Postopek : 2010/0059(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0009/2011

Predložena besedila :

A7-0009/2011

Razprave :

PV 03/02/2011 - 4
CRE 03/02/2011 - 4

Glasovanja :

PV 03/02/2011 - 8.2
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0030

PRIPOROČILO ZA DRUGO OBRAVNAVO     ***II
PDF 711kWORD 153k
27.1.2011
PE 456.653v01-00 A7-0009/2011

o stališču Sveta iz prve obravnave z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1905/2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja

(16447/1/2010 – C7‑0424/2010 – 2010/0059(COD))

Odbor za razvoj

Poročevalec: Charles Goerens

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o stališču Sveta iz prve obravnave z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1905/2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja

(16447/1/2010 – C7‑0424/2010 – 2010/0059(COD))

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju stališča Sveta iz prve obravnave (16447/1/2010 – C7-0424/2010),

–   ob upoštevanju prispevkov nacionalnih parlamentov k osnutku zakonodajnega akta,

–   ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(1) glede predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2010)0102),

–   ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–   ob upoštevanju člena 66 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za razvoj za drugo obravnavo (A7-0009/2011),

1.  sprejema v nadaljevanju navedeno stališče v drugi obravnavi,

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

STALIŠČE EVROPSKEGA PARLAMENTA

V DRUGI OBRAVNAVI(2)*

---------------------------------------------------------

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 1905/2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA −

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti njenega člena 209(1),

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)         Cilj razvojne politike Unije je zmanjšanje in, dolgoročno, izkoreninjenje revščine.

(2)         Unija je kot članica Svetovne trgovinske organizacije (STO) zavezana, da trgovino vključi v razvojne strategije ter da podpira mednarodno trgovino z namenom pospeševanja razvoja in zmanjševanja in, dolgoročno, izkoreninjenja revščine po vsem svetu.

(3)         Unija skupino afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) podpira pri njihovih prizadevanjih za zmanjševanje revščine ter trajnostni gospodarski in socialni razvoj, priznava pa tudi velik pomen njihovih sektorjev osnovnih proizvodov.

(4)         Unija je zavezana, da za zagotavljanje trajnostnega razvoja podpira tekoče in postopno vključevanje držav v razvoju v svetovno gospodarstvo. Države AKP, ki so glavne izvoznice banan, bi lahko naletele na težave glede na spremembe v trgovinskih ureditvah, zlasti liberalizacije tarife za državo z največjimi ugodnostmi (MFN), v okviru STO ter dvostranskih in regionalnih sporazumov, sklenjenih ali v postopku sklenitve med Unijo in državami Latinske Amerike. Zato bi bilo treba Uredbi (ES) št. 1905/2006(4) dodati program spremljevalnih ukrepov glede banan iz držav AKP (v nadaljnjem besedilu: program).

(5)         Cilj ukrepov finančne pomoči, ki jih je treba sprejeti v okviru programa, bi moral biti izboljšanje življenjskih standardov in življenjskih razmer ljudi na območjih, kjer se pridelujejo banane in kjer ljudje živijo od verige ustvarjanja vrednosti v sektorju banan, zlasti malih kmetov in malih subjektov, kakor tudi zagotavljati spoštovanje delovnih standardov in standardov za varnost in zdravje pri delu ter okoljskih standardov, zlasti tistih glede uporabe pesticidov in izpostavljenosti pesticidom. Ukrepi bi morali zato podpirati prilagajanje, po potrebi pa tudi vključevati reorganizacijo območij, ki so odvisna od izvoza banan, s sektorjem prilagojeno proračunsko podporo ali s specifičnimi intervencijami glede na projekte. Ukrepi bi morali biti usmerjeni v zagotavljanje politik socialne prožnosti, gospodarske diverzifikacije ali naložb za izboljšanje konkurenčnosti, kjer je to ustrezno, hkrati pa je treba upoštevati rezultate in izkušnje, pridobljene s posebnim sistemom pomoči za tradicionalne dobavitelje banan iz držav AKP, vzpostavljenim v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2686/94(5) ter s posebnim okvirom pomoči (SFA) za tradicionalne dobavitelje banan iz držav AKP, vzpostavljenim v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 856/1999(6) in Uredbo Komisije (ES) št. 1609/1999(7). Unija priznava pomen spodbujanja pravičnejše porazdelitve dohodkov od banan.

