Postopek : 2010/0119(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0018/2011

Predložena besedila :

A7-0018/2011

Razprave :

Glasovanja :

PV 15/02/2011 - 9.1
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0043

PRIPOROČILO     ***
PDF 168kWORD 105k
1. 2. 2011
PE 452.891v02-00 A7-0018/2011

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Južno Afriko na drugi o spremembi Sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju

(10297/2010– C7‑0190/2010 – 2010/0119(NLE))

Odbor za razvoj

Poročevalka: Eva Joly

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Južno Afriko na drugi o spremembi Sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju

(10297/2010 – C7‑0190/2010 – 2010/0119(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (10297/2010),

–   ob upoštevanju osnutka Sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Južno Afriko na drugi o spremembi Sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju (7437/2008),

–   ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet vložil v skladu s členom 217 in členom 218(6), drugi pododstavek, točka (a), Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7‑0190/2010),

–   ob upoštevanju člena 81 in člena 90(8) svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za razvoj in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A7‑0018/2011),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Južne Afrike.


OBRAZLOŽITEV

Predhodni akti in postopek

Geneza sporazuma, za katerega je Parlament pozvan, da odobri njegovo sprejetje, je bila relativno dolga, postopek pa precej zapleten.

Prvi Sporazum o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Južnoafriško Republiko na drugi je bil podpisan v Pretoriji dne 11. oktobra 1999 in je začel veljati 1. maja 2004 za nedoločen čas(1).

V skladu s členoma 18 in 103 tega sporazuma, s katerima je bila vanj vnesena klavzula o reviziji (sicer imenovana „pregled“ v členu 103), naj bi se ta sporazum revidiral v petih letih od dneva začetka njegove veljavnosti. Splošne smernice te revizije sta pogodbenici skupaj oblikovali 7. novembra 2005 na sestanku Sveta za sodelovanje, to je mešanega organa, ki sta ga ustanovili za sprejemanje vseh odločitev o področjih, ki jih pokriva ta sporazum. Komisija je nato predlagala pogajalski mandat (junij 2006). Svet je odboru dal ne le enega, temveč dva pogajalska mandata (november 2006): eden se je nanašal na spremembo Sporazuma na podlagi člena 106(1) (klavzula o spremembi), ki Svetu za sodelovanje daje pooblastila za odločanje o vseh spremembah, ki jih predlaga katera koli pogodbenica; drugi je omogočal začetek dvostranskih pogajanj o reviziji določb Sporazuma glede zadev, povezanih s politično razsežnostjo Sporazuma ter pravosodjem, svobodo in varnostjo.

Pogodbenici sta se med dvojnimi pogajanji, ki so sledila, zaradi skladnosti vseeno dogovorili, da opustita prva pogajanja – in torej razmeroma prožnejši postopek spremembe – v korist drugih pogajanj o reviziji Sporazuma: tako bi bil namesto dveh novih sporazumov le eden o reviziji prvotnega sporazuma iz leta 1999. Pogajanja o tem sporazumu je na podlagi dvojnih pogajalskih direktiv Sveta vodila Komisija, ki se je posvetovala z dvema delovnima skupinama, ki ju je Svet pooblastil, da ji pomagata pri tej nalogi, in sicer z delovno skupino za AKP in delovno skupino za Afriko.

Pogajanja glede trgovine in zadev, povezanih s trgovino (to je glede naslovov II in III sporazuma iz leta 1999), so bila preložena do izida pogajanj v zvezi s sporazumom o gospodarskem partnerstvu (SGP) z Južno Afriko. Vendar je treba glede carinskih zadev zaradi izčrpnosti opozoriti, da je Komisija februarja 2010 sprejela ločen predlog (KOM(2010) 57) o stališču Unije v okviru Sveta za sodelovanje o carinskih tarifah, priloženih sporazumu iz leta 1999, ki jih mora uporabljati Južna Afrika, da bi se te tarife uskladile s tarifami, ki so določene v začasnem SGP in jih uporabljajo druge države članice Južnoafriške carinske unije.

Rezultati pogajanj

Navedeni Sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Južno Afriko na drugi strani o spremembi Sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju je bil končno podpisan v Kleinmondu (Južna Afrika) 11. septembra 2009 (po Sklepu Sveta z dne 1. aprila 2008 o podpisu revidiranega sporazuma(2)).

