrati pa spodbuditi okoljsko trajnostno proizvodnjo hrane.

V EU okoli 80 milijonov ljudi še vedno živi pod mejo revščine, mnogi med njimi pa so deležni pomoči od programov za pomoč v hrani. Pomembno je zagotoviti, da bo hrana dostopna vsem socialnim kategorijam ljudi; v tem pogledu je nujno treba ohraniti in razširiti program za najbolj prikrajšane ljudi.

Cilja prehranske varnosti ni mogoče doseči, ne da bi obravnavali dve najpomembnejši vprašanji: nestanovitnost trgov in cen (na kar močno vplivajo špekulacije na trgih osnovnih kmetijskih proizvodov) ter čedalje manjše zaloge hrane.

Poročevalka ugotavlja, da gre nedavna skrajna nihanja cen le delno pripisati dejanskemu gibanju trga in da so jih v glavnem povzročile špekulacije. Posebni poročevalec ZN za pravico do hrane opozarja na vlogo velikih institucionalnih vlagateljev, na primer hedge skladov, pokojninskih skladov in investicijskih bank – vsi navedeni na splošno nimajo nobenih povezav s kmetijskimi trgi – pri indeksih cen osnovnih kmetijskih proizvodov s svojimi potezami na trgih izvedenih finančnih instrumentov.

V zvezi s tem podpiram pregled obstoječe zakonodaje o finančnih instrumentih, ki bi morala zagotoviti preglednejše trgovanje in določiti najnižje pragove za subjekte, ki smejo trgovati na teh trgih. Finančni instrumenti bi morali služiti gospodarstvu in pomagati kmetijski proizvodnji pri premagovanju kriz in vremenskih dogodkov, hkrati pa ne bi smeli dopustiti, da špekulacije ogrožajo učinkovita kmetijska gospodarstva.

Poročevalka v zvezi s tem tudi pozdravlja predlog Evropske komisije za uredbo o izvedenih finančnih instrumentih na prostem trgu, glavnih nasprotnih strankah in registrih trgovanja ter se nadeja, da bodo v okviru nove SKP po letu 2013 uvedeni dodatni instrumenti za soočanje z izredno nestanovitnostjo cen.

Poleg tega opozarja na dejstvo, da so svetovne zaloge osnovnih živil veliko manjše kot v preteklosti – med krizo preskrbe s hrano leta 2007, ko so svetovne rezerve v hrani dosegle rekordno nizko vrednost, jih je bilo zgolj za 12 tednov. Hkrati je svetovna proizvodnja hrane vse bolj občutljiva za skrajne vremenske pojave v povezavi s podnebnimi spremembami, kar lahko povzroči nenadna in nepredvidljiva pomanjkanja hrane.

Poročevalka zato meni, da bi bil svetovni varnostni sistem zalog hrane koristen, saj bi olajšal svetovno trgovino ob nenadnih podražitvah, odvračal od zatekanja k protekcionizmu in sprostil svetovne trge s hrano. Te zaloge bi moral upravljati skupen organ pod okriljem Združenih narodov, ki bi v celoti izkoristil izkušnje Organizacije za prehrano in kmetijstvo in Svetovnega programa za hrano pri Združenih narodih. Poročevalka zato poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo pri zavzemanju za ta svetovni sistem zalog hrane.

Nova SKP, ki naj bi bila uveljavljena po letu 2013, se mora jasno in nedvoumno odzvati na prehransko varnost in druge izzive, zlasti podnebne spremembe, gospodarsko krizo in ohranjanje ozemeljskega ravnovesja v EU. Poročevalka ponovno izraža podporo besedilu, ki smo ga sprejeli o prihodnosti SKP (Lyonovo poročilo), in želi poudariti nekaj ključnih točk.

V prvi vrsti poročevalka potrjuje pomen raznolikosti kmetijstva v Evropi. Spodbujati moramo ne le konkurenčnost, temveč tudi tradicionalno kmetijstvo, kmetovanje manjšega obsega, ekološko kmetovanje in lokalno distribucijo. Ti kmetijski modeli pomembno prispevajo k prehranski varnosti, saj so pogosto najučinkovitejši način izrabe zemljišč v geografsko raznolikih regijah EU in vključujejo posebne metode, ki so se razvile v različnih regijah skozi daljša obdobja. Poročevalka poziva Komisijo, naj obravnava te kmetijske modele v prihodnjih predlogih SKP ter preuči možnost vzpostavitve posebnih finančnih spodbud.

V povezavi s staranjem podeželskega prebivalstva meni tudi, da je zelo pomembno mladim kmetom zagotoviti dostop do zemljišč in posojil. V EU je samo 7 % kmetov mlajših od 40 let, v približno desetih letih pa se jih bo upokojilo okoli 4,5 milijona. Zato je nujno z novimi programi in boljšim dostopom do posojil spodbujati mlade, da vstopijo v kmetijski sektor.