(6)         Program bi moral spremljati postopek prilagajanja v državah AKP, ki so v zadnjih letih v Unijo izvozile pomembne količine banan in na katere bo vplivala liberalizacija v okviru Ženevskega sporazuma o trgovini z bananami(8) in dvostranski ali regionalni sporazumi, sklenjeni ali v postopku sklenitve med Unijo in državami Latinske Amerike. Program temelji na poročilu o SFA za tradicionalne dobavitelje banan iz držav AKP. Program je v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije v okviru STO in je namenjen prestrukturiranju ter izboljšanju konkurenčnosti, iz česar izhaja njegov začasni značaj, trajal naj bi namreč štiri leta (2010–2013).

(7)         Sklepi sporočila Komisije z dne 17. marca 2010 z naslovom „Dvoletno poročilo o posebnem okviru pomoči tradicionalnim dobaviteljem banan iz držav AKP“ kažejo, da so pretekli programi pomoči pomembno prispevali k doseganju boljše sposobnosti za uspešno diverzifikacijo gospodarstva, čeprav celotnega učinka ni mogoče količinsko opredeliti, in da trajnost izvoza banan iz držav AKP ostaja negotova.

(8)         Komisija je opravila oceno programa SFA, vendar ni opravila ocene učinka spremljevalnih ukrepov glede banan.

(9)         Komisija bi morala zagotoviti učinkovito usklajevanje programa z regionalnimi in nacionalnimi okvirnimi programi, ki se izvajajo v državah upravičenkah, zlasti v zvezi z uresničevanjem gospodarskih, kmetijskih, socialnih in okoljskih ciljev.

(10)       Skoraj 2 % svetovne trgovine z bananami ima potrdilo organizacij proizvajalcev pravične trgovine. Minimalne cene pravične trgovine so določene na podlagi izračuna „trajnostnih stroškov proizvodnje“, določenih po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi, da bi vključili stroške izpolnjevanja dostojnih družbenih in okoljskih standardov ter ustvarili primeren dobiček, ki proizvajalcem omogoča dolgoročno zagotavljanje preživljanja.

(11)       Da bi preprečili izkoriščanje lokalnih delavcev, bi morali akterji v proizvodni verigi sektorja banan doseči sporazum o pravični razdelitvi prihodkov, ustvarjenih v sektorju.

(12)       Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z geografskimi strateškimi dokumenti, večletnimi okvirnimi programi ter strateškimi dokumenti za tematske programe in spremljevalne ukrepe, saj ti dokumenti dopolnjujejo Uredbo (ES) št. 1905/2006 in se splošno uporabljajo. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezno posvetovanje, tudi na ravni strokovnjakov.

(13)       Uredbo (ES) št. 1905/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1905/2006 se spremeni:

(1)         člen 4 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 4Izvajanje pomoči Unije

Pomoč Unije se v skladu s splošnim namenom in področjem uporabe, cilji in splošnimi načeli te uredbe izvaja v okviru geografskih in tematskih programov iz členov 5 do 16 in programov iz členov 17 in 17a.“;

(2)         vstavi se naslednji člen:

Člen 17aDržave AKP, ki so vodilne dobaviteljice banan

1.     Države AKP, dobaviteljice banan, iz Priloge IIIa so upravičene do spremljevalnih ukrepov glede banan. Cilj pomoči Unije tem državam je podpora procesu njihovega prilagajanja liberalizaciji trga Unije za banane v okviru STO. Pomoč Unije se uporablja zlasti za boj proti revščini z izboljševanjem življenjskih standardov in razmer kmetov, zadevnih oseb in, kjer je ustrezno, malih subjektov, vključno s spoštovanjem delovnih in varnostnih standardov, kakor tudi okoljskih standardov, vključno glede uporabe pesticidov in izpostavljenosti pesticidom. V okviru pomoči Unije se upoštevajo politike in strategije prilagajanja držav ter njihovo regionalno okolje (v smislu bližine najbolj oddaljenih regij Unije ter čezmorskih držav in ozemelj), posebna pozornost pa je namenjena naslednjim področjem sodelovanja:

(a)    izboljšanju konkurenčnosti sektorja izvoza banan, kadar je to trajnostni proces, ob upoštevanju položaja različnih interesnih skupin v verigi;

(b)    spodbujanju diverzifikacije gospodarstva na območjih, ki so odvisna od banan, kadar je takšna strategija izvedljiva;

(c)    spopadanju s širšimi posledicami, ki jih povzroča proces prilagajanja, po možnosti, vendar ne izključno povezanimi s službami za zaposlovanje in socialno varstvo, rabo zemljišč in obnovo okolja ter makroekonomsko stabilnostjo.

2.     Komisija okviru zneska iz Priloge IV določi najvišji razpoložljivi znesek, ki bo na voljo vsaki državi AKP, dobaviteljici banan, iz odstavka 1 tega člena na podlagi naslednjih objektivnih in ponderiranih kazalnikov:

(a)    trgovina z bananami z Unijo;

(b)    pomen izvoza banan za gospodarstvo zadevne države AKP in stopnja razvoja države.

Določitev meril za dodeljevanje temelji na reprezentativnih podatkih iz obdobja pred letom 2010, ║ki ni daljše od petih let, ter na študiji Komisije o oceni učinka sporazuma, doseženega v okviru STO, ter dvostranskih ali regionalnih sporazumov, sklenjenih ali v postopku sklenitve med Unijo ter državami Latinske Amerike, ki so vodilne izvoznice banan, na države AKP.

3.     Komisija sprejme večletne podporne strategije po analogiji s členom 19 in v skladu s členom 21. Zagotovi, da te strategije dopolnjujejo geografske strateške dokumente zadevnih držav in začasni značaj teh spremljevalnih ukrepov glede banan.

Večletne podporne strategije za spremljevalne ukrepe glede banan vključujejo:

(a)    posodobljen okoljski profil, ki posebno pozornost namenja sektorju banan države in se med drugim osredotoča na pesticide;

(b)    informacije o dosežkih preteklih programov pomoči za banane;

(c)    kazalnike za oceno napredka glede na pogoje izplačevanja, če se kot oblika financiranja izbere proračunska podpora;

(d)    pričakovane rezultate pomoči;

(e)    časovni razpored podpornih dejavnosti in pričakovanih izplačil za vsako državo prejemnico;

(f)     načine doseganja in spremljanja napredka pri spoštovanju mednarodno dogovorjenih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela ter ustreznih konvencij na področju varnosti in zdravja pri delu ter ustreznih mednarodno dogovorjenih temeljnih okoljskih standardov;

Do 18 mesecev pred iztekom veljavnosti se izvede ocena programa spremljevalnih ukrepov glede banan in napredka zadevnih držav, ki vključuje priporočila glede morebitnih ukrepov, ki naj se sprejme, in vrste teh ukrepov.“;

(3)         člen 21 se nadomesti z naslednjim:

Člen 21Sprejetje strateških dokumentov in večletnih okvirnih programov

Strateške dokumente in večletne okvirne programe iz členov 19 in 20 ter njihove morebitne preglede, navedene v členu 19(2) in členu 20(1), kakor tudi spremljevalne ukrepe iz členov 17 in 17a sprejme Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 35 in pod pogoji iz členov 35a in 35b.“

(4)       v členu 22 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.    Letne programe ukrepov sprejme Komisija ob upoštevanju mnenj Evropskega parlamenta in Sveta.“;

(5)       v členu 23 se odstavka 3 in 4 nadomestita z naslednjim:

"3.    Kadar stroški takšnih ukrepov presežejo 10 milijonov EUR, jih Komisija sprejme ob upoštevanju mnenj Evropskega parlamenta in Sveta. Če so stroški posebnih ukrepov manjši kot 10 milijonov EUR, Komisija v roku enega meseca po sprejetju sklepa Evropski parlament in Svet obvesti o ukrepih.“

4.      Spremembe posebnih ukrepov, kot so tehnične prilagoditve, podaljšanje obdobja izvajanja, prerazporeditev sredstev znotraj predvidenega proračuna ali zvišanje oz. znižanje proračuna za manj kot 20 % začetnega proračuna, če takšne spremembe ne vplivajo na začetne cilje, določene v sklepu Komisije, se v roku enega meseca sporočijo Evropskemu parlamentu in Svetu.“;

(6)         v členu 25 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

"2.    Pomoč Unije se načeloma ne uporablja za plačilo davkov, carin ali prispevkov v državah upravičenkah.“;

(7)         v členu 29 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

1.     „Proračunske obveznosti se izvajajo na podlagi sklepov, ki jih Komisija sprejme v skladu s členi 17a(3), 22(1), 23(1) in 26(1).“;

(8)         v členu 31(1) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Postopkov dodeljevanja javnih naročil ali pogodb o donacijah, financiranih v okviru tematskega programa, kakor je določen v členih 11 do 16, ter programih iz členov 17 in 17a se lahko poleg fizičnih ali pravnih oseb, ki so že upravičene na podlagi tematskega programa ali programov iz členov 17 in 17a, udeležijo vse fizične osebe, ki so državljani držav v razvoju, kakor so opredeljene s strani OECD/DAC in v Prilogi II, ali pravne osebe s sedežem v teh državah. Komisija objavi in posodablja Prilogo II v skladu z rednimi pregledi seznama prejemnikov pomoči s strani OECD/DAC in o tem obvešča Svet.“;

(9)       v členu 33 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.    Poročila o oceni Komisija predloži v informacijo Evropskemu parlamentu in Svetu. Rezultati se upoštevajo pri oblikovanju programov in dodeljevanju sredstev.“;

(10)     člen 35 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 35

Izvajanje pooblastila

1.      Komisiji se za obdobje uporabe te uredbe dodeli pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 17(2) ter členov 17a in 21.

2.      Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

3.      Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se Komisiji dodeli pod pogoji iz členov 35a in 35b.

Člen 35a

Preklic pooblastila

1.      Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastil iz člena 17(2) ter členov 17a in 21.

2.      Institucija, ki je začela notranji postopek za morebitni preklic prenosa pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem roku pred sprejetjem končne odločitve, pri čemer navede preneseno pooblastilo, ki naj bi se preklicalo, ter možne razloge za preklic.

3.      Z odločitvijo o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo, navedeno v tej odločitvi. Odločitev začne veljati nemudoma ali na dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki so že v veljavi. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 35b

Nasprotovanje delegiranim aktom

1.      Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v dveh mesecih od datuma uradnega obvestila.

Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje podaljša za dva meseca.

2.      Če do izteka navedenega roka iz odstavka 1 niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu, se akt objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je v njem določen.

Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega obdobja, če sta Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo o nameri, da delegiranemu aktu ne bosta nasprotovala.

3.      Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje delegiranemu aktu v roku iz odstavka 1, ta ne začne veljati. Institucija, ki nasprotuje, navede razloge za to.“;

(11)       v členu 38 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1.    Referenčni finančni znesek za izvajanje te uredbe v obdobju 2007–2013 je 17.087 milijonov EUR.

2.     Okvirni zneski, ki se dodelijo vsakemu programu iz členov 5 do 10, 11 do 16 in 17 do 17a, so določeni v Prilogi IV. Ti zneski veljajo za obdobje 2007–2013.“;

(12)       vstavi se Priloga IIIa, ki je vsebovana v Prilogi I k tej uredbi;

(13)       Priloga IV se nadomesti z vsebino Priloge II k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V

Za Evropski parlament                                 Za Svet

Predsednik                                                    Predsednik

PRILOGA I

„PRILOGA IIIa

Države AKP, ki so vodilne dobaviteljice banan

1. Belize

2. Kamerun

3. Slonokoščena obala

4. Dominika

5. Dominikanska republika

6. Gana

7. Jamajka

8. Sveta Lucija

9. Saint Vincent in Grenadine

10. Surinam“.

PRILOGA II

„Priloga IV

Okvirna finančna sredstva za obdobje 2007–2013 (v milijonih EUR)

Skupaj

17 087

Geografski programi:

10 057

Latinska Amerika

2 690

Azija

5 187

Osrednja Azija

719

Bližnji vzhod

481

Južna Afrika

980

Tematski programi:

5 596

Vlaganje v ljudi

1 060

Okolje in trajnostno upravljanje naravnih virov

804

Nedržavni akterji in organi lokalnih skupnosti v razvoju

1 639

Varnost hrane

1 709

Migracije in azil

384

Države AKP, ki so pogodbenice Protokola o sladkorju

1 244

Države AKP, ki so vodilne dobaviteljice banan

190

(1)

Sprejeta besedila, 21. 10. 2010, P7_TA(2010)0382.

(2)

*          Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

(3)

          Stališče Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2010 (še ni objavljeno v uradnem listu) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 10. decembra 2010 (še ni objavljeno v uradnem listu).

(4)

          UL L 378, 27.12.2006, str. 41.

(5)

          UL L 286, 5.11.1994, str. 1.

(6)

          UL L 108, 27.4.1999, str. 2.

(7)

          UL L 190, 23.7.1999, str. 14.

(8)

          UL L 141, 9.6.2010, str. 3.


OBRAZLOŽITEV

Vsebinska vprašanja, povezana s spremljevalnimi ukrepi glede banan

Predlog osnutka uredbe o spremembi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja je namenjen podpori najpomembnejših afriških, karibskih in pacifiških (AKP) držav, izvoznic banan, s spremljevalnimi ukrepi glede banan, predvidenimi za obdobje štirih let (2010–2013).

Parlament je prek Odbora za razvoj že na začetni stopnji izrazil številne pomisleke glede predloga Komisije. Odbor je zlasti poudaril, da je treba zagotoviti, da bodo spremljevalni ukrepi glede banan usmerjeni v uresničevanje glavnih razvojnih ciljev in ciljev odprave revščine, da bodo spoštovali okoljske, zdravstvene in delovne standarde ter da je treba oblikovati posebna merila za dodeljevanje sredstev.

Parlament se je o vseh vsebinskih vprašanjih hitro in konstruktivno pogajal s Svetom, pri čemer je pomagala Evropska komisija. Sozakonodajalca sta hitro dosegla dogovor.

V skupnem stališču Sveta iz prve obravnave je bilo v skladu z doseženim političnim dogovorom sprejetih vseh petnajst vsebinskih predlogov sprememb iz stališča Parlamenta v prvi obravnavi. Gre za predloge sprememb 1, 2, 3, 4 (s tehnično prilagoditvijo), 25, 6, 7, 8, 9, 10, 12, 13, 14, 26 in 17. Poročevalec meni, da je Parlament, kar zadeva vsebinska vprašanja, lahko zadovoljen z vsebino osnutka uredbe, kot ga predlaga Svet.

Poročevalec predlaga zgolj majhno spremembo k uvodni izjavi v različici Sveta 5 (na podlagi predloga spremembe 4 iz prve obravnave Parlamenta), ki izboljšuje tehnično prilagoditev Sveta in jo približuje dogovorjenemu izvirnemu besedilu.

Sozakonodajalca pa nista dosegla soglasja o horizontalnem vprašanju glede uporabe postopka delegiranih aktov (člen 290 PDEU) v instrumentu za financiranje razvojnega sodelovanja, kar bi zadevalo tudi strateške programske dokumente v zvezi s spremljevalnimi ukrepi glede banan. Zgolj zaradi tega spornega, a izredno pomembnega vprašanja, ki je podrobneje opisano v nadaljevanju, zakonodajnega postopka o spremljevalnih ukrepih glede banan ni bilo mogoče zaključiti v prvi obravnavi.

Finančna vprašanja

Poročevalec ugotavlja, da sta se Parlament in Svet dogovorila o financiranju spremljevalnih ukrepov glede banan za leti 2010 in 2011.

Vendar želi poudariti, da pomisleki o načinu financiranja spremljevalnih ukrepov glede banan, izraženi med prvo obravnavo, še vedno veljajo in da še vedno ni dogovora o financiranju za leti 2012 in 2013.

Predlog uredbe močno zmanjšuje razliko do zgornje meje v razdelku 4 večletnega finančnega okvira za obdobje 2007–2013 in ne pušča manevrskega prostora za ustrezen odziv ob morebitnih krizah. Načeloma se novi instrumenti ne bi smeli financirati s prerazporeditvami, saj to ogroža obstoječe prednostne naloge, nasprotno, financirati bi jih bilo treba z uporabo dodatnih sredstev.

Zato je Parlament pozval k reviziji večletnega finančnega okvira na vse načine, ki jih omogočata točki 21 in 23 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju, ali z drugimi načini, na primer tistimi iz točk 25 in 27 tega sporazuma.