Vpliv Lizbonske pogodbe in odobritev Parlamenta

Od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe sporazuma uradno ne odobri več Evropska skupnost, temveč Evropska unija: namen Sklepa Sveta zato ni več le odobriti sporazum v imenu Evropske unije, temveč tudi uradno obvestiti južnoafriško stran, da je od 1. decembra 2009 Evropska unija, ki je nasledila Evropsko skupnost, prevzela vse pravice in obveznosti Evropske skupnosti in posebej tiste, ki izhajajo iz tega sporazuma. V določbah sporazuma, revidiranega leta 2009, je namreč določeno, da se pogodbenici uradno obvestita o dokončanju postopkov odobritve in da revidirani sporazum začne veljati v mesecu, ki sledi mesecu tega uradnega obvestila.

Ta sporazum je s tehničnega vidika sporazum o pridružitvi v smislu člena 217 Pogodbe o delovanju Evropske unije; tak sporazum se lahko v skladu s členom 218(6) navedene pogodbe sklene (s sklepom Sveta) šele po odobritvi Parlamenta.

Iz Pogodbe (zlasti iz člena 218) in Poslovnika (zlasti iz členov 81 in 90) izhaja, da niso dopustne spremembe besedila sporazuma in da se mora pristojni odbor (v tem primeru Odbor za razvoj) izreči le, da plenarnemu zasedanju priporoči, naj bodisi sprejme bodisi zavrne sporazum (plenarno zasedanje se mora izreči z enim samim glasovanjem z večino oddanih glasov).

Vsebina sporazuma

Namen prvotnega sporazuma, ki je bil podpisan v Pretoriji leta 1999, je okrepiti dvostransko sodelovanje na več področjih. Zasleduje več ciljev: okrepiti dvostranski dialog, podpreti Južno Afriko v procesu gospodarskega in družbenega prehoda, spodbujati regionalno sodelovanje in gospodarsko povezovanje med južnoafriškimi državami in vključevanje v svetovno gospodarstvo ter razširiti in liberalizirati dvostransko blagovno menjavo, trgovino s storitvami in pretok kapitala. S Sporazumom se vzpostavlja tudi stalen politični dialog o zadevah v skupnem interesu tako na dvostranski kot na regionalni ravni (v okviru dialoga, ki ga ima EU z južnoafriškimi državami in skupino držav AKP). Od več kot sto členov (natančneje od 109) Sporazuma se jih le slabih dvajset (členi od 65 do 82) nanaša posebej na razvojno sodelovanje, k tem pa je treba dodati še štiri člene o financiranju splošnega sodelovanja. Torej morda ni treba skrivati, da je ta sporazum kljub naslovu bolj sporazum o gospodarstvu in prosti trgovini kot sporazum o razvojnem sodelovanju. Kar pa zadeva to sodelovanje, se bistveni del naše pomoči Južni Afriki financira iz proračuna Unije prek instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (v angleščini DCI). DCI za obdobje 2007–2013 vključuje proračun v višini 980 milijonov EUR za Južno Afriko; nacionalni okvirni program za isto obdobje opredeljuje dve prednostni področji za naše razvojno sodelovanje z Južno Afriko: po eni strani ustvarjanje delovnih mest v neformalnem gospodarstvu in vključevanje teh delovnih mest v formalno gospodarstvo; po drugi strani ustvarjanje infrastrukture za opravljanje osnovnih storitev socialne varnosti in socialno kohezijo; ta program poudarja bistveno vlogo decentralizacije našega sodelovanja, kar zahteva močno vključevanje civilne družbe v razvojni proces. Druge določbe Sporazuma poleg gospodarskega sodelovanja (ki je predmet celotnega naslova Sporazuma, to je naslova IV) zadevajo več zelo pomembnih področij sodelovanja, povezanih z razvojem, kot so: sodelovanje na socialnem področju na podlagi organiziranega dialoga, predvsem glede svobode združevanja, pravic delavcev, pravic otrok, enakosti med spoloma, boja proti nasilju nad ženskami; okoljsko sodelovanje, posebej glede podnebnih sprememb; kulturno sodelovanje; sodelovanje na področju boja proti prepovedanim drogam in pranju denarja; sodelovanje na področju zdravja in predvsem boja proti aidsu.