EU ima smele energetske cilje: 20 % obnovljive energije v naboru energetskih virov do leta 2020 in 10 % obnovljive energije v pogonskih gorivih do leta 2020. Ti cilji so spodbudili velikopotezno pridelavo biogoriv, toda proizvodnja biogoriv izpodriva zemljišča proizvodnji hrane, kar lahko negativno vpliva na prehransko varnost. Boljša integracija proizvodnje hrane in energije lahko zmanjša tekmovanje za razpoložljive površine, enako pa lahko dosežemo tudi z biogorivi druge in tretje generacije.

Bistvenega pomena je, da financiranje SKP odraža njeno ambiciozno vizijo in njene politične cilje. Proračun SKP je treba najmanj ohraniti na sedanji ravni, če želimo zagotoviti prehransko varnost, se soočiti s posledicami podnebnih sprememb, zagotoviti ozemeljsko ravnovesje ter ohraniti razumne cene hrane in dostojen zaslužek za kmete.

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (30. 11. 2010)

za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

o priznanju kmetijstva kot strateškega sektorja v okviru prehranske varnosti
(2010/2112(INI))

Pripravljavec mnenja: Sergio Berlato

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ponovno poudarja, da je pravica do hrane temeljna človekova pravica; poudarja, da sta pravici vseh držav članic do neodvisnosti na področju hrane in prehranske varnosti ključnega pomena za Evropsko unijo in da si je treba nenehno prizadevati za zagotavljanje teh pravic na ravni EU in svetovni ravni, glede na to, da vsak dan 25.000 ljudi umre zaradi lakote ali bolezni, povezanih z lakoto, ter da bo na podlagi podatkov Organizacije OZN za prehrano in kmetijstvo zaradi povečanja svetovnega prebivalstva za 7 do 9,1 milijarde treba preskrbo s hrano do leta 2050 povečati za 70 %;

2.  ugotavlja, da sta prehranska varnost in varnost hrane dopolnjujoča se koncepta, in poudarja, da spoštovanje neodvisnosti na področju hrane pomembno prispeva k zagotavljanju prehranske varnosti, ki jo vedno spremlja varovanje visokih standardov varnosti hrane;

3.  poudarja, da je prehranska varnost pomembna tako države članice kot tudi za države v razvoju; poziva Evropsko unijo, naj se zavzame za pomoč državam v razvoju, da bodo dosegle ustrezno raven samooskrbe s hrano z bolj raznoliko proizvodnjo hrane, da bi se znebile odvisnosti od monokultur (kave, kakava, banan itd.), ki so pogosto intenzivne in zelo onesnažujoče ter jih silijo v uvoz skoraj vse hrane, ki jo potrebujejo zase;

4.  izraža veliko zaskrbljenost zaradi posledic nedavne gospodarske in finančne krize, kar pa kljub zmanjšanju finančnih virov v vseh sektorjih gospodarstva z resnimi posledicami za prehransko verigo nikakor ne sme povzročiti zmanjšanja nadzora nad varnostjo živil; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo obstoječe programe za zagotavljanje prehranske varnosti v državah članicah;

5.  poudarja, da morajo biti živila cenovno dostopna potrošnikom in da morajo proizvajalci za svoje proizvode dobiti ustrezno ceno; obsoja sklepanje sporazumov med velikimi trgovci na debelo in poziva k sprejetju ukrepov za odpravo teh praks ter zagotovitev preglednosti na tak način kot se oblikujejo cene živil za končne potrošnike in proizvajalce živil;

6.  poudarja, da je treba ustaviti in obrniti upadanje raznovrstnosti pri gojenih rastlinskih vrstah in sortah ter slabšanje genske baze, od katere je odvisna prehrana ljudi in živali; poziva, da je treba sprejeti ukrepe za spodbujanje učinkovite uporabe tradicionalnih kmetijskih sort, ki so značilne za nekatere regije, ter spodbujati trajnostno proizvodnjo majhnega in srednjega obsega, povezano z lokalnimi in regionalnimi trgi ter potrošnjo;

7.  je zaskrbljen, ker je bilo leto 2008, ki je bilo leto svetovne krize zaradi pomanjkanja hrane, hkrati tudi leto največjega pridelka pšenice v svetovni zgodovini;

8.  je razočaran nad sklepi vrhunskega srečanja Organizacije združenih narodov leta 2010 o razvojnih ciljih tisočletja in poudarja, da razvite države še zdaleč ne izpolnjujejo zavez, sprejetih v smislu uradne razvojne pomoči;

9.  pozdravlja pobudo, ki jo je med vrhunskim srečanjem Organizacije združenih narodov leta 2010 o razvojnih ciljih tisočletja podala Svetovna banka, o povečanju svoje podpore kmetijskemu sektorju, da bi povečali dohodke, zaposlenost in prehransko varnost, zlasti na območjih, kjer so dohodki nizki;

10. poziva k izboljšanju in krepitvi varnostnih pregledov živil v Uniji in se strinja z zaključki poročila Komisije za Evropski parlament in Svet o celotnem izvajanju uradnega nadzora v državah članicah glede varnosti hrane, zdravstvenega varstva in dobrega počutja živali ter zdravstvenega varstva rastlin (KOM(2010)0441), v katerem je oblikovan poziv, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami premislimo o izvajanju vrste ukrepov, s katerimi bi izboljšali učinkovitost in obseg zbiranja, analize in predstavljanja informacij o nadzoru, kar bi nacionalnim organom in Komisiji omogočilo, da državljanom Evropske unije dajo vsa zagotovila o učinkovitosti nadzornih sistemov;

11. poziva Komisijo in države članice, naj javnosti zagotovijo dostop do informacij o nadzoru, da bi izboljšali preglednost na evropski ravni;

12. poudarja, da se mora kmetijski sektor, če želi zagotoviti proizvodnjo hrane, zanašati na zadostne, kakovostne vodne vire, in ima tako obveznost, da izvaja dobre kmetijske prakse in skuša doseči najvišje standarde kakovosti in količine vode;

13. poudarja, da je ob predvidenem povečanju svetovnega povpraševanja po živilih in posledični obremenitvi naravnih virov treba zadovoljiti potrebe po prehranski varnosti, zagotoviti ohranitev biotske raznovrstnosti in nujno rešiti okoljske težave, kot so propadanje tal, izguba biotske raznovrstnosti itd.;

14. poudarja, da je pomembno spodbujati uvedbo kampanj za obveščanje potrošnikov v zvezi s prizadevanji kmetov in kmetijskega sektorja na področju okolja in prehranske varnosti;

15. poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo raziskave, zlasti o novih generacijah biogoriv, učinkoviti uporabi kmetijskih odpadkov, okolju prijaznih gnojilih in novih kmetijskih tehnologijah, ki bi zmanjšale posledice za izrabo zemljišč in podpirale vodilno vlogo EU na področju varstva okolja;

16. poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izkoristijo priložnosti, ki jim jih ponuja sedmi okvirni program za raziskave in razvoj na področju raziskav in tehnoloških inovacij, da bi izboljšale produktivnost, obenem pa spoštovale merila energetske učinkovitosti in trajnosti;

17. poziva k ukrepom za izboljšanje usposabljanja mladih na delovnem mestu, ki bi obsegalo tudi področja, kot so predpisi EU o prehranski varnosti, ter za ustvarjanje priložnosti za delo za diplomante na tem področju, pri čemer bi bil glavni cilj spodbujanje zaposlovanja v tem sektorju,

18. meni, da je poglavitno izboljšati organizacijo verige preskrbe s hrano, da bi zmanjšali okoljski vpliv prevoza hrane in spodbujali lokalna tradicionalna živila;

19. meni, da so mala in srednja podjetja temeljni kamen za razvoj in rast držav članic in Unije; poudarja, da je pomembno spodbujati naložbe v proizvodno dejavnost in dostopnost posojil;

20. poudarja, da pobude za trajnostne energetske poljščine, ki se zdaj v načrtujejo, nikakor ne bi smele ogrožati prehranske varnosti državljanov;

21. poudarja, da imajo semenski oligopoli uničujoče posledice za trajnost kmetovanja majhnega obsega in da spodbujajo odvisnost od omejenega števila korporacij za nakup semen in specializiranih gnojil;

22. z obžalovanjem ugotavlja, da predpisi EU v mnogih primerih nalagajo nepotrebno breme pri razširjanju tradicionalnih semen in sort ter ovirajo skozi čas utrjeno izročilo o razširjanju znanja in kmetijske prakse;

23. pozdravlja razširjeno ukrepanje tisočerih kmetov, okoljskih skupin, znanstvenikov in državljanov za ohranitev lokalnega genetskega materiala na kraju samem in njegovo širjenje; poleg tega opozarja, da je raznolikost semen, ki so prilagojena na lokalne razmere, nujen osnovni pogoj za prehransko varnost, zlasti glede na podnebne spremembe;

24. poudarja, da bi se bilo treba osredotočiti na podporo in povečanje odpornosti sistemov ekološkega kmetovanja malega obsega, namenjenega lokalni in regionalni porabi;

25. poudarja, da je praksa ekološkega kmetovanja pomembna za boljšo svetovno prehransko varnost;

26. poziva k uvedbi posebne podpore za mestno kmetijstvo, saj bi to imelo številne koristi za prehransko varnost, zaposlovanje, izobraževanje o okolju, rekreacijo in podnebje v mestu;

27. poziva, naj se javna pomoč kmetijstvu bolj pogojuje z uporabo prakse, ki spoštuje biotsko raznovrstnost in varuje tla;

28. ocenjuje, da je za učinkovito prilagoditev na izzive podnebnih sprememb in njihove posledice, zlasti povečanje izjemnih vremenskih pojavov ter izbruhe škodljivcev, treba razpolagati z veliko različnimi sortami in pasmami ter povečati ukrepe za ohranitev te genske raznovrstnosti;

29. poziva države članice, naj razvijejo in izvajajo programe z oprijemljivimi kmetijskimi ukrepi za blaženje učinkov podnebnih sprememb in prilagajanje nanje:

30. poudarja, da je treba spodbujati učinkovito rabo virov in inovacije v kmetijstvu, pri čemer bo upoštevana trajnost, če želimo ohraniti prehransko varnost in razvijati strategijo EU 2020;

31. zavzema stališče, da bi morala skupna kmetijska politika po letu 2013 ustrezno nagraditi kmete EU za njihova prizadevanja za zagotovitev kakovostne preskrbe s hrano in učinkovito in trajnostno uporabo naravnih virov;

32. meni, da mora Skupna kmetijska politika ponuditi veliko večjo podporo za lokalne in regionalne kmete ter s tem spodbujati biotsko raznovrstnost in ekološko kmetovanje, ki sta izredno koristna tako za potrošnike kot za okolje;

33. poziva države članice in Evropsko komisijo, naj zagotovijo objektivne informacije in izobraževanje potrošnikov v zvezi s sezonskimi in regionalnimi živili; na ta način bomo podprli kmetijstvo in lokalno kulturno krajino, zmanjšali dolge prevozne poti in emisije CO₂ ter potrošnikom zagotovili sveža in kakovostna živila;

34. opominja, da je hrana dragocen in omejen vir, ki močno vpliva na zdravje, okolje in razvoj; poziva Komisijo, naj Uniji predlaga celostno politiko glede hrane, ki ne bo oblikovana po sektorskem pristopu, pač pa bo kot obsežna enota združila vidike, ki so sedaj obravnavani razdrobljeno;

35. meni, da ima Evropska agencija za varnost živil pomembno vlogo pri ocenjevanju in sporočanju vseh tveganj, povezanih s prehrambeno verigo, pri ukrepih za varstvo državljanov in njihovega zdravja; upa, da bodo vse države članice ustanovile zadevne nacionalne organe, katerih namen bo sodelovati z Evropsko agencijo za varnost živil.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	30.11.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	44 0 6
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Elena Oana Antonescu, Kriton Arsenis, Pilar Ayuso, Sergio Berlato, Milan Cabrnoch, Martin Callanan, Nessa Childers, Chris Davies, Anne Delvaux, Bas Eickhout, Jill Evans, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Julie Girling, Nick Griffin, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Jolanta Emilia Hibner, Dan Jørgensen, Jo Leinen, Corinne Lepage, Peter Liese, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Gilles Pargneaux, Andres Perello Rodriguez, Mario Pirillo, Pavel Poc, Vittorio Prodi, Frédérique Ries, Oreste Rossi, Dagmar Roth-Behrendt, Carl Schlyter, Richard Seeber, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Catherine Soullie, Salvatore Tatarella, Anja Weisgerber, Sabine Wils, Marina Yannakoudakis
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Marisa Matias, Judith A. Merkies, Bill Newton Dunn, James Nicholson, Alojz Peterle, Rovana Plumb, Bart Staes, Csaba Sándor Tabajdi, Giommaria Uggias, Thomas Ulmer

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	1.12.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	34 3 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	John Stuart Agnew, Richard Ashworth, Vasilica Viorica Dăncilă, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Diane Dodds, Herbert Dorfmann, Lorenzo Fontana, Iratxe García Pérez, Sergio Gutiérrez Prieto, Peter Jahr, Elisabeth Jeggle, Elisabeth Köstinger, Stéphane Le Foll, Mairead McGuinness, James Nicholson, Rareş-Lucian Niculescu, Wojciech Michał Olejniczak, Georgios Papastamkos, Marit Paulsen, Britta Reimers, Ulrike Rodust, Alfreds Rubiks, Giancarlo Scottà, Czesław Adam Siekierski, Marc Tarabella
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Alejandro Cercas, Spiros Danels (Spyros Danellis), Bas Eickhout, Marian Harkin, Giovanni La Via, Véronique Mathieu, Maria do Céu Patrão Neves, Daciana Octavia Sârbu, Dimiter Stojanov (Dimitar Stoyanov), Artur Zasada, Milan Zver
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Heide Rühle