PRIPOROČILO o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje za imetnike diplomatskih, službenih ali uradnih potnih listov

27.1.2011 - (16362/2010 – C7‑0399/2010 – 2010/0222(NLE)) - ***

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Ioan Enciu

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje za imetnike diplomatskih, službenih ali uradnih potnih listov

(16362/2010 – C7‑0399/2010 – 2010/0222(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (16362/2010),

–   ob upoštevanju osnutka sporazuma med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje za imetnike diplomatskih, službenih ali uradnih potnih listov (13708/2010),

–   ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet vložil v skladu s točko (a) člena 77(2) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7–0399/2010),

–   ob upoštevanju členov 81 in 90(8) svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7‑0010/2011),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Federativne republike Brazilije.

OBRAZLOŽITEV

Na podlagi Uredbe (ES) 539/2001 sodi Brazilija med države s tako imenovanega pozitivnega seznama, katerih državljani so pri prehodu zunanjih meja Evropske unije oproščeni vizumske obveznosti. Glede na načelo vzajemnosti, na katerem temelji uredba, bi morali vsi državljani EU, ki potujejo v Brazilijo, uživati podobne pravice.

Doslej se je načelo vzajemnosti v praksi izvajalo z dvostranskimi sporazumi, sklenjenimi med Brazilijo in posameznimi državami članicami. Štiri države EU – Estonija, Ciper, Malta in Latvija – pa takega sporazuma niso podpisale, zato morajo njihovi državljani še imeti vizum, da lahko potujejo v Brazilijo, kar je kršitev načela vzajemnosti.

V tem okviru in ob upoštevanju, da je po Lizbonski pogodbi za skupno vizumsko politiko do tretjih držav pristojna izključno EU, se lahko o sporazumu o odpravi vizumske obveznosti z Brazilijo pogaja in ga sklene le EU, ne pa posamezne države članice.

Svet je v zvezi s tem 18. aprila 2008 sprejel sklep, s katerim je pooblastil Komisijo, da se v imenu Evropske unije pogaja o takem sporazumu. Strani sta se dogovorili, da bosta podpisali dva ločena sporazuma: enega za imetnike navadnih potnih listov in enega za imetnike diplomatskih, uradnih in službenih potnih listov. Tako odločitev so sprejeli zato, ker za slednjega ne bo potrebna ratifikacija brazilskega kongresa in bo lahko začel veljati prej.

Pogajanja z Brazilijo o sporazumu za imetnike diplomatskih, uradnih in službenih potnih listov so se začela 2. julija 2008 in zaključila 19. novembra. Sporazum je bil parafiran 28. aprila 2010, uradno pa je bil v imenu Unije in Brazilije podpisan v Bruslju 8. novembra 2010.

Sporazum o odpravi vizumov med EU in Brazilijo ne bo nadomestil drugih dvostranskih sporazumov, ki so bili podpisani z različnimi državami članicami, temveč jih bo dopolnil. Vseeno pa bo sporazum, ki ga je sklenila Unija, prevladal nad dvostranskimi sporazumi na področjih, ki so zajeta v teh sporazumih, t.j. turistični in poslovni obiski.

Končno besedilo tega sporazuma lahko povzamemo tako:

Cilj

Sporazum ureja vzajemno odpravo vizumske obveznosti za kratkoročna bivanja za vse državljane EU in Brazilije, ki so imetniki diplomatskega, službenega ali uradnega potnega lista. Zaradi zagotovitve enakega obravnavanja vseh državljanov EU člen 8 sporazuma določa, da lahko Brazilija sporazum začasno preneha izvajati ali ga odpove samo z veljavnostjo za vse države članice Unije. Ravno tako lahko EU sporazum začasno preneha izvajati ali ga odpove samo z veljavnostjo za vse svoje države članice.

Sporazum v preambuli upošteva poseben položaj Velike Britanije in Irske.

Področje uporabe in trajanje bivanja

Odprava vizumske obveznosti velja za imetnike diplomatskih, službenih ali uradnih potnih listov, ki potujejo zaradi turističnih ali poslovnih razlogov. Državljani pogodbenic lahko na ozemlju druge pogodbenice bivajo največ tri mesece v obdobju šestih mesecev od dne prvega vstopa na ozemlje pogodbenice. Oprostitev vizumske obveznosti za druge namene potovanja, kakor so predvideni v sporazumu, se lahko vseeno uveljavi skladno z določbami iz dvostranskih sporazumov, ki jih je Brazilija podpisala s 23 od 27 držav članic.

Sporazum upošteva položaj držav članic, ki schengenskega pravnega reda še ne izvajajo v celoti. Dokler te države članice (Ciper, Bolgarija in Romunija) ne postanejo del schengenskega območja, odprava vizumske obveznosti državljanom Brazilije omogoča bivanje na ozemlju vsake od teh držav za tri mesece, kar ne posega v čas, ki ga lahko preživijo na celotnem schengenskem območju.

Druge določbe

Za reševanje sporov, ki izhajajo iz razlage ali uporabe določb, sporazum predvideva ustanovitev odbora strokovnjakov. Sporazum določa tudi izmenjavo vzorcev potnih listov med Brazilijo in državami članicami.

***

Poročevalec zato odobrava sklenitev sporazuma.

Kot je navedeno v izmenjavi pisem med podpredsednikom Komisije Jacquesom Barrotom in brazilskimi organi, pa bi morala Evropska unija še naprej pripisovati velik pomen obstoječim dvostranskim sporazumom, saj ti zagotavljajo odpravo vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje za kategorije potnikov, ki niso zajete v sporazumu med EU in Brazilijo. Glede tega bi veljalo spomniti, da bi Evropska unija, če bi se Brazilija odpovedala dvostranskim sporazumom, lahko uporabila klavzulo o začasnem prenehanju odprave vizumske obveznosti med tema dvema stranema.

Novi sporazum o odpravi vizumske obveznosti za imetnike diplomatskih, službenih ali uradnih potnih listov pomeni korak naprej k zagotovitvi popolne vzajemnosti pri odpravi vizumske obveznosti, skladno z Uredbo št. 539/2001.

Vseeno, kot navaja Komisija v šestem poročilu o vizumski vzajemnosti (KOM (2010) 620), dve drugi tretji državi – Kanada in Združene države Amerike – še ohranjata vizumske obveznosti za tri oziroma štiri države članice ter s tem kršita načelo vzajemnosti. Poročevalec meni, da bi si morala Komisija vztrajno in proaktivno prizadevati za ukinitev vizumske obveznosti za te države. Sklenitev posebnih sporazumov za imetnike diplomatskih, uradnih in službenih potnih listov, ki bi temeljili na opisanem primeru, bi lahko pomenila prvi korak v smeri popolne liberalizacije vizumskega režima s Kanado in ZDA.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	26.1.2011
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	44 2 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Sonia Alfano, Roberta Angelilli, Rita Borsellino, Emine Bozkurt, Simon Busuttil, Philip Claeys, Carlos Coelho, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Cornelia Ernst, Tanja Fajon, Kinga Göncz, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Ágnes Hankiss, Anna Hedh, Salvatore Iacolino, Sophia in ‘t Veld, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Timothy Kirkhope, Juan Fernando López Aguilar, Clemente Mastella, Véronique Mathieu, Louis Michel, Claude Moraes, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou), Carmen Romero López, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Renate Sommer, Rui Tavares, Wim van de Camp, Daniël van der Stoep, Axel Voss, Renate Weber, Tatjana Ždanoka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Edit Bauer, Ioan Enciu, Monika Hohlmeier, Stanimir Ilchev, Ádám Kósa, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Jean Lambert, Petru Constantin Luhan, Norica Nicolai, Raül Romeva i Rueda, Ernst Strasser, Marie-Christine Vergiat