Ker je ta sporazum sporazum o sodelovanju, vzpostavlja tudi skupno institucionalno strukturo, s tem ko je z njim, kot smo videli zgoraj, ustanovljen Svet za sodelovanje.

Revidirani sporazum, podpisan v Kleinmondu leta 2009, vnaša v prvotni sporazum nekaj zanimivih sprememb, med katerimi so zlasti naslednje, ki se nanašajo na razvoj: razorožitev postaja bistveni element Sporazuma, natančneje, enako kot demokratična načela, človekove pravice in pravna država je sodelovanje pri vprašanjih razorožitve in preprečevanja širjenja orožja za množično uničevanje postalo bistveni element Sporazuma; vnesena sta bila načelo učinkovitosti pomoči kot cilj razvojnega sodelovanja ter prednost, dana ukrepom, ki zlasti pri preprečevanju revščine prispevajo k doseganju razvojnih ciljev novega tisočletja (RCT); poleg tega je bil vnesen poseben člen o RCT, da bi opozorili na zavezanost pogodbenic, da jih dosežejo do leta 2015; poudarjena je potreba, da se prednostna področja našega razvojnega sodelovanja določijo v večletnih programskih dokumentih, ki jih skupaj sprejmeta pogodbenici, vključno s skupnimi programskimi dokumenti, ki jih sprejmejo države članice Unije, v skladu z instrumenti sodelovanja EU; nedržavni akterji so kot taki (namesto prejšnjih „nevladnih organizacij“) potrjeni kot partnerji pri sodelovanju, ki so upravičeni do finančne in tehnične pomoči.

Treba se je seznaniti tudi s tem, da je bilo vnesenih sedem novih členov, ki ustrezajo prav toliko razmeroma dobro opredeljenim področjem našega sodelovanja z Južno Afriko: boj proti orožju za množično uničevanje in načinom njegovega širjenja s podpisom in spoštovanjem mednarodnih instrumentov na tem področju, ki tudi postaja predmet stalnega političnega dialoga; boj proti terorizmu; boj proti pranju denarja, financiranju terorizma in organiziranemu kriminalu; boj proti proizvodnji in kopičenju tako imenovanega „osebnega in lahkega“ orožja ter trgovini s tem orožjem; preprečevanje dejavnosti plačancev; neomajna podpora Mednarodnemu kazenskemu sodišču in njegovemu prizadevanju za odpravo nekaznovanja in spoštovanje mednarodne pravice; zdaj mora potekati tudi poglobljen politični dialog o sodelovanju na področju migracij (to sodelovanje je predmet novega, sicer zelo podrobnega člena) in v tem okviru predvsem o povezavi med sodelovanjem in razvojem (kar neizčrpno zajema: strategije za zmanjšanje revščine, izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev ter ustvarjanje delovnih mest; udeležbo migrantov pri razvoju njihove domovine; sodelovanje pri krepitvi zmogljivosti, zlasti v zdravstvenem in izobraževalnem sektorju, da bi omejili negativni vpliv bega možganov Južnoafričanov na trajnostni razvoj v Južni Afriki; zakonite, hitre in poceni načine prenosa nakazil izseljencev v državo).

Razširitev našega sodelovanja na ta številna nova področja je z vidika razvoja Južne Afrike seveda zasluga revidiranega sporazuma, sta pa to razširitev, ki je bila v prvotnem sporazumu iz leta 1999 predvidena le kot možnost, želeli obe pogodbenici (ker sta se dogovorili o skupnem akcijskem načrtu za izvajanje strateškega partnerstva med Južno Afriko in Evropsko unijo). Poročevalka bi vseeno raje izrazila mešano mnenje o revidiranem sporazumu, saj se še vedno zdi, da splošna filozofija in struktura ter pomen naslovov tega sporazuma dajejo prednost trgovinskim, gospodarskim in prostotrgovinskim vprašanjem, mogoče v škodo razvojnega pristopa, za katerega si želi, da bi bil še bolj odločen in medsektorski, čeprav pozdravlja nove določbe o razvoju, vnesene v revidirani sporazum, zlasti določbe o preprečevanju revščine, učinkovitosti pomoči, razvojnih ciljih tisočletja ali povezavi med migracijami in razvojem.