Te pomisleke je treba upoštevati pri odločanju o financiranju spremljevalnih ukrepov glede banan v prihodnjih letih.

Odprto vprašanje za drugo obravnavo: postopki demokratičnega nadzora

Ozadje: za kaj pravzaprav gre

Glavni namen zakonodajnega priporočila, ki ga poročevalec predlaga za drugo obravnavo, je zaščititi demokratične pristojnosti Parlamenta iz Lizbonske pogodbe. Kot sozakonodajalec mora imeti Parlament možnost, da v enaki meri kot Svet nadzira sprejemanje strateških odločitev o tem, kje in kako se porablja razvojna pomoč.

Tehnično številni sklepi, ki jih običajno sprejema Komisija za izvajanje temeljnega akta, izpolnjujejo merila za delegirane akte (člen 290 PDEU). Uvedba postopka delegiranih aktov bi obema vejama zakonodajne oblasti omogočila, da učinkovito nasprotujeta nekaterim osnutkom sklepov, ki jih predlaga Komisija, ali celo prekličeta pooblastilo. Poročevalec je prepričan, da bi s to odločno spodbudo Komisija ustrezno upoštevala predloge Parlamenta o dodeljevanju finančnih sredstev in sektorskih prednostnih nalogah pri načrtovanju pomoči EU. Če bo Evropski parlament dejansko dobil pristojnost za nadzor in pregled nad delovanjem, ki mu jo Lizbonska pogodba jasno podeljuje, bo s tem narejen velik korak k zmanjševanju demokratičnega deficita v postopku odločanja Evropske unije.

Zato se skuša z več postopkovnimi spremembami, predlaganimi v prvi obravnavi, zagotoviti, da se postopek delegiranih aktov ustrezno vključi v uredbo o instrumentu razvojnega sodelovanja v skladu s črko in duhom Lizbonske pogodbe. Enake spremembe so predlagane tudi v poročilu kolega Gaya Mitchella o vmesnem pregledu instrumenta za razvoj in sodelovanje (A7–0078/2009).

Ker velja postopek delegiranih aktov tudi za načrtovanje drugih finančnih instrumentov na področju zunanjega delovanja, ki so v postopku pregleda – instrument stabilnosti, instrument za demokracijo in človekove pravice ter instrument za industrijsko razvite države – sta parlamentarna odbora, pristojna za te instrumente (AFET in INTA), vložila enake predloge sprememb za prvo obravnavo v Parlamentu.

Stališče parlamentarnih odborov o delegiranih aktih je skladno z analizo pravne službe Parlamenta ter v celoti podpira politično stališče Parlamenta, ki ga je izrazila konferenca predsednikov 9. septembra 2010: „Pogajalci Parlamenta bi morali vedno vztrajati, da se delegirani akti vključijo v vse odločitve, ki izpolnjujejo merila člena 290 PDEU, zlasti glede ciljev, izbire prednostnih nalog, pričakovanih rezultatov in finančnih sredstev v širšem pomenu, da bi se ohranile pristojnosti Parlamenta na tem področju.“

Poročevalec ugotavlja, da so merila iz člena 290 obvezna. To pomeni, da ne morejo biti predmet političnega barantanja ali „posebnih ureditev“, kadar so izpolnjena (kot v primeru zunanjih finančnih instrumentov), saj bi bilo to v nasprotju s Pogodbo.

Medinstitucionalna pogajanja o zunanjih finančnih instrumentih torej za Parlament pomenijo več kot zgolj zagotavljanje učinkovitega parlamentarnega nadzora nad izvajanjem zakonodaje EU in s tem demokratičnega nadzora. Njihov temeljni cilj je tudi, da vse institucije spoštujejo Pogodbo. Upoštevati je treba tudi, da bo izid pogajanj o uporabi delegiranih aktov za izvajanje finančnih instrumentov na področju zunanjih odnosov vzpostavil pomemben precedens za prihodnja zakonodajna pogajanja o vseh finančnih instrumentih. Če izgubimo to bitko, bomo najbrž morali čakati na novo pogodbo, da bi končno dobili pooblastila, ki nam jih Lizbonska pogodba že daje.

Postopek

Ko je odbor DEVE uradno sprejel stališče Parlamenta v prvi obravnavi, so se februarja 2010 začela medinstitucionalna pogajanja o horizontalnem vprašanju delegiranih aktov v zunanjih finančnih instrumentih. Ker je Svet z odločno zavrnitvijo Parlamentu onemogočil prevzem vloge, ki mu pripada v skladu s členom 290 PDEU v zvezi z delovanjem finančnih instrumentov, ne da bi podal nadomestne predloge, ki bi zadostili upravičenim pričakovanjem za dejanski demokratični nadzor izvajanja instrumentov, kompromis ni bil dosežen.

Parlament je prvo obravnavo zaključil 21. oktobra 2010 s sprejetjem zakonodajnih resolucij o vseh zunanjih finančnih instrumentih, pri čemer je velika večina glasovala v podporo uvedbe postopka delegiranih aktov.

Svet je 10. decembra 2010 uradno sprejel stališče o treh instrumentih od štirih, tudi o instrumentu za financiranje razvojnega sodelovanja. V stališču Svet zavrača vse predloge sprememb iz prve obravnave, ki skušajo uvesti delegirane akte v instrumente, ne da bi predlagal alternativen postopek.

Svet je pozval Parlament, naj pred koncem leta 2010 (torej brez pogajanj) sprejme skupno stališče Sveta, kar (in to Svet dobro ve) ni mogoče brez popolnega neupoštevanja notranjih postopkov Parlamenta. Prav tako se Svet ni posvetoval s Parlamentom, da bi se skupaj dogovorila o najprimernejšem trenutku za predajo menja, kar bi bilo potrebno v skladu s členom 20 sporazuma o dobrem medinstitucionalnem sodelovanju.

-o0o-

Ker so bila zaman vsa prizadevanja, da bi na tristranskih pogovorih o teh zadevah in v stikih na tehnični ravni dosegli napredek, je mnenje poročevalca, da mora Parlament v drugi obravnavi čim prej ponoviti in sprejeti svoje mnenje o delegiranih aktih. Ker sozakonodajalec ne ponuja alternativnih predlogov in ker je treba ukrepati hitro ter v interesu upravičencev, bi moral Parlament ponovno potrditi svoje stališče iz prve obravnave glede ustreznega postopka za demokratični nadzor in uporabe delegiranih aktov, ne da bi se v tej fazi spustil v novo razpravo o posameznih predlogih sprememb.

Hkrati je treba Svet pozvati, naj se čim hitreje odzove na stališče Parlamenta v drugi obravnavi in zagotovi, da se poišče rešitev in se sredstva čim hitreje sprostijo.

Za zaključek in glede na navedene pravne in politične argumente poročevalec priporoča ponovno uvedbo vseh predlogov sprememb o delegiranih aktih in demokratičnem nadzoru iz prve obravnave, ki jih Svet ni sprejel.


POSTOPEK

Naslov

Instrument za financiranje razvojnega sodelovanja

Referenčni dokumenti

16447/1/2010 – C7-0424/2010 – 2010/0059(COD)

Datum 1. obravnave EP – št. P

21.10.2010                     T7-0382/2010

Predlog Komisije

KOM(2010)0102 - C7-0079/2010

Datum razglasitve prejetja stališča Sveta iz prve obravnave na zasedanju

16.12.2010

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

DEVE

16.12.2010

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Charles Goerens

25.1.2011

 

 

Obravnava v odboru

25.1.2011

 

 

 

Datum sprejetja

26.1.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

28

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Thijs Berman, Michael Cashman, Ricardo Cortés Lastra, Corina Creţu, Véronique De Keyser, Nirj Deva, Leonidas Donskis, Charles Goerens, Catherine Grèze, András Gyürk, Eva Joly, Filip Kaczmarek, Franziska Keller, Miguel Angel Martínez Martínez, Gay Mitchell, Norbert Neuser, Bill Newton Dunn, Maurice Ponga, Birgit Schnieber-Jastram, Michèle Striffler, Alf Svensson, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Patrice Tirolien, Ivo Vajgl, Iva Zanicchi, Gabriele Zimmer

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Martin Kastler, Csaba Őry

Datum predložitve

28.1.2011

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov