POROČILO o strategiji EU za Črno morje
16.12.2010 - (2010/2087(INI))
Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: Traian Ungureanu
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o strategiji EU za Črno morje
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sporočila Komisije „Sinergija Črnega morja – nova pobuda za regionalno sodelovanje“ (KOM(2007)0160),
– ob upoštevanju sklepov Sveta o pobudi za sinergijo Črnega morja z dne 14. maja 2007,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2008 o pristopu k regionalni politiki za Črno morje,[1]
– ob upoštevanju skupne izjave ministrov za zunanje zadeve držav Evropske unije in širšega črnomorskega območja, sprejete v Kijevu 14. februarja 2008,
– ob upoštevanju poročila Komisije o prvem letu izvajanja sinergije Črnega morja (KOM(2008)0391) z dne 19. junija 2008,
– ob upoštevanju skupne izjave o začetku partnerstva za okolje sinergije Črnega morja (Bruselj, 16. marca 2010),
– ob upoštevanju sporočila Komisije o krepitvi evropske sosedske politike (KOM(2006)0726) in njene namere, da predstavi pregled evropske sosedske politike v letu 2011,
– ob upoštevanju partnerstva za pristop s Turčijo,
– ob upoštevanju sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, sklenjenih z Armenijo, Azerbajdžanom, Gruzijo, Republiko Moldavijo in Ukrajino, potekajočih pogajanj o novih pridružitvenih sporazumih in ustreznih akcijskih načrtov evropske sosedske politike,
– ob upoštevanju poročil o napredku Armenije, Azerbajdžana, Republike Moldavije, Gruzije in Ukrajine v okviru evropske sosedske politike, ki jih je Komisija sprejela 12. maja 2010,
– ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, sklenjenega z Rusko federacijo, ter pogajanj, ki potekajo o novem sporazumu EU-Rusija,
– ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 3. decembra 2008 z naslovom „Vzhodno partnerstvo“ (COM(2008)0823),
– ob upoštevanju skupne izjave z vrhovnega srečanja vzhodnega partnerstva v Pragi z dne 7. maja 2009,
– ob upoštevanju nedavnega napredka pri dialogu o vizumskih olajšavah z državami iz te regije,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2007 o krepitvi evropske sosedske politike,[2]
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Republiki Moldaviji, Ruski federaciji, Turčiji, Ukrajini in južnem Kavkazu ter o celostni pomorski politiki,
– ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za regionalni razvoj (A7-0378/2010),
A. ker je črnomorska regija strateški most, ki povezuje Evropo z območjem Kaspijskega morja, srednjo Azijo in Bližnjim vzhodom ter naprej z regijo jugovzhodne Azije in s Kitajsko, in ker so za to regijo so značilne tesne vezi ter ogromne možnosti, hkrati pa tudi razlike in tekmovalnost; ker regija vključuje države članice EU Bolgarijo, Grčijo in Romunijo, državo kandidatko Turčijo in partnerice evropske sosedske politike Armenijo, Azerbajdžan, Gruzijo, Republiko Moldavijo in Ukrajino ter Rusko federacijo kot strateško partnerico,
Β. ker je črnomorska regija strateškega pomena za EU; ker se Črno morje deloma nahaja znotraj EU in je v geografskem smislu predvsem evropsko morje, to pa prinaša skupne izzive in priložnosti za EU in države v regiji, pa tudi skupno potrebo po zagotavljanju območja miru, stabilnosti in trajnostne blaginje v okolici Črnega morja, ker je v črnomorski regiji potreben bolj povezovalen, trajnosten in strateški pristop;
C. ker je regija Črnega morja socialno, kulturno in versko bogato okolje, kjer bi morala imeti medkulturni in medverski dialog osrednjo vlogo,
D. ker je priznanje, da je črnomorska regija strateškega pomena za EU in da je treba okrepiti navzočnost EU na tem območju, zasluga sinergije Črnega morja; ker so bili doslej rezultati sinergije Črnega morja precej omejeni in ker ne obstaja jasna in celostna predstavitev trenutnih rezultatov njenega izvajanja, kar EU izpostavlja kritikam, da nima strateške vizije za to regijo in da uporablja razdrobljen pristop k izvajanju,
E. ker ni bil izdelan akcijski načrt, ki bi določal konkretne cilje in primerjalna merila ter mehanizme za poročanje, spremljanje, ocenjevanje in nadaljnje ukrepanje, kot ga je zahteval Parlament v prvi resoluciji o črnomorski regiji,
F. ker je bilo doslej izdano samo eno poročilo o napredku, in sicer leta 2008, ni pa mu sledil reden mehanizem poročanja; ker doslej ni bilo uresničenih veliko projektov, izvajati pa se je začelo samo partnerstvo za okolje,
G. ker po letu 2008 ni bilo nobene ministrske konference, kar je še dodatno poudarilo premajhno prepoznavnost sinergije Črnega morja ter neobstoj strateške vizije in političnega usmerjanja zanjo,
H. ker je dosedanja prizadevanja, čeprav so bila hvalevredna, hudo ovirala slaba upravna organizacija, pomanjkanje institucionalne in politične zavezanosti ter pomanjkanje človeških virov in namenskih finančnih sredstev,
I. ker je bila črnomorska regija od leta 2008 priča številnim spremembam in ker številni izzivi, kot so dolgotrajna navzkrižja na Kavkazu in v Pridnestrju, pomorska varnost ter iskalne in reševalne akcije, militarizacija, razseljene osebe in nazadovanje demokratične vladavine, niso bili rešeni in so se še okrepili, čeprav je videti, da regionalno sodelovanje na nekaterih tehničnih področjih, kot so okolje, izobraževanje, raziskave in tehnologija, pa tudi približevanje predpisov, napreduje,
J. ker je misija francoskega predsedstva skupaj z ukrepi držav članic dokazala zavezo EU obvladovanju in reševanju konflikta v Gruziji;
K. ker je regija Črnega morja geostrateško pomembna za energetsko varnost EU, zlasti kar zadeva diverzifikacijo oskrbe z energijo,
L. ker drugih pobud EU, ki vključujejo države črnomorske regije, ne bi smeli obravnavati kot konkurenčnih sinergiji Črnega morja, ampak kot dopolnilne,
M. ker je bila Komisija pozvana, naj razvije strategijo EU za Podonavje, ki bi morala upoštevati tesno medsebojno povezanost z regijo Črnega morja,
1. meni, da bi bilo glede na strateški pomen črnomorske regije za EU in precej omejene rezultate sinergije Črnega morja treba pripraviti strategijo, ki bo povečala skladnost in prepoznavnost ukrepov EU v tej regiji; strategija EU za Črno morje bi morala biti sestavni del širše vizije EU na področju zunanje politike in varnosti;
2. poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj sočasno s pregledom evropske sosedske politike izdelata strategijo za črnomorsko regijo in s tem opredelita celovit in izčrpen pristop EU za obravnavo izzivov in priložnosti v tej regiji s podrobnim akcijskim načrtom, jasnimi cilji, vodilnimi pobudami in primerjalnimi merili uspešnosti; prepričan je, da bo ta strategija zagotovila učinkovito usklajevanje dejavnosti in delitev dela;
3. znova poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj z določitvijo konkretnih mehanizmov za spremljanje, ocenjevanje, nadaljnje ukrepanje in poročanje opravljata redne preglede izvajanja strategije; odločno poziva, naj se v ključnih fazah tega procesa opravi posvetovanje s pristojnimi odbori Evropskega parlamenta;
4. priporoča, da je treba zagotoviti skladnost med politiko na ravni EU in nacionalnimi strategijami držav članic EU v regiji Črnega morja;
5. poudarja, da se morajo države članice EU dogovoriti o jasnih prednostnih nalogah, da bi lahko pripravile realističen in finančno zanesljiv akcijski načrt skupaj z zadevnim sistemom za oceno njegove učinkovitosti;
6. poudarja, da je treba za uresničevanje ciljev nove strategije zagotoviti primerne kadrovske vire, zlasti tako, da se tej strategiji nameni zadostna pozornost v organizacijski strukturi in kadrovski sestavi Evropske službe za zunanje delovanje;
7. pozdravlja začetek skupnega operativnega programa za čezmejno sodelovanje na črnomorskem območju v okviru evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta in verjame, da visoko število prejetih vlog kaže na veliko zanimanje za skupne projekte sodelovanja v regiji Črnega morja; pozdravlja dejstvo, da je skupni nadzorni odbor v novembru leta 2010 odobril 16 novih projektov; je vendarle prepričan, da je počasnost delovanja programa posledica pomanjkljivosti sedanjih mehanizmov financiranja; opozarja zlasti na pravne težave glede potrebe po financiranju udeležencev z različnimi finančnimi instrumenti in poziva Komisijo, naj pripravi rešitve za odpravo takšnih ovir; meni, da bi program moral zajemati tudi naložbene projekte;
8. poziva k pripravi skupnega operativnega programa za območje Črnega morja za naslednje programsko obdobje, da se v celoti obravnavajo vsi cilji, opredeljeni v strateškem dokumentu evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta o čezmejnem sodelovanju za obdobje 2007–2013, in da se nadaljujejo prizadevanja za njihovo uresničitev; poudarja, da je treba določiti enotne pogoje prijave, saj se lahko katera koli pravna oseba iz vseh udeleženih držav v območju programa prijavi kot vodilni izvajalec; meni, da bi morale biti vključene vse države iz operativnega programa za črnomorsko območje in da jih je treba spodbujati k dejavnemu sodelovanju v naslednjem programskem obdobju;
9. je posledično prepričan, da je uspeh strategije odvisen od zagotavljanja primernega in prepoznavnega financiranja; poziva k oblikovanju posebne proračunske postavke za strategijo za Črno morje in k uvedbi učinkovitih načinov izplačila, prilagojenih posebnim značilnostim regije, pa tudi k natančnemu nadzoru porabe sredstev; spodbuja prednostno financiranje malih razvojnih projektov; poziva Komisijo in regije, naj spodbujajo projekte na ravni medosebnih stikov v okviru čezmejnega sodelovanja in zagotovijo izvajanje finančnega instrumenta sklada za manjše projekte ter ga izboljšajo;
10. poudarja, da je potreben projektno usmerjen pristop zaradi vključevanja lokalnih oblasti, poslovnih skupnosti ter nevladnih organizacij ali drugih organizacij civilne družbe pri načrtovanju, soudeležbi in izvajanju dejavnosti strategije Črnega morja; poudarja, da je pomembno spremljati dejavnosti v okviru strategije za Črno morje z opredelitvijo meril o uspešnosti ali drugih ustreznih kazalnikov;
11. spodbuja razvoj sinergij med različnimi politikami Unije, ki so del strategije, zlasti strukturnimi skladi, okvirnim programom za raziskovanje in razvoj ter vseevropskimi prometnimi omrežji, da bi zagotovili trajnost financiranih ukrepov; tako bi priložnosti, ki jih ustvari določena pobuda za gospodarski razvoj, lahko prevzela druga dodatna pobuda;
12. meni, da sta vključevanje in regionalna zavezanost pomembni načeli pristopa EU k regiji, ter šteje Turčijo in Rusijo za partnerici, ki bi morali biti primerno vključeni v črnomorsko regionalno sodelovanje; meni, da je dvojna vloga Bolgarije, Romunije in Grčije, ki so hkrati obalne države in države članice EU, nujna za uspeh politike EU v črnomorski regiji;
13. meni, da je treba za prepoznavnost, strateško usmerjanje in usklajevanje na visoki ravni organizirati redna ministrska srečanja med EU in državami širše črnomorske regije ter vanje vključevati vse akterje in države v regiji, vključno z Organizacijo za črnomorsko gospodarsko sodelovanje, komisijo za varstvo Črnega morja pred onesnaževanjem, Evropsko banko za obnovo in razvoj ter Evropsko investicijsko banko; izraža prepričanje, da bi institucionalni dialog, ki bi združil EU in Organizacijo za črnomorsko gospodarsko sodelovanje, pomenil korak naprej k vzpostavljanju resničnega partnerstva v regiji; ne glede na to ugotavlja, da se zdi, da se Organizacija za črnomorsko gospodarsko sodelovanje trenutno sooča s strukturnimi težavami ter potrebuje pomladitev in prenovo, da bi postala učinkovit regionalni partner;
14. obžaluje, da so napetosti v regiji slabo vplivale na črnomorski forum za dialog in partnerstvo, ki zato še ni bil vzpostavljen; meni, da bi imel lahko tak forum pomembno vlogo pri oblikovanju novih idej in pospeševanju dialoga med akterji v regiji;
15. je prepričan, da bi bilo treba strategijo za Črno morje razvijati na vseh ravneh regionalnega sodelovanja; pozdravlja parlamentarno sodelovanje med EU in črnomorskimi državami;
16. priznava pomen regionalnih in lokalnih organov ter interesnih skupin pri načrtovanju in izvajanju strategije, saj so tesno povezani z ozemljem in lokalnim prebivalstvom; zato poziva k opredelitvi njihovih potreb in k njihovi popolni vključenosti v strategijo;
17. pozdravlja ustanovitev črnomorskega foruma civilne družbe ter spodbuja okrepljeno sodelovanje med lokalnimi organi, civilno družbo in podjetji; poziva Komisijo, naj zagotovi večjo podporo civilni družbi, vključno z omrežji organizacij civilne družbe; poudarja vlogo nevladnega sektorja pri zagotavljanju učinkovitega izvajanja dejavnosti strategije za Črno morje ter uspešnosti ukrepov za krepitev zaupanja;
18. poudarja dopolnilno naravo sinergije Črnega morja in vzhodnega partnerstva ter poziva Komisijo, naj koristno uporabi različne pristope obeh pobud in pojasni, kako bi bilo mogoče to resnično dopolnjevanje izkoristiti na vseh ravneh; poziva visoko predstavnico za zunanjo in varnostno politiko/podpredsednico, naj zagotovi, da bo Evropska služba za zunanje delovanje učinkovito usklajevala različne pobude in instrumente, ki jih je EU pripravila za širšo črnomorsko regijo;
19. pozdravlja pripravo strategije EU za Podonavje, ki bo dokončana še letos, ter poziva k njenemu sprejetju in začetku izvajanja v prvi polovici leta 2011; opozarja, da je treba strategijo EU za Podonavje razširiti na regijo Črnega morja; poudarja, da bo trajnostni razvoj Podonavja dodatno izboljšal geostrateški pomen črnomorske regije; zaradi tega in ob upoštevanju različnega značaja regij ter posebnega geografskega poudarka obeh strategij meni, da bi se morali strategiji dopolnjevati in vzajemno krepiti;
20. poudarja, da bi moral biti glavni cilj, ki ga skušajo doseči EU in države članice s strategijo EU za črnomorsko regijo, vzpostavitev območja miru, demokracije, blaginje in stabilnosti, temelječega na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter zanesljive oskrbe z energijo v EU; meni, da bi morali biti prednostni ukrepi dobro upravljanje, pravna država, spodbujanje spoštovanja človekovih pravic, upravljanje preseljevanja, energija, promet, okolje ter gospodarski in družbeni razvoj;
Varnost in dobro upravljanje
21. ponavlja, da črnomorska regija potrebuje dejavne politike in trajnostne rešitve za reševanje velikih regionalnih in nadnacionalnih izzivov, kot so dolgotrajna navzkrižja, razseljene osebe, dvostranski spori, zaprte meje in strateška tekmovalnost, ki vodijo v militarizacijo in oboroževanje, šibke institucije in vodenje, nazadovanje demokratične vladavine, čezmejni kriminal in prekupčevanje, slabo upravljanje mej in gibanja ter nezadostna pomorska varnost;
22. poudarja, da je treba nujno vzpostaviti in razviti dobre sosedske odnose med črnomorskimi državami kot pogoj za uspešno sodelovanje, in meni, da je nesprejemljivo, da se regija še vedno sooča s problemom zaprtih meja med sosedami;
23. je prepričan, da EU more in mora igrati aktivnejšo vlogo pri oblikovanju varnega črnomorskega okolja; poziva k večjemu vključevanju EU v regionalni strateški dialog, sodelovanju s strateškimi partnerji pri varnostnih vprašanjih ter preprečevanju in reševanju sporov v skladu z mednarodnim pravom; poudarja, da je celovit razvoj strategije za Črno morje povezan tudi z dejanskim napredkom pri mirni rešitvi obstoječih konfliktov; zato poziva EU, naj bo bolj neposredno udeležena in naj prevzame vodilno vlogo v pogajanjih in mirovnih procesih, naj razširi ukrepe za krepitev zaupanja in programe pomoči, da se določi temelj za dolgotrajne in celovite rešitve ter omili posledice konfliktov za tamkajšnje prebivalstvo; pozdravlja delo misij EUBAM in EUMM;
24. poziva podpredsednico/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj okrepi prizadevanja za spodbujanje Rusije k izpolnjevanju Sarkozyjevega načrta v šestih točkah za stabilizacijo in rešitev konflikta v Gruziji;
25. poudarja, da je treba izboljšati sisteme spremljanja, in poziva EU, naj za preprečevanje konfliktov in krepitev zaupanja v črnomorski regiji razvije sistem zgodnjega opozarjanja, da se prepeči destabilizacija in stopnjevanje konfliktov; poziva k osredotočanju na konkretne primere, in ne na splošna vprašanja; poziva k obravnavi ukrepov za krepitev zaupanja, kot je javno razkritje prodaje orožja in pomorskih vojaških dejavnosti; izraža posebno zaskrbljenost zaradi podaljšanja sporazuma o uporabi pristanišč za črnomorsko rusko floto na Krimu in njegovih morebitnih posledicah za stabilnost v regiji;
26. poziva EU, naj sprejme ukrepe za oblikovanje regionalnega pravnega okvira in mehanizmov za obravnavo oboroževanja v črnomorski regiji;
27. poziva, naj strategija za Črno morje obravnava problematiko čezmejnega kriminala, prekupčevanja, zlasti z mamili in ljudmi, in nezakonitega preseljevanja, prav tako pa poziva k nadaljnji krepitvi sodelovanja pri upravljanju meja in gibanja;
28. poudarja, da je nujno treba izboljšati upravljanje preseljevanja v črnomorsko regijo in iz nje ter bolje politično, gospodarsko in socialno vključiti priseljence na podlagi načel celovitega pristopa EU k vprašanjem preseljevanja;
29. opaža, da se je v zadnjih letih število nesreč na morju s človeškimi žrtvami in okoljsko škodo povečalo ter da obalne države niso zmožne zagotoviti usklajenih in uspešnih reševalnih akcij; v zvezi s tem poziva EU, naj uporabi celovito pomorsko politiko za usklajevanje dejavnosti iskanja, reševanja in preprečevanja nesreč na Črnem morju; poziva k vzpostavitvi črnomorske strategije nadzora;
30. je prepričan, da bi morala varnostna strategija za črnomorsko regijo vsebovati tudi cilje za izboljšanje upravljanja, demokratične vladavine, spoštovanje človekovih pravic in zmogljivosti držav; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj vključita pobude za gradnjo institucij in demokratično upravljanje, ki so bistvenega pomena za vsako državo, ki stremi k uspešnemu razvoju; poudarja, da je cilj boljšega vladanja, pravne države in državnih ustanov v nekdanjih sovjetskih državah regije sam po sebi varnostna strategija, saj popolna ali delna neuspešnost države in politična stagnacija ustvarjata pogoje za zunanje vmešavanje in nadnacionalne grožnje;
31. poudarja, da mora biti v strategiji EU za črnomorsko regijo pomembno mesto dodeljeno varstvu človekovih pravic in širjenju demokracije v regiji, kar mora vključevati spodbujanje uspešnega medsebojnega sodelovanja med nevladnimi organizacijami in zagovorniki človekovih pravic;
32. opozarja, da je ena izmed prednostnih nalog EU vse večje spoštovanje človekovih pravic in demokracije po vsem svetu; opominja, da v zasedeni Južni Osetiji in Abhaziji vsak dan prihaja do kršenja človekovih pravic; poziva EU in zlasti Evropsko službo za zunanje delovanje, naj se dejavno odzoveta na vse oblike kršitev človekovih pravic v črnomorski regiji;
33. poudarja pomembno vlogo, ki jo ima organizacija OVSE v regiji, in meni, da mora EU nujno sodelovati z OVSE na področju vzpostavljanja institucij, pravne države, opazovanja volitev, svobode medijev ter demokracije in človekovih pravic;
Energetika, promet in okolje
34. po eni strani meni, da je črnomorska regija strateško pomembna za zanesljivo energetsko oskrbo in diverzifikacijo te oskrbe v EU, ter glede tega ponovno poudarja, da ima skladna strategija za črnomorsko regijo bistven pomen; po drugi strani pa meni, da je sodelovanje na področju energije, prometa in okolja ključno za skladen in trajnosten razvoj regije; pozdravlja začetek izvajanja partnerstva za okolje in nestrpno pričakuje začetek izvajanja dveh drugih partnerstev za promet in energijo; poziva k hitremu in učinkovitemu izvajanju; meni, da bi razvoj skupnega pravnega okvira na regionalni ravni prinesel velike koristi z vidika učinkovitejšega sodelovanja in sinergij o teh vprašanjih; je prepričan, da bi ustanovitev poklicnih in institucionalnih mrež ter podpora zanje lahko okrepili zmogljivost za skupno in učinkovito odločanje;
35. poudarja, da je treba okrepiti večstransko sodelovanje na področju energije v črnomorski regiji na osnovi osrednjih načel Svetovne trgovinske organizacije in pogodbe o energetski listini; podpira popolno tržno in regulativno povezovanje na podlagi zakonodaje EU o energiji in okolju ter spodbuja sodelovanje držav v širši črnomorski regiji pri pogodbi o energetski skupnosti; podpira tudi pomoč EU, Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj za posodobitev energetske infrastrukture v regiji;
36. poudarja, da morajo imeti države članice skupen pristop do črnomorske regije, da bi EU lahko uresničila svoj dolgoročni cilj zanesljive oskrbe z energijo in stabilnosti v sosedskih državah;
37. ponavlja, da bi morala Komisija odločneje ukrepati v podporo ukrepov, namenjenih diverzifikaciji plinske oskrbe, in da je potreben skupen normativni okvir za spodbujanje preglednega, konkurenčnega in zakonsko urejenega plinskega trga; poziva EU, naj hkrati dejavno razvija sodelovanje s črnomorskimi državami in jim ponudi boljše priložnosti za podporo energetskim projektom v interesu EU; v zvezi s tem pozdravlja pristop Republike Moldavije in Ukrajine k energetski skupnosti;
38. poudarja, da je treba nujno ustanoviti parlamentarno skupščino Euronest, ki bo prispevala k doseganju ciljev vzhodnega partnerstva in bo pozitivno vplivala na vprašanja o zanesljivi oskrbi z energijo;
39. opozarja na cilj EU, da bo diverzificirala poti in vire oskrbe ter pripravila skupno energetsko politiko EU; znova opozarja na pomen projektov južnega koridorja, zlasti na velik pomen strateškega projekta EU Nabucco in njegove čimprejšnje izvedbe za zanesljivo oskrbo Evrope z energijo; je seznanjen s projektom Južni tok; opozarja tudi na pomen prevoza utekočinjenega zemeljskega plina v Evropo, v obliki projekta povezave Azerbajdžan-Gruzija-Romunija in razvoja terminalov za utekočinjeni plin v črnomorskih pristaniščih;
40. poziva Komisijo, naj do konca leta 2011 sklene sporazume z državami, ki bi lahko oskrbovale plinovod Nabucco;
41. meni, da mora sveženj za energetsko infrastrukturo, ki ga bo kmalu predstavila Komisija, pripisati velik pomen predlaganim energetskim projektom v črnomorski regiji; poudarja, da lahko tranzitne poti, ki vodijo skozi države v regiji, zelo izboljšajo zanesljivo oskrbo v EU;
42. poudarja potencial obnovljivih virov energije v črnomorski regiji, ki lahko v prihodnosti pomembno prispevajo k zanesljivi oskrbi z energijo na svetovni ravni in k trajnostni gospodarski rasti, ter poziva Komisijo in države ob obalah Črnega morja, naj sprostijo ta potencial;
43. poziva partnerstvo med EU in črnomorsko regijo, naj v področje obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti in tehnične podpore za načrtovanje omrežja vključi prenos znanja in tehnologije, ter poudarja, da je varčevanje z energijo bistveno za zanesljivo oskrbo; podpira raziskave za nadomestne energetske vire, zlasti obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost in energetski prihranek, ki so bistvenega pomena za soočanje z izzivi podnebnih sprememb in prispevek k vsesplošnim prizadevanjem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;
44. podpira nadaljnji razvoj pobud v okviru programov TRACECA in INOGATE; poziva EU, naj še bolj okrepi podporo za infrastrukturne projekte v regiji, neposredno in prek usklajevanja z drugimi plačniki in vlagatelji;
45. meni, da je treba za namene mednarodne trgovine in prevoza ogljikovodikov v regiji nujno razviti pristanišča EU ob Črnem morju in izlivu Donave, vključno z naftnimi in plinskimi terminali ter ureditvami intermodalnega prevoza; meni, da je treba posodobiti infrastrukturo na črnomorskem območju in zagotoviti povezave z evropskimi prometnimi koridorji; poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo zaključek prednostnih vseevropskih prometnih projektov na oseh 7, 18, 21 in 22 iz priloge II Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 884/2004/ES z dne 29. aprila 2004 o spremembi Odločbe št. 1692/96/ES o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja ter njihovo postopno vključevanje v koridor TRACECA, centralne osi, jugovzhodne osi in mednarodne pomorske prometne poti, kot so opredeljene v sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom „Razširitev glavnih vseevropskih prometnih osi na sosednje države – Smernice za promet v Evropi in sosednjih regijah“ (KOM(2007)0032, pa tudi vseevropska prometna koridorja 8 in 9;
46. poziva države ob obalah Črnega morja, naj sklenejo memorandum o soglasju za razvoj črnomorskih pomorskih koridorjev, ter poziva Komisijo, naj odpre proračunsko vrstico TEN-T s sredstvi za črnomorske pomorske koridorje, podobno tistim za koridorje v Baltskem, Severnem in Sredozemskem morju;
47. pozdravlja dejavnosti, namenjene širjenju skupnega zračnega prostora EU na črnomorske države; poziva Komisijo, naj si prizadeva za dialog z Republiko Moldavijo o liberalizaciji njenega zračnega prometa ter naj čim prej začne pogajanja za pridružitev Republike Moldavije k skupnemu zračnemu prostoru EU;
48. poudarja pomembnost črnomorske regije kot nahajališča naravnih virov in je zelo zaskrbljen zaradi okoljskih razmer v tej regiji; poudarja, da je treba nujno vzpostaviti ravnovesje med gospodarskim razvojem in okoljskim varstvom ter oblikovati skupni pristop k temu izzivu; zato poudarja, da je treba v celoti izvajati Konvencijo o varstvu Črnega morja pred onesnaževanjem;
49. poziva Komisijo, naj pri financiranju infrastrukturnih projektov v črnomorski regiji, ki bi moralo biti pogojeno s pozitivno presojo okoljskega vpliva, nameni prednost zahtevam za energetsko učinkovitost ter zaščito okolja in podnebja; opominja na izzive, ki so posledica podnebnih sprememb v črnomorski regiji, in zato poziva k poglobljenemu sodelovanju med obalnimi črnomorskimi državami, zlasti pri preprečevanju izrednih razmer;
50. poziva EU, naj črnomorsko regijo vključi v celostno pomorsko politiko, zlasti v skupno ribiško politiko, z enakimi pogoji kot za druga evropska povodja; EU bi morala uporabiti vse potrebne diplomatske prijeme, da bi črnomorske države zunaj EU prepričala, naj čim bolj spoštujejo načela skupne ribiške politike; poudarja, da je treba ustvariti ločen upravni organ za skupne staleže in uporabiti mehanizem večletnih načrtov upravljanja;
Gospodarski, družbeni in človeški razvoj
51. je prepričan, da bi bilo treba spodbujati gospodarski, družbeni in človeški razvoj v regiji kot celoti; pripisuje poseben pomen spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin v regiji; poudarja, da ima regija izjemne naravne vire, ki lahko spodbudijo hitro gospodarsko rast; poudarja, da je ustrezno upravljanje teh virov bistveno za omogočanje takšnega razvoja;
52. poudarja, da sta dodatna liberalizacija trgovine in okrepitev trgovanja znotraj regije nujni za gospodarski razvoj regije; poudarja pomen vzpostavitve območja gospodarskih priložnosti in blaginje za lokalne prebivalce in trgovinske partnerje v črnomorski regiji; poudarja, da se je treba boriti proti goljufijam in korupciji, da bi regija postala privlačnejša za vlagatelje; poudarja pomembnost sodelovanja na področju turizma ter razvoja pristanišč in priobalnih dejavnosti; podpira celostno pomorsko politiko, katere cilj je družbeno-gospodarski razvoj pomorskih regij, vendar obžaluje, da je njena črnomorska razsežnost slabo razvita; pozdravlja rezultate sodelovanja na področju izobraževanja, raziskav in tehnologije; znova spodbuja pospeševanje družbenega razvoja in močne civilne družbe; poudarja, da mora EU z državami v regiji nadaljevati dialog o vizumskih olajšavah;
53. izraža prepričanje, da bi morala EU imeti večjo vlogo v regiji Črnega morja in tamkajšnjim državam ponuditi boljše obete za tesnejše sodelovanje z EU; poudarja, da je treba natančno obravnavati, podrobno preučiti in spodbujati priložnosti za liberalizacijo trgovine in vzpostavitev prostotrgovinskega območja v skladu z načeli Svetovne trgovinske organizacije;
54. opozarja na dolgoletno strateško partnerstvo med EU in Rusijo ter na njune skupne interese za okrepitev dvostranske trgovine in naložb, omogočanje in liberalizacijo trgovine v svetovnem gospodarstvu ter krepitev in razvoj konkurence, tudi v črnomorski regiji;
55. priznava, da je svetovna finančna kriza močno prizadela regijo Črnega morja, ostro presekala obdobje gospodarske rasti, ki je v povprečju dosegala 6 % letno, in ustavila dotok tujega kapitala, nujnega za nadaljnji gospodarski razvoj črnomorskih držav, kar je postavilo finančni sistem regije v izjemno težaven položaj; poudarja, da je treba te razmere obravnavati s krepitvijo finančne in bančne pravne ureditve, izboljšanjem verodostojnosti in preglednosti sistema javnih financ, bojem proti davčnim utajam, izogibanju davkom in korupciji, krepitvijo regionalnega sodelovanja in boljšim usklajevanjem med regionalnimi organizacijami, kot je Organizacija za črnomorsko gospodarsko sodelovanje;
56. v okviru strategije spodbuja razvoj celostnega pristopa in uporabo ustaljenih načel kohezijske in sosedske politike EU, kar lahko prispeva k učinkovitim rezultatom in omogoča proces gradnje zmogljivosti za regije, ki zaostajajo v razvoju; zlasti meni, da je treba okrepiti čezmejno sodelovanje med regijami, da bi z usklajenimi ukrepi rešili skupne težave; poudarja, da Evropsko združevanje čezmejnega sodelovanja (EGTC) ponuja primeren okvir sodelovanja za strukturirano vladanje na več ravneh; poziva Komisijo, naj razišče načine boljšega usklajevanja različnih evropskih instrumentov za čezmejno sodelovanje na zunanjih mejah Unije;
57. poudarja, da je izmenjava praktičnih zgledov med regijami bistvenega pomena za vsa področja sodelovanja, saj bi regije, ki imajo dolge izkušnje z razvojem in izvajanjem projektov, lahko preostalim pomagale doseči večjo uspešnost;
58. meni, da je izboljšanje upravne zmogljivosti vseh lokalnih in regionalnih interesnih skupin v črnomorski regiji bistvenega pomena, da bi zagotovili učinkovito izvajanje in dobro finančno poslovodenje projektov EU, večjo preglednost in odgovornost ter uravnotežen ozemeljski razvoj celotne regije;
59. opozarja na pomen vizumskih olajšav in mobilnosti ljudi v regiji ter poziva Komisijo, naj razmisli o uvedbi preferencialnih vizumskih ureditev za podjetja, akademike, mlade, lokalne uradnike in druge skupine, da se okrepijo stiki v celotni regiji, zlasti za krepitev zaupanja; spodbuja pripravo skupnih projektov, povezanih s spodbujanjem kulturne dediščine in turizma v regiji, pod okriljem EU;
60. meni, da je treba trajno spodbujati programe za spodbujanje medkulturnega in medverskega dialoga, da bi okrepili sodelovanje v regiji; prav tako so nujne skupne pobude na področju izobraževanja in medijev, da bi ustvarili in utrdili dejanske vezi med prebivalci in oblikovalci javnega mnenja v regiji; meni tudi, da so pobude, kot je mreža črnomorskih univerz, dober primer, kako lahko akademsko sodelovanje sproži pozitivno sinergijo v regiji; poziva h krepitvi akademskih in študentskih mrež, e-infrastruktur in skupnih raziskovalnih projektov; pozdravlja pobudo za ustanovitev in podporo visokošolske ustanove Črnega morja za pomoč pri oblikovanju regionalne elite, ki bi sodelovanje lahko obravnavala kot naravno metodo za reševanje skupnih izzivov;
61. priznava rezultate projekta črnomorskih medsebojnih povezav pri vzpostavljanju regionalne raziskovalne in izobraževalne mreže v širši črnomorski regiji ter njene povezave s komunikacijsko mrežo visoke zmogljivosti in hitrosti za vse raziskovalce v Evropi (GEANT); poziva Komisijo, naj nadaljuje podporne raziskovalne projekte v črnomorski regiji, kot so HP-SEE, SEE-GRID, SCENE, CAREN in BSRN;
*
* *
62. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, podpredsednici/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter vladam in parlamentom držav članic in vseh črnomorskih držav.
OBRAZLOŽITEV
I. Uvod
Strateški pomen črnomorske regije za EU je bil priznan leta 2007. S pristopom Romunije in Bolgarije k EU je postalo Črno morje deloma notranje morje EU. Ker so procesi v tej regiji, ki je strateško umeščena na stičišče Evrope, Bližnjega vzhoda in srednje Azije, začeli neposredno vplivati na notranje zadeve EU, je EU priznala, da je treba razmisliti o močnejši prisotnosti na tem območju.
Tako je EU sprejela nov politični pristop do regije, imenovan sinergija Črnega morja. Predlagala jo je Evropska komisija aprila 2007. Sinergijo, ki je jedro sedanjega političnega pristopa EU do črnomorske regije, so akterji EU in črnomorske regije skupaj in na visoki ravni uradno predstavili na ministrski konferenci držav EU in širšega črnomorskega območja v Kijevu februarja 2008.
Črnomorska regija v skladu z opredelitvijo Komisije obsega deset držav: 3 države članice EU (Bolgarijo, Grčijo in Romunijo), državo kandidatko (Turčijo), 5 vzhodnoevropskih sosed (Armenijo, Azerbajdžan, Gruzijo, Republiko Moldavijo in Ukrajino) ter Rusijo kot strateško partnerico.
Cilj sinergije Črnega morja je razviti regionalno sodelovanje med EU in to regijo ter sodelovanje znotraj regije. Zastavljena je kot prožno in dopolnilno orodje obstoječim dvostranskim odnosom EU z državami v regiji. Njen cilj je spodbujati sodelovanje in sinergije med državami v regiji s namenom spremeniti črnomorsko regijo v območje stabilnosti, varnosti, demokracije in blaginje. Predlaganih je 13 področij sodelovanja, ki predvidevajo večjo navzočnost EU v regiji. Načeli vključevanja in regionalne zavezanosti sta v središču pobude.
Evropski parlament je izrazil svoje stališče in podporo za ustanovitev in začetek izvajanja sinergije Črnega morja v poročilu januarja 2008. Vzporedno s tem je zahteval izdelavo podrobnega akcijskega načrta s konkretnimi cilji in primerjalnimi merili uspešnosti, pa tudi mehanizme za nadzor in spremljanje.
Zadnji dokument EU o sinergiji Črnega morja je bil izdan junija 2008 in vsebuje oceno prvega leta izvajanja te sinergije. Po predstavitvi rezultatov na različnih področjih Evropska komisija predlaga nadaljnji razvoj sinergije Črnega morja z določitvijo merljivih ciljev, oblikovanjem sektorskega partnerstva za olajšanje skupnih projektov, ustanovitvijo črnomorskega foruma civilne družbe, krepitvijo akademskih in študentskih mrež ter ustanovitvijo inštituta za evropske študije v črnomorski regiji.
II. Utemeljitev poročila o strategiji EU za Črno morje
Obstajajo trije glavni razlogi, ki upravičujejo novo poročilo Evropskega parlamenta o črnomorski regiji.
Prvič, tri leta po sprejetju sinergije Črnega morja je potrebna posodobljena ocena ukrepov EU v črnomorski regiji. Analiza sedanjega stanja kaže predvsem na pomanjkanje jasne, izčrpne in posodobljene slike o rezultatih izvajanja sinergije Črnega morja. Deloma je to posledica pomanjkanja mehanizmov rednega poročanja in dejstva, da po letu 2008 ni bilo pripravljeno niti eno poročilo. Posledica je kritika razdrobljenega pristopa, ki se uporablja za navzočnost EU v črnomorski regiji, s samo omejenimi ukrepi, ki so bili sprejeti na posebnih področjih regionalnega sodelovanja. Kljub predlogom iz resolucije Evropskega parlamenta leta 2008 za sinergijo Črnega morja doslej ni bil določen noben akcijski načrt, niti mehanizmi spremljanja, ocenjevanja in nadaljnjega ukrepanja.
Razdrobljenost se kaže tudi na finančnem področju. Sinergija Črnega morja se trenutno financira iz različnih finančnih instrumentov EU (evropska sosedska politika, instrument za predpristopno pomoč, Evropski sklad za regionalni razvoj), z majhno prepoznavnostjo razpoložljivih sredstev in upravnimi težavami, povezanimi s potrebo po usklajevanju različnih finančnih okvirov. Posledica tega je pomanjkljiva ozaveščenost o načinih dostopa do sredstev EU za regionalno sodelovanje v črnomorskem prostoru. Spomladi je EU celo sklenila, da prerazporedi 1,5 milijona EUR iz pilotnega projekta za okolje in razvoj črnomorske regije (od skupaj 2 milijonov EUR ali 75 %) v proračunu EU 2010 v drugi pilotni projekt EU za sektor banan v državah AKP.
Iz analize konkretnih dosežkov, ki jih je mogoče ugotoviti v okviru sinergije Črnega morja in se zdijo omejeni, izhaja še drugi razlog. Ugotovimo lahko, da sta glavna dosežka sinergije Črnega morja povečanje vpliva črnomorske regije kot strateško pomembne za EU in priznanje potrebe po večji navzočnosti EU v tem prostoru. V obdobju 2007–2008 je bila temu vprašanju na ravni EU namenjena velika pozornost, pa tudi politična spodbuda za začetek in uresničitev te pobude EU v črnomorski regiji.
Sektorski pregled rezultatov privede do sklepa, da je bil napredek dosežen v približevanju predpisov in na bolj tehničnih področjih, kot so okolje, raziskave ali izobraževanje. Najbolj otipljiv rezultat je verjetno začetek izvajanja evropskega partnerstva marca 2010.
Veliko manj pa je bilo doseženega na področju izvajanja, kjer kaže, da je bil zaradi nazadovanja demokratične vladavine v več črnomorskih državah in vojne med Rusijo in Gruzijo leta 2008 napredek na področjih, kot so stabilnost, demokracija in dobro upravljanje, manjši. Ugotovili bi celo lahko, da izzivi na teh področjih ne le ostajajo, temveč so se celo okrepili. Ne glede na to je bil ustanovljen črnomorski forum civilne družbe in videti je, da poteka vsako leto, EU pa je s posredovanjem v vojni med Rusijo in Gruzijo dokazala, da je sposobna odigrati učinkovito vlogo pri urejanju sporov.
V splošnem je mogoče na podlagi te razdrobljenosti, neobstoju spremljanja in omejenih rezultatov sklepati, da je sinergija Črnega morja v zadnjem času izgubila nekoliko prepoznavnosti. To ugotovitev potrjuje tudi dejstvo, da po letu 2008 ni bilo organizirano niti eno ministrsko srečanje, ki bi bilo namenjeno tej politiki EU.
S tem prihaja poročevalec do tretjega razloga, ki zahteva strateško vizijo, celovit pristop in prepoznavnost prihodnjih ukrepov EU v črnomorski regiji. Meni, da je najboljši način za reševanje zgoraj navedenega predlagati uvedbo strategije EU za Črno morje. Takšno stališče upošteva tudi sedanji okvir oblikovanja strategij EU za makroregije, kot je na primer strategija za Podonavje in strategija za Baltsko morje.
III. Glavna priporočila
Strategija EU za Črno morje, ki gradi na dosežkih sinergije Črnega morja, bi morala vzpostaviti trdnejši politični okvir in okrepiti udejstvovanje EU v črnomorski regiji.
Z vidika političnega okvira bo strategija zagotovila celovit pristop EU do črnomorske regije. Poskrbela bo tudi za pripravo akcijskega načrta z jasnimi cilji, prednostnimi ukrepi, primerjalnimi merili uspešnosti in vodilnimi pobudami. Da se doseže učinkovito izvajanje, je treba pripraviti mehanizme za redno poročanje, spremljanje, ocenjevanje in nadaljnje ukrepanje.
Poročevalec meni, da bo pozornost usmerjena tudi na zagotavljanje primernih finančnih in človeških virov za uspeh strategije. Potreba po namenskem in strnjenem financiranju očitno izhaja iz sedanje analize razmer. Zato poročevalec predlaga oblikovanje posebne postavke v proračunu EU za strategijo za Črno morje. Na področju človeških virov bo prihodnja Evropska služba za zunanje zadeve zagotovila dovolj osebja za učinkovit razvoj in upravljanje strategije.
Za zagotovitev strateškega vodenja in usklajevanja na visoki ravni so očitno potrebna redna ministrska srečanja med EU in državami črnomorske regije. Taka srečanja bodo vključevala vse akterje v regiji in po možnosti sledila vzorcu ministrske konference v Kijevu februarja 2008. Poročevalec meni, da sta Turčija in Rusija ključni partnerici v tej pobudi, medtem ko morajo Bolgarija, Romunija in Grčija kot države članice EU in črnomorske države sprejeti vodilno vlogo.
Dialog in praktično uresničevanje strategije EU za Črno morje je treba razvijati na vseh ravneh regionalnega sodelovanja; V tem smislu sta pomembni parlamentarna razsežnost in lokalna raven sodelovanja (med lokalnimi organi, civilno družbo in podjetji).
Poročevalec je prepričan, da morajo biti glavni cilji strategije za Črno morje gradnja območja miru, stabilnosti in blaginje v črnomorski regiji, pa tudi zagotavljanje zanesljive preskrbe EU z energijo. Posledično bodo prednostni ukrepi dobro upravljanje, energija, promet, okolje ter družbeno-gospodarski in človeški razvoj.
Na področju varnosti se črnomorska regija še vedno sooča s številnimi nadnacionalnimi izzivi, ki jih ni mogoče zanemariti in jih je treba reševati na regionalni ravni. Med glavne izzive sodijo dolgotrajna navzkrižja, dvostranski spori in zaprte meje, trendi v smeri militarizacije in oboroževanja, pomorski nadzor, nedovoljena trgovina in čezmejni kriminal. Neposredno in trdno vključevanje EU bo olajšalo spopadanje z njimi.
Varnostna razsežnost Črnega morja mora nedvomno vključevati odločne ukrepe za krepitev demokracije, dobrega upravljanja in gradnje državnih zmogljivosti.
Kar zadeva področja energije, prometa in okolja, sta prednostni nalogi podpora infrastrukturnim projektom in določitev skupnih pravil in okvirov. Poročevalec pozdravlja začetek partnerstva za okolje marca 2010 in projekte za ustanovitev dveh drugih partnerstev, za promet in energijo, v črnomorski regiji. Poudarja pa, da jih je treba začeti hitro in učinkovito izvajati.
Poročevalec pripisuje poseben pomen sodelovanju na področju energije v črnomorski regiji. Meni, da bi bilo treba diverzifikacijo poti in virov oskrbe še bolj vključiti v prihodnjo strategijo. Medtem ko poudarja pomen plinovoda Nabucco, je prepričan, da je prevoz utekočinjenega zemeljskega plina pomembna možnost za prihodnji razvoj v energetskem sektorju, zlasti v luči gospodarske krize in omejenih finančnih sredstev. Zato v poročilu poudarja poseben pomen projekta AGRI in razvoja terminalov utekočinjenega zemeljskega plina v črnomorskih pristaniščih. Nenazadnje je nujna tudi nadaljnja krepitev okvira skupnih predpisov in preglednih pravil o energiji v črnomorski regiji, na podlagi energetske skupnosti in energetske listine.
Gospodarski, družbeni in človeški razvoj v črnomorski regiji je pomemben pogoj, da lahko črnomorska regija postane stabilno in uspešno območje. Čeprav jo je gospodarska kriza hudo prizadela, ima črnomorska regija velik potencial za gospodarsko rast in trgovino. Poročevalec meni, da se mora strategija osredotočiti na liberalizacijo trgovine in spodbujanje trgovine znotraj regije, primerno diverzifikacijo gospodarstev in obravnavanje gospodarskih razlik med regijami. Na področju socialnih zadev poročevalec priznava rezultate, dosežene s sodelovanjem na področju izobraževanja in raziskav v črnomorski regiji, hkrati pa meni, da si je treba še naprej prizadevati, zlasti na področju vseživljenjskega učenja in prilagajanja izobraževanja zahtevam trga dela, hkrati pa povečevanju obsega mednarodnih izmenjav in razvoju nadaljnjih mrež v civilni družbi.
Poročevalec se tudi strinja, da bi lahko celostna pomorska politika EU precej pripomogla k celovitemu razvoju črnomorske regije, zato vztraja pri resničnem razvoju črnomorske razsežnosti v okviru celostne pomorske politike EU.
10.11.2010
MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
za Odbor za zunanje zadeve
o strategiji EU za Črno morje
Pripravljavec mnenja: Metin Kazak
POBUDE
Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, naj v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. priznava, da je svetovna finančna kriza močno prizadela regijo Črnega morja, ostro prekinila obdobje gospodarske rasti, ki je v povprečju dosegala 6 % na leto, ter ustavila dotok tujega kapitala, nujnega za nadaljnji gospodarski razvoj črnomorskih držav, kar je postavilo finančni sistem regije v izjemno težek položaj; poudarja, da je treba te razmere obravnavati s krepitvijo finančne in bančne pravne ureditve, izboljšanjem verodostojnosti in preglednosti fiskalnega sistema, bojem proti davčnim goljufijam, davčni utaji in korupciji, krepitvijo regionalnega sodelovanja in boljšim usklajevanjem med regionalnimi organizacijami, kot je Organizacija za črnomorsko gospodarsko sodelovanje;
2. meni, da je pobuda za sinergijo Črnega morja iz leta 2007 dodala nov zagon regionalnemu sodelovanju v črnomorski regiji, a obžaluje, da za njeno izvajanje niso bila dodeljena zadostna upravna in fiskalna sredstva; zato meni, da mora prihodnja strategija za črnomorsko regijo postati pomembnejša prednostna naloga, tako kot strategija EU za območje Baltskega morja, finančna podpora regiji pa mora biti bolje usklajena, z večjo odgovornostjo in usmerjena h kritičnim sektorjem, ki bodo s tem pridobili dobre finančne obete;
3. poudarja, da mora črnomorska strategija temeljiti na izkušnjah baltske, balkanske in donavske regije in se izogniti pomanjkljivostim, s katerimi so se soočile te regije; meni, da mora prihodnja strategija za Črno morje dopolnjevati evropsko sosedsko politiko ter da je ne bi smele zasenčiti podobne regionalne pobude; priporoča, naj se vsi partnerji v črnomorski regiji vključijo v prihodnjo strategijo za Črno morje; poudarja, da je treba nujno obravnavati dolgotrajne konflikte v regiji;
4. poudarja, da je treba za učinkovito reševanje novih izzivov prenoviti Organizacijo za črnomorsko gospodarsko sodelovanje, in meni, da bi bila njena dvajseta obletnica leta 2012 dobra priložnost za predloge v zvezi s tem, vključno z revizijo gospodarske agende te organizacije iz leta 2001, organizacijsko reformo, večjo operativno učinkovitostjo in nadgradnjo ustreznih organov, kot sta Črnomorska banka za trgovino in razvoj ter poslovni svet Organizacije za črnomorsko gospodarsko sodelovanje; meni, da bi se sredstva teh organov lahko uporabila za povečanje proračuna Organizacije za črnomorsko gospodarsko sodelovanje;
5. pozdravlja v projekte usmerjen pristop v okviru sinergije Črnega morja, zlasti partnerstvo za okolje, in meni, da so načrtovana partnerstva za razvoj prometne in energetske infrastrukture bistvena za trajnostni razvoj v regiji, ki bi morala biti usmerjena k večjemu vključevanju v nov evropski notranji energetski trg; poudarja pomembnost plinovoda Nabucco in drugih energetskih projektov za trgovino v regiji; spodbuja vse države članice Organizacije za črnomorsko gospodarsko sodelovanje, naj pristopijo k pogodbi o energetski skupnosti, ki zagotavlja izvajanje pravnega reda Skupnosti v sektorju elektrike in plina; poudarja, da je treba nameniti še večjo pozornost projektom zelenega razvoja in energetske učinkovitosti, ki lahko spodbudijo trg in dolgoročne naložbe, ter da lahko obnovljivi viri energije pomembno prispevajo k prihodnji svetovni energetski varnosti;
6. meni, da bi črnomorska avtocesta in avtoceste ob morju lahko precej povečale priložnosti za trgovino in razvoj v regiji; vendar poudarja, da sta potrebna natančna ocena okoljskega vpliva in sodelovanje na področju pomorskega nadzora, da bosta zagotovljena varnost v pomorskem prometu in varstvo okolja; poudarja, da morajo biti naložbe usmerjene v razvoj in sposobnost razširitve pomembnih pristanišč Črnega morja, na primer Costanza in Varna;
7. poudarja, da vse večje število držav članic WTO v regiji (članice te organizacije so sedaj že vse države regije, razen dveh) pozitivno prispeva k vzpostavitvi predvidljivega in stabilnega trgovinskega režima; priporoča, naj zadevne države članice Organizacije za črnomorsko gospodarsko sodelovanje pospešijo svoja prizadevanja za pridobitev članstva WTO ter naj vse črnomorske države še naprej prilagajajo nacionalno zakonodajo pravilom WTO in načelom večstranske trgovine, vključno s pravnim redom EU na področju trgovine; poziva, naj pospešijo postopno odpravljanje trgovinskih ovir za dodatno liberalizacijo trgovine, vključno s poenostavljanjem carinskih postopkov in davčnih režimov; meni, da bi večje usklajevanje na parlamentarni ravni, tako dvostransko kot s parlamentarno skupščino Organizacije za črnomorsko gospodarsko sodelovanje in s parlamentarno konferenco o Svetovni trgovinski organizaciji, dodatno koristilo temu procesu; glede tega meni, da bi morala Evropska unija postati polnopravna članica Organizacije za črnomorsko gospodarsko sodelovanje.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
9.11.2010 |
|
|
|
||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
20 1 0 |
||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
William (The Earl of) Dartmouth, Kader Arif, Daniel Caspary, Christofer Fjellner, Joe Higgins, Yannick Jadot, Bernd Lange, David Martin, Emilio Menéndez del Valle, Vital Moreira, Niccolò Rinaldi, Helmut Scholz, Robert Sturdy, Keith Taylor, Jan Zahradil, Pablo Zalba Bidegain |
|||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
George Sabin Cutaş, Béla Glattfelder, Małgorzata Handzlik, Maria Eleni Koppa, Elisabeth Köstinger, Michael Theurer, Jarosław Leszek Wałęsa |
|||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Anna Záborská |
|||||
11.11.2010
MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
za Odbor za zunanje zadeve
o strategiji EU za Črno morje
Pripravljavka mnenja: Silvia-Adriana Ţicău
POBUDE
Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. priznava, da ima črnomorska regija geostrateški pomen zlasti za zanesljivo oskrbo z energijo in diverzifikacijo energetskih virov in dobavnih poti v EU, ker leži blizu Kaspijskega morja, Bližnjega vzhoda in osrednje Azije; meni, da bi morala po pristopu Romunije in Bolgarije EU postati pomemben akter v interakcijskih odnosih v tej regiji, a priznava, da je treba na tem področju storiti še veliko;
2. poziva Komisijo, naj v svojo strategijo za črnomorsko regijo vključi okoljsko razsežnost, ter zlasti prispeva k sanaciji okolja po strupenem onesnaženju rek, ki tečejo v Črno morje, kot se je nedavno pripetilo v Podonavju;
3. meni, da mora biti v svežnju za energetsko infrastrukturo, ki ga bo v kratkem predložila Komisija, velik poudarek na predlaganih energetskih projektih v črnomorski regiji; poudarja, da lahko tranzitne poti, ki vodijo skozi države v regiji, zelo izboljšajo zanesljivo oskrbo v EU;
4. poudarja, da morajo imeti države članice skupen pristop do črnomorske regije, da bi EU lahko uresničila svoj dolgoročni cilj zanesljive oskrbe z energijo in stabilnosti v sosedskih državah;
5. poudarja pomen jasno določenih operativnih metod in sredstev za izvajanje črnomorske strategije, vključno s postopki, projekti, nadzornim sistemom in financiranjem, zlasti zato, da se pojasni njeno usklajevanje z vzhodnim partnerstvom;
6. opozarja na dolgoletno strateško partnerstvo med EU in Rusijo ter na njune skupne interese za okrepitev dvostranske trgovine in naložb, omogočanje in liberalizacijo trgovine v svetovnem gospodarstvu ter krepitev in razvoj konkurence, tudi v črnomorski regiji;
7. ob upoštevanju gradnje novih plinovodov in medsebojnih povezav, novih električnih omrežij in medsebojnih povezav, novih terminalov za utekočinjeni plin, infrastruktur in novih elektrarn (pridelava fosilnih goriv, obnovljivi viri energije in jedrski projekti) poudarja, da je treba oblikovati pregledna in poštena tržna pravila in pogoje za tranzit in trgovino energije, pa tudi trgovino, ki bo zagotovila dolgoročno predvidljivost za naložbe; poudarja, da bi morala taka pravila in pogoji spodbujati visoko raven varstva okolja, demokratične udeležbe, zdravja ljudi in njihove varnosti;
8. poziva partnerstvo med EU in črnomorsko regijo, naj v področje obnovljivih virov energij, energetske učinkovitosti in tehnične podpore za načrtovanje omrežja vključi prenos znanja in tehnologije, ter poudarja, da je varčevanje z energijo bistveno za zanesljivo oskrbo; podpira raziskave za nadomestne energetske vire, zlasti obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost in energetski prihranek, ki so bistvenega pomena za soočanje z izzivi podnebnih sprememb in prispevek k vsesplošnim prizadevanjem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;
9. znova poudarja, da politika EU za zanesljivo oskrbo z energijo temelji na diverzifikaciji virov in transportnih poti; poudarja evropsko dodano vrednost in pomen južnega plinskega koridorja za povečanje zanesljive oskrbe EU z energijo; meni, da projekti kot plinovod Nabucco, ki je glavni prednostni projekt EU, in drugi manjši projekti, kot so čezjadranski plinovod, vseevropski naftovod, povezovalni plinovod med Turčijo, Grčijo in Italijo ali povezovalni koridor med Azerbajdžanom, Gruzijo in Romunijo, poudarjajo bistven pomen udeleženosti EU v črnomorski regiji, pa tudi dodatno potrebo po povečanju sodelovanja med državami v okolici Črnega morja; poziva Komisijo in države članice, naj skupaj s svojimi partnericami podprejo in pospešijo izvedbo teh projektov;
10. poziva Komisijo, naj do konca leta 2011 sklene sporazume z državami, ki bi lahko oskrbovale plinovod Nabucco;
11. poudarja potencial obnovljivih virov energije v črnomorski regiji, ki lahko v prihodnosti pomembno prispevajo k zanesljivi oskrbi z energijo na svetovni ravni in k trajnostni gospodarski rasti, ter poziva Komisijo in države ob obalah Črnega morja, naj sprostijo ta potencial;
12. poudarja, da je treba okrepiti večstransko sodelovanje na področju energije v črnomorski regiji na osnovi osrednjih načel WTO in pogodbe o energetski listini; podpira popolno tržno in regulativno povezovanje na podlagi zakonodaje EU o energiji in okolju ter spodbuja sodelovanje držav v širši črnomorski regiji pri pogodbi o energetski skupnosti; podpira tudi pomoč EU, Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj za posodobitev energetske infrastrukture v regiji;
13. poudarja, da je treba v zvezi z mednarodno trgovino in prevozom ogljikovodikov v regiji nujno upoštevati okoljsko občutljivost Črnega morja in turških ožin, ki povečuje stopnjo nevarnosti zaradi nesreč in izlivov nafte v teh zelo prometnih in nevarnih točkah zastojev;
14. pozdravlja pristop Ukrajine in Republike Moldavije k pogodbi o energetski skupnosti, ki bo imela pomembno vlogo pri doseganju ciljev EU za zanesljivo oskrbo z energijo ter bo prispevala k varnosti teh držav;
15. poudarja, da je treba nujno ustanoviti parlamentarno skupščino Euronest, ki bo prispevala k doseganju ciljev vzhodnega partnerstva in bo pozitivno vplivala na vprašanja o zanesljivi oskrbi z energijo;
16. poudarja, da je treba regionalne partnerje vključiti že v zgodnje faze oblikovanja projektov, da bi vzbudili interes in spodbujali solastništvo; meni, da bi bila lahko strategija za Baltsko morje primer makroregionalne strategije, ki temelji na sodelovanju med lokalnimi oblastmi, poslovnimi skupnostmi in organizacijami civilne družbe;
17. obžaluje, da so napetosti v regiji slabo vplivale na črnomorski forum za dialog in partnerstvo, ki zato še ni bil vzpostavljen; meni, da bi imel lahko tak forum pomembno vlogo pri oblikovanju novih idej in pospeševanju dialoga med akterji v regiji;
18. pozdravlja vzpostavitev sektorskih partnerstev na treh bistvenih področjih, in sicer okolje, prevoz in energija, ki omogočajo obravnavanje in usklajevanje konkretnih dolgoročnih projektov;
19. pozdravlja dejavnosti, namenjene širjenju skupnega zračnega prostora EU na črnomorske države; poziva Komisijo, naj si prizadeva za dialog z Republiko Moldavijo o liberalizaciji njenega zračnega prometa ter naj čim prej začne pogajanja za pridružitev Republike Moldavije k skupnemu zračnemu prostoru EU;
20. meni, da je treba za namene mednarodne trgovine in prevoza ogljikovodikov v regiji nujno razviti črnomorska pristanišča EU, vključno z naftnimi in plinskimi terminali ter ureditvami intermodalnega prevoza; poudarja, da bi morala biti taka infrastruktura zgrajena v skladu z najvišjimi merili EU in mednarodnimi standardi za varstvo okolja v obalnih regijah, zdravje ljudi in njihovo varnost ter po opravljenih pomembnih ocenah o vplivu na okolje;
21. poziva države ob obalah Črnega morja, naj sklenejo memorandum o soglasju za razvoj črnomorskih pomorskih koridorjev, ter poziva Komisijo, naj odpre proračunsko vrstico TEN-T s sredstvi za črnomorske pomorske koridorje, podobne tistim v Baltskem, Severnem in Sredozemskem morju;
22. meni, da je treba zaradi mednarodne trgovine in prevoza ogljikovodikov v regiji nujno razviti pristaniško infrastrukturo EU na Črnem morju in Donavi ter infrastrukturo za intermodalni prevoz; poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo zaključek prednostnih vseevropskih prometnih projektov na oseh 7, 18, 21 in 22 iz priloge II Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 884/2004/ES z dne 29. aprila 2004 o spremembi Odločbe št. 1692/96/ES o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja ter njihovo postopno vključevanje v koridor TRACECA, centralne osi, jugovzhodne osi in mednarodne pomorske prometne poti, kot so opredeljene v sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o razširitvi glavnih vseevropskih prometnih osi na sosednje države – Smernice za promet v Evropi in sosednjih regijah [KOM(2007)0032];
23. meni, da je treba posodobiti cestno infrastrukturo na črnomorskem območju in zagotoviti povezave z evropskimi prometnimi koridorji; poudarja, da je treba izvesti črnomorski avtocestni projekt, ki ga je leta 2006 začela Organizacija za črnomorsko gospodarsko sodelovanje in ki vključuje vse države te organizacije; poziva Komisijo in države ob obalah Črnega morja, naj pri srednjeročnem pregledu politike TEN-T ta projekt vključijo med prednostne projekte TEN-T;
24. priznava rezultate projekta črnomorskih medsebojnih povezav[3] pri vzpostavljanju regionalne raziskovalne in izobraževalne mreže v širši črnomorski regiji ter njene povezave s komunikacijsko mrežo visoke zmogljivosti in hitrosti za vse raziskovalce v Evropi (GEANT); poziva Komisijo, naj nadaljuje podporne raziskovalne projekte v črnomorski regiji, kot so HP-SEE, SEE-GRID, SCENE, CAREN in BSRN;
25. priznava pomen Organizacije za črnomorsko gospodarsko sodelovanje in vlogo črnomorske sinergije, a poudarja (glede na geopolitični pomen črnomorske regije in pomanjkanje doslej bolj opaznega uspeha črnomorske sinergije), da je nujno treba razviti enotno strategijo EU za črnomorsko regijo, saj se samo s tako strategijo lahko doseže cilj okrepljenega in trajnostnega sodelovanja v črnomorski regiji;
26. poudarja, da je skupni operativni program za Črno morje 2007–2013, ki ga financira Evropski instrument sosedstva in partnerstva (ENPI), prvi program za čezmejno sodelovanje v črnomorski regiji, ki ga financira EU, ter poziva države ob obalah Črnega morja, naj s Komisijo podpišejo finančni sporazum, v okviru katerega bodo lahko dostopale do financiranja ENPI, da bo ta program postal osrednji instrument za izvajanje strategije EU za črnomorsko regijo;
27. zato poziva Komisijo, naj vključi črnomorsko regijo med svoje nujne prednostne naloge ter oblikuje strategijo EU za črnomorsko regijo, ki ji bo priložen akcijski načrt z vodilnimi projekti in z najširšo udeležbo zadevnih akterjev in regionalnih partneric, zlasti na naslednjih področjih sodelovanja: trajnostni gospodarski razvoj, raziskave in tehnološke inovacije, izboljšave povezav in komunikacije, varstvo okolja, tudi ohranjanje narave, varnost, preseljevanje, podpora in razvoj civilne družbe, izobraževalne in kulturne izmenjave, in sicer z uporabo vseh razpoložljivih finančnih instrumentov (kohezijski sklad, evropski sklad za regionalni razvoj, sklad za spodbujanje naložb v sosedstvo, evropski instrument sosedstva in partnerstva);
28. poudarja, da je treba makroregionalno strategijo za Podonavje povezati s črnomorsko strategijo, saj sta Donava in Črno morje največji neoceanski vodni formaciji v Evropi, zato lahko dobro usklajena strategija EU prinese mnogo prednosti za celotno regijo.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
9.11.2010 |
|
|
|
||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
45 4 1 |
||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Jean-Pierre Audy, Ivo Belet, Bendt Bendtsen, Jan Březina, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Lena Ek, Ioan Enciu, Gaston Franco, Adam Gierek, Fiona Hall, Romana Jordan Cizelj, Arturs Krišjānis Kariņš, Philippe Lamberts, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Marisa Matias, Judith A. Merkies, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Aldo Patriciello, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Michèle Rivasi, Paul Rübig, Amalia Sartori, Francisco Sosa Wagner, Konrad Szymański, Britta Thomsen, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Ioannis A. Tsoukalas, Claude Turmes, Vladimir Urutchev, Adina-Ioana Vălean, Kathleen Van Brempt, Alejo Vidal-Quadras, Henri Weber |
|||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
António Fernando Correia De Campos, Andrzej Grzyb, Jolanta Emilia Hibner, Yannick Jadot, Silvana Koch-Mehrin, Ivari Padar, Vladko Todorov Panayotov, Markus Pieper, Peter Skinner, Silvia-Adriana Ţicău, Catherine Trautmann |
|||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Marek Henryk Migalski |
|||||
2.12.2010
MNENJE Odbora za regionalni razvoj
za Odbor za zunanje zadeve
o strategiji EU za Črno morje
Pripravljavec mnenja: Victor Boştinaru
POBUDE
Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, naj v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. meni, da je črnomorsko območje strateško pomembno območje ter da bo strategija EU za Črno morje prispevala k uresničevanju ciljev evropskega povezovanja; meni, da je strategija EU za Črno morje bistvena za njen trajnostni in usklajeni razvoj ter za stabilnost in varnost regije in celotne EU;
2. meni, da je za začetek učinkovite strategije za Črno morje bistvena popolna in konstruktivna vključitev vseh zadevnih evropskih in neevropskih držav; poziva k sodelovanju med zadevnimi regijami in poudarja pomen sodelovanja organov na vseh ravneh vladanja, da bi zagotovili uspeh integriranega pristopa z vključevanjem že obstoječih organizacij kot so Organizacija za črnomorsko gospodarsko sodelovanje, parlamentarna skupščina Organizacije za črnomorsko gospodarsko sodelovanje in odbor za Črno morje, ter po potrebi tudi z vzpostavljanjem novih organizacij z namenom opredeljevanja skupnih izzivov in razpoložljivih sredstev kot tudi področij, kjer lahko usklajeno ukrepanje prinese znatno dodano vrednost; vendar meni, da je treba nujno opredeliti njihova območja odgovornosti, da bi preprečili prekrivanje pristojnosti med različnimi ravnmi vladanja in zagotovili hitro izvajanje;
3. meni, da je bistveno usklajevanje z drugimi strategijami, oblikovanimi na evropski ravni; glede tega pozdravlja prihodnjo objavo strategije EU za donavsko regijo in poziva vse zadevne države, naj pripravijo projekte, povezane s Črnim morjem, saj sta regiji ozemeljsko in gospodarsko povezani;
4. v okviru strategije spodbuja razvoj celostnega pristopa in uporabo ustaljenih načel kohezijske in sosedske politike EU, kar lahko prispeva k učinkovitim rezultatom in omogoča proces gradnje zmogljivosti za regije, ki zaostajajo v razvoju; zlasti meni, da je treba okrepiti čezmejno sodelovanje med regijami, da bi z usklajenimi ukrepi rešili skupne težave; poudarja, da Evropsko združevanje čezmejnega sodelovanja (EGTC) ponuja primeren okvir sodelovanja za strukturirano vladanje na več ravneh; poziva Komisijo, naj razišče načine boljšega usklajevanja različnih evropskih instrumentov za čezmejno sodelovanje na zunanjih mejah Unije;
5. odobrava nadaljevanje programov, ki jih podpira Evropski instrument sosedstva in partnerstva (ENPI), in priporoča, da se za skupni operativni program za črnomorsko območje predvidi zadostni proračun za naslednje programsko obdobje, da bi v celoti obravnavali in še naprej uresničevali vse cilje iz strateškega dokumenta čezmejnega sodelovanja v okviru evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva za obdobje 2007–2013; poudarja, da je treba zagotoviti enaka pravila za prijave, da se lahko katera koli pravna oseba iz vseh udeleženih držav območja programa prijavi kot vodilni vlagatelj; meni, da bi morale biti vse države iz operativnega programa za črnomorsko območje vključene in da jih je v naslednjem programskem obdobju treba spodbujati k aktivnemu sodelovanju;
6. spodbuja razvoj sinergij med različnimi politikami Unije, ki so prisotne v strategiji, zlasti strukturni skladi, okvirni program za raziskovanje in razvoj ter vseevropska prometna omrežja, da bi zagotovili trajnost financiranih ukrepov; tako bi priložnosti, ki jih ustvari določena pobuda za gospodarski razvoj, lahko prevzela druga dodatna pobuda.
7. priznava pomen regionalnih in lokalnih organov ter interesnih skupin pri načrtovanju in izvajanju strategije, saj so tesno povezani z ozemljem in lokalnim prebivalstvom; zato poziva k opredelitvi njihovih potreb in k njihovi popolni vključenosti v strategijo;
8. poudarja, da je izmenjava najboljših praks med regijami bistvenega pomena za vsa področja sodelovanja, saj bi regije, ki imajo dolge izkušnje z razvojem in izvajanjem projektov, lahko drugim regijam pomagale pri izboljšanju svojega delovanja;
9. meni, da je izboljšanje upravne zmogljivosti vseh lokalnih in regionalnih interesnih strani v črnomorski regiji bistvenega pomena, da bi zagotovili učinkovito izvajanje in dobro finančno poslovodenje projektov EU, večjo preglednost in odgovornost ter uravnotežen ozemeljski razvoj celega območja;
10. meni, da morajo za vse infrastrukturne projekte, tako na področju prometa kot energije, pogajanja potekati med vsemi zadevnimi črnomorskimi državami, in da je treba zagotoviti usklajevanje zlasti glede projektov TEN-T in projektov, povezanih z razvojem pristanišč; poudarja pomembnost boljšega kombiniranega prevoza blaga s pomočjo vključevanja prevoza po morju na kratkih razdaljah v prometno logistiko, boljšega delovanja pristanišč in bolj učinkovitih povezav z notranjostjo držav; meni, da mora EU še naprej sodelovati s svojimi regionalnimi partnerji za izboljšanje varnosti infrastrukture, posodobitev obstoječe in razvoj nove infrastrukture; poziva k učinkovitemu usklajevanju dejavnosti iskanja in reševanja v črnomorskem območju ter k pripravi črnomorske strategije nadzora;
11. poudarja pomen projektov v južnem koridorju ob upoštevanju osnovnega cilja EU glede diverzifikacije poti dobave energije;
12. ob upoštevanju pomembnosti črnomorske regije za oskrbo Evrope z energijo meni, da je bistvena temeljita ocena koristi in okoljskih posledic načrtovanih in prihodnjih energetskih projektov; s tem v zvezi meni, da je za učinkovito pripravljenost na vse morebitne okoljske in tehnične nesreče bistveno, da se vse zadevne države in regije predhodno dogovorijo o načinih obravnave teh dogodkov z okoljskega, gospodarskega in tehničnega vidika;
13. glede na to, da je Črno morje zelo onesnaženo in da onesnaženost ne pozna meja, poziva k skupni rešitvi težave z uporabo vseh obstoječih instrumentov in na podlagi standardov EU za vse črnomorske države, da bi obravnavali in zmanjšali onesnaževanje ter dodatno zaščitili okolje in podnebje s preprečevalnimi ukrepi;
14. glede na čezmerni ribolov v Črnem morju poziva k dogovorjenim ukrepov iz strategije, da bi zaščitili naravne vire (ribji staleži, biotska raznovrstnost in podobno) in za trajnostni razvoj ribolovnih območij; podpira ukrepe za spodbujanje kulturne dediščine (zbrane poklicne izkušnje in veščine, nove specializacije) ter za boljšo kakovost življenja na teh območjih; spodbuja lokalna in regionalna partnerstva in meni, da mora črnomorska strategija prispevati k posodobitvi obstoječih pristanišč in pristaniških storitev ob upoštevanju okoljske varnosti in standardov za zaščito;
15. meni, da lahko projekt, o katerem so se dogovorile črnomorske države, prispeva k socialnemu in gospodarskemu razvoju s poudarkom na diverzifikaciji gospodarskih dejavnosti, pospešitvi sodelovanja na področju izobraževanja in raziskav ter zaščite naravnih virov, prav tako pa bi prispeval k izboljšanemu sodelovanju za boljšo varnost z bojem proti čezmejnemu kriminalu;
16. poudarja, da učinki podnebnih sprememb na črnomorsko regijo, njene prebivalce in gospodarstvo predstavljajo pomembne izzive za nove razvojne možnosti, zato bi bilo treba še dodatno podpreti in spodbuditi okrepljeno sodelovanje med državami Črnega mora, zlasti na področju razvoja ukrepov za prilagajanje in blaženje za primere nujnih razmer;
17. meni, da bogata zapuščina kulturnih krajin in krajev dediščine v celotni črnomorski regiji morda še najbolje predstavlja pojem "moč v raznolikosti"; meni, da občutljiva integrirana uporaba in ohranjanje tega imetja lahko prispevata k cilju nove strategije, in sicer z zagotavljanjem, da bo skupno regionalno oglaševanje in trženje izrabilo celoten niz kakovosti, ki jih ponuja ta regija.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
30.11.2010 |
|
|
|
||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
39 1 1 |
||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Haralampos Angurakis (Charalampos Angourakis), Sophie Auconie, Jean-Paul Besset, Victor Boştinaru, Zuzana Brzobohatá, Alain Cadec, Francesco De Angelis, Tamás Deutsch, Danuta Maria Hübner, Filiz Hakaeva Hjusmenova (Filiz Hakaeva Hyusmenova), Juozas Imbrasas, María Irigoyen Pérez, Seán Kelly, Evgeni Kirilov, Constanze Angela Krehl, Petru Constantin Luhan, Ramona Nicole Mănescu, Riikka Manner, Iosif Matula, Erminia Mazzoni, Wojciech Michał Olejniczak, Markus Pieper, Monika Smolková, Georgios Stavrakakis, Csanád Szegedi, Nuno Teixeira, Michail Tremopoulos, Viktor Uspaskich, Lambert van Nistelrooij, Hermann Winkler, Joachim Zeller, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska |
|||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Vasilica Viorica Dăncilă, Jens Geier, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Elisabeth Schroedter, Dimiter Stojanov (Dimitar Stoyanov), László Surján, Evžen Tošenovský, Sabine Verheyen |
|||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Andrea Češková |
|||||
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
9.12.2010 |
|
|
|
||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
44 0 6 |
||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Gabriele Albertini, Arnaud Danjean, Michael Gahler, Marietta Gianaku (Marietta Giannakou), Ana Gomes, Andrzej Grzyb, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Richard Howitt, Anneli Jäätteenmäki, Ioannis Kasoulides, Nicole Kiil-Nielsen, Maria Eleni Koppa, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Wolfgang Kreissl-Dörfler, Eduard Kukan, Alexander Graf Lambsdorff, Vytautas Landsbergis, Krzysztof Lisek, Sabine Lösing, Ulrike Lunacek, Mario Mauro, Kiriakos Mavronikolasa (Kyriakos Mavronikolas), Alexander Mirsky, María Muñiz De Urquiza, Norica Nicolai, Raimon Obiols, Ria Oomen-Ruijten, Ioan Mircea Paşcu, Vincent Peillon, Alojz Peterle, Bernd Posselt, Hans-Gert Pöttering, Cristian Dan Preda, Fiorello Provera, Jacek Saryusz-Wolski, Werner Schulz, Charles Tannock, Inese Vaidere, Graham Watson |
|||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Laima Liucija Andrikienė, Elena Băsescu, Hélène Flautre, Lorenzo Fontana, Kinga Gál, Liisa Jaakonsaari, Elisabeth Jeggle, Metin Kazak, Konrad Szymański, Traian Ungureanu, Janusz Władysław Zemke |
|||||