Priporočila poročevalke

Poročevalka ob upoštevanju zgornjega predlaga, da Odbor za razvoj Parlamentu priporoči, naj odobri sklenitev Sporazuma, in želi, da se nove določbe Sporazuma o razvoju in novih oblikah sodelovanja, ki so v njem predvidene, v celoti izvajajo in so v fazi izvajanja Sporazuma predmet pozornega spremljanja z vidika člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije, to je ob upoštevanju ciljev Unije glede razvojnega sodelovanja, ki jih mora Unija upoštevati pri politikah, ki jih izvaja in ki lahko vplivajo na države v razvoju, ter med katerimi je glavni cilj zmanjšanje in dolgoročno izkoreninjenje revščine.

(1)

UL L 311, 4.12.1999, str. 3.

(2)

Dok. št. st7437/08.


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (17.1.2011)

za Odbor za razvoj

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Južno Afriko na drugi strani o spremembi Sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju

(10297/2010 – C7‑0190/2010 – 2010/0119(AVC))

Pripravljavec mnenja: Niccolò Rinaldi

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Trgovinske odnose in razvojno sodelovanje med Južno Afriko in Evropsko unijo ureja sporazum o trgovini, razvoju in sodelovanju (STRS), ki je bil podpisan oktobra 1999. STRS se je deloma izvajal v letu 2000, dokončno pa je bila njegova izvedba zaključena maja 2004, pred ustanovitvijo Odbora za mednarodno trgovino.

Tako je bil izvirni STRS z Južno Afriko pod pristojnostjo odbora DEVE. V preteklem zakonodajnem obdobju je bil odbor DEVE pristojen za pripravo poročil o dveh dodatnih protokolih, sprejetih zaradi pristopa novih držav članic.

STRS je celovit sporazum, ki vzpostavlja območje proste trgovine. Sporazum v veliki meri obravnava prosti pretok blaga, vključuje pa tudi določbe v zvezi s storitvami in naložbami ter druga vprašanja, kot so javna naročila, konkurenčna politika in intelektualna lastnina. Trgovinske določbe dopolnjuje obsežen okvir razvojne pomoči.

Namen STRS je Južni Afriki zagotoviti boljši dostop do trga EU in obratno. Ob koncu prehodnega obdobja STRS je približno 95 % izvoza Južne Afrike v EU v celoti liberaliziranega, večina preostalih izdelkov pa uživa ugodne tarifne preferenciale v okviru splošnega sistema preferencialov.

Zavoljo varovanja ranljivih sektorjev obeh partneric so bili nekateri proizvodi izključeni iz STRS, drugi pa so bili le delno liberalizirani. Za EU so to predvsem kmetijski proizvodi, medtem ko gre pri Južni Afriki predvsem za industrijske izdelke, zlasti za nekatere proizvode za motorna vozila ter nekatere tekstilne izdelke in oblačila.

Sporazum določa podrobna pravila o poreklu in vsebuje dvostranske zaščitne klavzule za proizvode, za katere je ugotovljeno, da povzročajo ali da lahko povzročijo resno škodo industriji druge pogodbenice.

STRS vsebuje določbe, katerih cilj je preprečiti protikonkurenčno prakso in priznava, da je treba zagotoviti ustrezno zaščito intelektualne lastnine. Poleg tega predvideva tesno sodelovanje na številnih s trgovino povezanih področjih, vključno s carinsko službo, prostim pretokom storitev in kapitala ter uskladitvijo pravil in standardov.

Od začetka veljavnosti STRS je menjava EU z Južno Afriko ves čas naraščala. EU je najpomembnejša trgovinska partnerica Južne Afrike: v letu 2009 se je v EU stekalo približno 34 % celotnega izvoza Južne Afrike, hkrati pa približno 35 % celotnega južnoafriškega uvoza prihaja iz EU.

Ne glede na svetovno gospodarsko krizo v tem letu je vrednost izvoza Južne Afrike v EU znašala 14,96 milijard EUR, njihov uvoz iz EU pa 16,1 milijardo EUR.

V STRS je bil vključen tudi proces pregleda. V skladu s členoma 18 in 103 STRS, ki pozivata k reviziji sporazuma v petih letih po začetku njegove veljavnosti, je bil leta 2004 opravljen vmesni pregled, po katerem sta se stranki odločili za revizijo določb sporazuma.

Leta 2005 je skupni svet za sodelovanje oblikoval splošne smernice za prihodnjo revizijo STRS, ki zajemajo nadaljnjo liberalizacijo trgovine, manjše prilagoditve naslova o razvojnem sodelovanju, posodobitev besedila več določb v zvezi z gospodarskim sodelovanjem in sodelovanjem na drugih področjih ter sprejetje novih določb o zadevah, kot so terorizem, mednarodno kazensko sodišče, orožje za množično uničevanje, plačanci in osebno orožje.

Predlog spremembe ne zajema večjih trgovinskih vprašanj, saj je bila revizija določb o trgovini in trgovinskih zadevah zamrznjena do zaključka pogajanj o sporazumu o gospodarskem partnerstvu.

Poročevalec bi rad poudaril, kako pomembni so odnosi med Južno Afriko in EU ter kakšne bodo posledice za Južno Afriko, če revidirani STRS ne bi bil ratificiran ali če bo prišlo do zamude pri ratifikaciji.

STRS je namreč za Južno Afriko izjemno koristen, saj je z EU leta 2007 sklenila tudi strateško partnerstvo – politični načrt, ki spremlja STRS.

Oblikovani so bili uspešni forumi sodelovanja na visoki ravni na številnih področjih, kot sta znanost in tehnologija, z namenom izvajati nadaljnje forume v dodatnih sektorjih, kot so carinsko sodelovanje in izobraževanje

Poročevalec poziva Južno Afriko, naj uporabi tako imenovane prožnosti, vgrajene v Sporazum TRIPS, da bi lahko zagotovila nujna zdravila po dostopnih cenah, na primer prisilne licence in mehanizem iz člena 30 Pogodbe, ter vztraja, da se EU ne bi smela pogajati o določbah sporazuma TRIPS-plus, ki zadevajo farmacevtske izdelke ter vplivajo na javno zdravje in dostop do zdravil, kot so ekskluzivnost podatkov, razširitve patentov in omejitve utemeljitev za prisilne licence.

EU je pomembna strateška in trgovinska partnerica Južne Afrike, saj približno tretjina trgovine Južne Afrike poteka z EU. Južna Afrika je trenutno tudi ena od le devetih strateških partneric EU (skupaj z Brazilijo, Indijo in Kitajsko) in edina afriška država, ki je doslej podpisala sporazum o strateškem partnerstvu z EU.

Poročevalec bi tudi rad poudaril, da v revidiranih oddelkih STRS ni videti ničesar tako spornega, kar bi upravičevalo preložitev ratifikacije.

Če do ratifikacije ne pride ali če se preloži za nedoločen čas, se utegne Južna Afrika spopasti z različnimi težavami in lahko izgubi številne priložnosti. Ne samo, da lahko predložitev škoduje sedanjemu sodelovanju med Južno Afriko in EU, temveč lahko popolna neratifikacija sprememb vodi v izgubo v potencialno koristnejšega in tesnejšega sodelovanja med partnericama.

******

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za razvoj kot odgovorni odbor, naj Parlamentu predlaga, da predlog sprejme.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

17.1.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

22

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

William (grof) Dartmouthski (William (The Earl of) Dartmouth), David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Christofer Fjellner, Bernd Lange, Emilio Menéndez del Valle, Vital Moreira, Cristiana Muscardini, Niccolò Rinaldi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Keith Taylor, Iuliu Winkler, Pablo Zalba Bidegain

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Josefa Andrés Barea, Francesca Balzani, Catherine Bearder, José Bové, Salvatore Iacolino, Syed Kamall, Jarosław Leszek Wałęsa

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Elie Hoarau, Marietje Schaake


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

26.1.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

27

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Thijs Berman, Michael Cashman, Ricardo Cortés Lastra, Corina Creţu, Véronique De Keyser, Nirj Deva, Leonidas Donskis, Charles Goerens, Catherine Grèze, András Gyürk, Eva Joly, Filip Kaczmarek, Franziska Keller, Miguel Angel Martínez Martínez, Gay Mitchell, Norbert Neuser, Bill Newton Dunn, Maurice Ponga, Birgit Schnieber-Jastram, Michèle Striffler, Alf Svensson, Eleni Theocharous, Ivo Vajgl, Iva Zanicchi, Gabriele Zimmer

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Martin Kastler, Wolf Klinz, Csaba Őry, Patrizia Toia

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov