POROČILO o ustreznih, vzdržnih in varnih evropskih pokojninskih sistemih

3.2.2011 - (2010/2239(INI))

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Poročevalka: Ria Oomen-Ruijten
Pripravljavec mnenja (*): George Sabin Cutas, Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
(*) Pridruženi odbor – člen 50 Poslovnika

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o ustreznih, vzdržnih in varnih evropskih pokojninskih sistemih

(2010/2239(INI))

Evropski parlament,

–    ob upoštevanju horizontalne socialne klavzule iz člena 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. julija 2010 z naslovom Zelena knjiga za ustrezne, vzdržne in varne evropske pokojninske sisteme (KOM(2010)0365),

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2010 o demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti[1],

–    ob upoštevanju poročila Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije z dne 7. julija 2010 z naslovom Zelena knjiga za ustrezne, vzdržne in varne evropske pokojninske sisteme[2],

–    ob upoštevanju predloga Komisije za sklep Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic: del II integriranih smernic strategije Evropa 2020 (KOM(2010)0193) in svoje resolucije z dne 8. septembra 2010 na to temo[3],

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. aprila 2009 z naslovom Obvladovanje vpliva staranja prebivalstva v EU (Poročilo o staranju prebivalstva 2009) (KOM(2009)0180) in svoje resolucije z dne 7. septembra 2010[4],

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2009 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela[5],

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2009 o prenovljeni socialni agendi[6],

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. novembra 2008 o prihodnosti sistemov socialne varnosti in pokojninskih sistemov: njihovo financiranje in vedno večja individualizacija[7],

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2008 o spodbujanju socialne vključenosti in boja proti revščini, vključno z revščino otrok, v EU[8],

–    ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0507) in svoje resolucije z dne 20. junija 2007[9],

–   ob upoštevanju strategije Evropskega Sveta v Stockholmu leta 2001, ki vsebuje reformo pokojninskih sistemov v Evropi,

–   ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta v Laeknu leta 2001 o skupnih ciljih za pokojnine, v katerem je poudarjeno, da morajo ti biti ustrezni, vzdržni in prilagodljivi,

–    ob upoštevanju Listine o temeljnih človekovih pravicah, zlasti njenega člena 23,

–    ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–    ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0025/2011),

A.  ker ljudje danes zaradi visoke stopnje brezposelnosti, ki prizadene predvsem mlade, ter zaradi daljšega in v nekaterih primerih višjega izobraževanja kasneje postanejo delovno aktivni in povprečno trg dela zapustijo prej, kot je zakonsko določena upokojitvena starost, njihovo delovno dobo prekinjajo obdobja odsotnosti z dela, življenjska doba pa se daljša,

B.   ker sta finančna in gospodarska kriza še dodatno povečali osnovni demografski izziv, ki je pred EU,

C.  ker po aktualnih podatkih upada število ljudi, ki vstopajo na trg dela (delež prebivalcev EU v delovni starosti se bo z letom 2012 začel zmanjševati), število upokojencev pa narašča (leta 2008 so na vsako osebo, staro 65 let ali več, prišli štirje državljani EU v delovni starosti, do leta 2020 bo razmerje ena proti pet, leta 2060 pa ena proti dve); ker se ta trend razlikuje glede na demografske razlike med državami članicami,

D.  ker je zagotavljanje ustreznih, vzdržnih in varnih pokojnin neločljivo povezano z višjo stopnjo zaposlenosti, produktivnosti in gospodarske rasti,

E.   ker bi bilo treba pri gospodarskem upravljanju Evropske unije upoštevati celovit pristop, kot je bilo prikazano v zeleni knjigi,

F.   ker je finančna kriza povzročila rast brezposelnosti, večjo revščino in socialno izključenost, vedno večji proračunski primanjkljaj v številnih državah članicah in težave pri financiranju pokojnin (iz davkov ali drugače) ter je pokazala krhkost nekaterih sistemov pokojninskih skladov,

G.   ker bi moral cilj 75-odstotne stopnje zaposlenosti, opredeljen v strategiji EU 2020, pomagati zagotoviti vzdržnost pokojninskih sistemov,

H.  ker vse bolj prevladujoče začasne in nestalne zaposlitve zmanjšujejo prispevke v pokojninske sisteme ter ogrožajo stabilnost teh sistemov in ustreznost prihodnjih pokojnin,

I.    ker je treba pri zasnovi pokojninskih skladov upoštevati blaženje tveganja in zmožnost odzivanja na pretrese,

J.    ker bi morala družba priznati delo oseb, ki svoj čas posvečajo vzgoji otrok ali skrbijo za starejše osebe, in ker bi lahko to dosegli tako, da bi jim zagotovili individualne pravice, zlasti pokojninske,

K.  ker je enakost med ženskami in moškimi v Uniji vrednota, cilj in temeljna pravica, institucije EU pa morajo enakost med spoloma vključiti v vse svoje ukrepe,

L.   ker se ženske v Evropski uniji pri različnih vidikih, povezanih s pokojnino, soočajo z neposredno in posredno diskriminacijo,

M.  ker predviden učinek pokojninskih reform ponavadi temelji na profilu moškega s povprečno plačo, ki je zaposlen za polni delovni čas in ima polno delovno dobo, in ker aktuarske tabele glede na spol negativno vplivajo na izračun pokojnin za ženske in jim dajejo nižjo nadomestitveno stopnjo,

N.  ker so starejše ženske še posebej ogrožene, kadar njihova pravica do pokojnine izhaja iz njihovega zakonskega stanu (zakonske pravice ali pravice preživelih oseb) in kadar nimajo ustreznih pokojninskih pravic zaradi prekinitev poklicne poti,

SPLOŠNO

Raven EU in države članice

1.   pozdravlja celovit pristop, sprejet v zeleni knjigi, s katerim naj bi dosegli svež zagon na nacionalni ravni in ravni EU za vzpostavitev trdnih, dolgoročno ustreznih, vzdržnih in varnih pokojninskih sistemov, pri čemer bi ohranili načelo subsidiarnosti; opominja, da imajo posamezne države članice različne tradicije, gospodarske in demografske razmere ali celo posebnosti trga dela in da je treba spoštovati načeli subsidiarnosti in solidarnosti, v skladu s katerima države članice povsem ohranjajo odgovornost za ureditev svojih pokojninskih sistemov;

2.   poudarja, da se vse države članice soočajo z ogromnimi izzivi, da bi v času težkih socialnih in ekonomskih razmer, ki se povrh vsega razlikujejo po državah članicah in pravnih sistemih, zagotovile izpolnitev pričakovanj državljanov glede ustreznih in vzdržnih pokojnin;

3.   poudarja, da bodo mala in srednja podjetja, ki so eden glavnih virov zaposlovanja in rasti v EU, še naprej bistveno prispevala k vzdržnosti in ustreznosti pokojninskih sistemov v državah članicah; zato si želi razvoj sektorskih, medsektorskih in/ali področnih skladov, da bi povečali povezanost delavcev v malih in srednjih podjetjih s pokojninskimi sistemi, kar bi lahko služilo kot primer najboljše prakse;

4.   ugotavlja, da v zvezi z dokončnim oblikovanjem notranjega trga premišljena ekonomska in socialna politika, ob upoštevanju izzivov medgeneracijske solidarnosti, pomembno vplivata na trajnostne politike zaposlovanja, rast in stabilnost, zlasti z ohranjanjem socialne kohezije; poudarja, da morajo socialni partnerji v zvezi s tem igrati pomembno vlogo;

5.   meni, da so dolgoročne naložbe in prihranki nadvse pomembni za prihodnjo vzdržnost pokojninskih sistemov in bi jih bilo treba upoštevati v okviru makroekonomskega nadzora;

6.   ugotavlja, da se širše smernice ekonomske politike in pakt o stabilnosti in rasti nanašajo na javne izdatke, povezane s staranjem; meni, da je natančna vključitev javnih neposrednih pokojninskih obveznosti v izračun javnega dolga in primanjkljaja eden izmed številnih pogojev za vzdržnost; poziva, da se ta razsežnost upošteva pri reformi gospodarskega upravljanja z zagotovitvijo ustrezne obravnave različnih stebrov pokojninskega sistema in osredotočanjem na njihovo vzdržnost;

7.   glede na to, da je vzdržen in dobro delujoč pokojninski sistem izredno pomemben za državljane in za stabilnost javnih financ, poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da se bodo stroški pokojninskih reform še naprej upoštevali v oceni, ali se za državo članico uvede postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, in priporoča, naj bo poudarek na vzdržnosti sistema financiranja, ne pa na posamezni obliki pokojninske reforme; obžaluje, da so nekatere države članice preklicale nedavno uvedene pokojninske reforme ali pa o tem razmišljajo, zato da bi zmanjšale svoj proračunski primanjkljaj; opozarja, da terjajo sistemske pokojninske reforme visoke stroške preoblikovanja, kar je treba upoštevati pri izračunu javnega dolga in proračunskega primanjkljaja;

8.   poudarja, da je treba za zagotovitev vzdržnosti javnih financ v oceno vključiti celotni javni in zasebni dolg; poudarja, da pokojninsko varčevanje ne pomeni zgolj varčevanja za pokojnino; zahteva, da morajo vse nekrite neposredne obveznosti iz javnih pokojninskih sistemov postati pregledne ter izrecno objavljene, da bi zagotovili dolgoročno vzdržnost javnih financ;

9.   poudarja, da so za pokojnine in pokojninske sisteme odgovorne države članice; priznava, da so gospodarstva držav članic medsebojno odvisna, zato EU in države članice poziva k pravilnemu usklajevanju različnih pokojninskih politik in k uporabi odprte metode usklajevanja, da bi zagotovili ustreznost, varnost in vzdržnost pokojninskih sistemov;

10. ugotavlja, da se prvi, drugi in tretji steber v pokojninskih sistemih po državah članicah bistveno razlikujejo in da EU nima nabora skupnih meril, opredelitev in poglobljenih analiz, s katerimi bi lahko natančno pojasnili različne pokojninske sisteme in njihovo zmogljivost za izpolnjevanje potreb državljanov, in da zato ni preglednega nadzora, ki bi veljal za vse sisteme; poudarja, da bi morala EU v prvi vrsti povečati primerljivost pokojninskih sistemov in spodbujati izmenjavo primerov dobre prakse; meni, da bi morala Komisija storiti vse potrebno za oblikovanje tipologije pokojninskih sistemov v državah članicah ter skupnih opredelitev, tako da bodo sistemi primerljivi;

Spol

11. obžaluje, da v zeleni knjigi vprašanju spola ni namenjene dovolj pozornosti; meni, da je sedanja razlika med spoloma glede ustreznosti pokojnin posledica trajnih neenakosti na trgu dela, kot so obdobja brezposelnosti, bolezen, skrb za svojce, razlike med plačami moških in žensk, večja zastopanost žensk na negotovih delovnih mestih in delovnih mestih s skrajšanim delovnim časom ter ovire pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja; zato poziva Komisijo in države članice, naj nadaljujejo prizadevanja za odpravo teh neenakosti in zagotovitev dolgoročno enakega obravnavanja žensk in moških glede pokojnin, na primer z upoštevanjem porodniškega dopusta in oskrbe starejših družinskih članov kot dejanskega dela, s katerim bi moški in ženske pridobili pokojninske pravice;

12. poudarja pomen individualizacije pokojninskih pravic in poziva k določitvi meril, ki bi jih uporabili pri izračunu pokojnine žensk na tak način, da bo zagotovljena ekonomska neodvisnost tako moških kot žensk; poziva države članice, naj upoštevajo vseživljenjski pristop do pokojnin, zato da bi odgovorili na izzive cikla sodobnega delovnega življenja;

13. opozarja, da morata biti medgeneracijska pravičnost in interes mlajše generacije glavna vidika okrepljene metode usklajevanja za nadaljnji razvoj nacionalnih pokojninskih politik na podlagi sodelovanja med državami članicami;

14. poziva Komisijo in države članice, naj izvajalce poklicnih in drugih dodatnih pokojnin prisilijo, da pri izračunu pokojninskih pravic uporabijo tabele umrljivosti, ki so nevtralne glede na spol, da ženske ne bi bile kaznovane za daljšo pričakovano življenjsko dobo;

USTREZNOST

15. meni, da je nemogoče, da bi EU določila ustrezno raven pokojnin, ker je potrebni znesek zelo odvisen od posebnih okoliščin v državah članicah; kljub temu poziva Komisijo, naj izdela smernice, ki bodo državam članicam omogočale določitev meril za zagotavljanje minimalne ravni pokojnin; meni, da bi morale države članice opredeliti ustreznost kot pogoj, potreben za dostojno življenje starejših;

16. meni, da so države članice same odgovorne za zagotovitev ustreznih pokojnin za svoje državljane v okviru svoje socialne in ekonomske politike; spodbuja države članice, naj vzpostavijo sistem, ki bo najustrezneje zagotavljal dostojen življenjski standard za vse, pri čemer je treba posebno pozornost posvetiti najranljivejšim skupinam v družbi;

17. poudarja, da je lahko v okviru različnih pokojninskih sistemov ustrezna pokojnina zagotovljena z diverzifikacijo pokojninskih prihodkov, in sicer s kombiniranjem javnega sistema (prvi steber) in sistema, povezanega z delom (v večini primerov drugi steber);

18. ugotavlja, da je v večini držav članic najpomembnejši prvi steber, ki temelji na načelu solidarnosti, ter da bi bilo njegovo financiranje manj obremenjeno, če bi bilo zaposlenih več ljudi in bi obravnavali nezakonito in neprijavljeno delo, obenem pa bi lahko države članice z odprto metodo usklajevanja medsebojno razpravljale o drugih možnostih financiranja tega stebra; poudarja, da so zakonsko določeni dokladni sistemi na preizkusu ob finančni in gospodarski krizi dokazali svojo stabilnost in zanesljivost; poziva države članice, naj zagotovijo, da pokojnine iz prvega stebra presegajo prag revščine;

19. poudarja, da na vzdržnost in ustreznost pokojninskih sistemov v nekaterih državah članicah vplivajo prihranki iz tretjega stebra; vseeno poudarja, da je ta možnost na voljo le osebam z ustreznim prihodkom, ki jim omogoča vlaganje v takšne sisteme, zato ima pri zagotavljanju dostojne pokojnine le omejeno vlogo;

20. meni, da bi bilo zelo uporabno, če bi države članice bolje izmenjavale informacije o stroških in učinkovitosti oblik davčnih olajšav za zasebna pokojninska zavarovanja;

21. meni, da je glede na proračunski pritisk učinkovitost socialnih izdatkov izredno pomembna; meni, da igrajo v okviru trenutnih proračunskih pritiskov socialni izdatki pomembno ekonomsko in socialno vlogo pri blažitvi učinkov krize; meni, da so dokladni sistemi dokazali svojo ključno vlogo na področju solidarnosti med generacijami; poleg tega meni, da imata pri zmanjševanju tega pritiska drugi in tretji steber dopolnilno vlogo; zato poziva države članice, naj zagotovijo najboljšo možno kombinacijo oblik pokojninskega zavarovanja, da bi zagotovile pokojnine v prihodnje; poziva države članice, naj izboljšajo dostop državljanov do zasebnih sistemov varčevanja; poudarja, da zaradi finančne krize več držav članic načrtuje spremembe pokojninskih sistemov; vseeno jih poziva, naj zagotovijo, da bodo vsi pokojninski sistemi ostali stabilni, zanesljivi in vzdržni, ter da spremembe uvedejo po ustreznem socialnem dialogu in na podlagi zagotovljenih zadostnih informacij; se zavzema, da je v primeru, če imajo zaposleni možnost odločanja, treba zagotoviti dovolj časa, da se lahko informirajo in sprejmejo dobro premišljene odločitve;

22. poudarja, da gospodarska rast in visoka stopnja zaposlenosti izboljšujeta vzdržnost in ustreznost pokojninskih sistemov, visoka inflacija pa jima škoduje;

23. meni, da je utaja davkov postala zaskrbljujoč pojav, s katerim se je treba kar najbolj učinkovito spopasti, saj ogroža prihodnjo ustreznost in stabilnost pokojninskih sistemov;

UPOKOJITVENA STAROST

24. meni, da sta glede na demografski trend in potrebo po zagotovitvi, da se pokojnine lahko plačujejo, potrebni številčnejša in daljša udeležba na trgu dela, vendar opaža, da se življenjska doba daljša in da je boljše zdravje pri delu osnovni pogoj za daljšo delovno dobo; poziva države članice, naj s socialnimi partnerji in ustreznimi organizacijami dejavno razpravljajo in podajo oceno o morebitni povezavi med zakonsko določeno upokojitveno starostjo in pričakovano življenjsko dobo ter naj razlikujejo med tem in obvezno upokojitveno starostjo, da bi tistim, ki to želijo, omogočili, da delajo še naprej; poziva države članice, ki so dvignile zakonsko upokojitveno starost ali to nameravajo storiti, naj spodbujajo delo starejših s pomočjo davčnih olajšav in olajšav na področju socialne varnosti; prav tako poziva države članice, naj oblikujejo prilagojene in prožne pogodbe o zaposlitvi ter pokojninske sisteme za starejše osebe in jih s tem spodbujajo, da bodo kombinirali delo in upokojitev, ter naj sprejmejo odvračilne ukrepe, da bodo podjetja težje odpuščala starejše osebe; poziva Komisijo, naj naroči študijo, v kateri bi analizirali, na kakšen način porazdelitev bogastva vpliva na pričakovano življenjsko dobo v državah članicah;

25. ugotavlja, da so velike razlike med zakonsko upokojitveno starostjo in dejansko starostjo, v kateri starejši niso več zaposleni, in priporoča, da se je treba prednostno lotiti zagotavljanja, da lahko zaposleni delajo do zakonske upokojitvene starosti; ugotavlja, da so te razlike posebej očitne pri delavcih v najtežavnejših poklicnih kategorijah; zato poziva države članice in socialne partnerje, naj si izmenjajo informacije o dobri praksi; poleg tega jih poziva, naj sklenejo dogovore, ki bodo pozitivno vplivali na vzdržne pokojnine in na prožen način prispevali k podaljševanju delovnega življenja do zakonske upokojitvene starosti, na primer z razvojem celostnih strategij upravljanja staranja na nacionalni ravni in na ravni podjetij, z razvijanjem novih oblik določb o ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem, ki bodo prilagojene posebnim potrebam starejših delavcev, in z nagrajevanjem tistih, ki delajo dlje;

26. poudarja, da lahko starejša delovna sila in daljša delovna aktivnost pozitivno prispevata k oživitvi in prihodnji rasti; meni, da mora dinamičen trg dela (starejšim) delavcem, ki opravljajo fizično in/ali umsko zahtevno delo, ponuditi ustvarjalne rešitve, kot so večja prilagodljivost zakonske upokojitvene starosti, delna upokojitev ali prilagojeni delovni pogoji, spodbujanje vseživljenjskega učenja, izboljšanje storitev za iskanje zaposlitve ali prehajanje iz ene zaposlitve v drugo, da bi med zahtevami glede zaposlitve in sposobnostmi delavcev vzpostavili trajno ravnovesje; meni, da je potrebna dejavna politika za preprečevanje diskriminacije na podlagi starosti s spremljanjem pravilnega izvajanja direktiv 2000/78 in 2006/54 in s spodbujanjem evropske kulture aktivnega staranja, s čimer bi zagotovili vitalno in dostojanstveno življenje starejših; poziva države članice, naj kazni za diskriminacijo na trgu dela združijo s spodbudami za delodajalce, da bodo oblikovali vključujoč trg dela; poziva države članice, naj v okviru reform in podaljšanja delovnega življenja ter s pomočjo Komisije učinkoviteje izvajajo direktive o zdravju in varnosti pri delu;

STRATEGIJA EU 2020

27. pozdravlja sklicevanje strategije 2020 na vključitev starejših delavcev na trg dela; obžaluje, da strategija 2020 dostojnim, vzdržnim in ustreznim pokojninskim sistemom ne namenja izrecne pozornosti, čeprav je doseganje nekaterih ciljev, ki so v njej navedeni, odvisno od njih; zato predlaga, da bi cilje zelene knjige vključili v strategijo 2020;

28. meni, da bi uspešna strategija 2020 prinesla varnejša in kakovostnejša delovna mesta ter povečala število zaposlenih z ustrezno plačo in delovnimi pogoji, kar bi zvišalo plačila obveznih prispevkov za socialno varnost, ter da bi koristila gospodarski rasti, s čimer bi se okrepila vzdržnost in ustreznost pokojninskih sistemov;

29. v skladu s strategijo 2020 podpira usmerjeno in dejavno politiko trga dela, s katero bi povečali zaposlovanje tistih, ki so sedaj nezadostno zastopani na trgu dela, zlasti najbolj ranljivih; meni, da bi morala EU razviti nove kazalnike za spremljanje učinka pokojninskih reform za ranljive skupine; poudarja, da je nezakonito delo v Evropski uniji še vedno močno razširjeno in da to slabi možnosti socialne politike; poziva pristojne organe v državah članicah k spodbujanju socialne vključenosti in preprečevanju neprijavljenega dela z namenom izboljšanja uravnoteženosti pokojninskih sistemov;

DIREKTIVA O DEJAVNOSTIH IN NADZORU INSTITUCIJ ZA POKLICNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE (IORP)

30. ugotavlja, da države članice na splošno zamujajo z izvajanjem direktive IORP; poziva Komisijo, naj po potrebi ukrepa proti državam članicam, da bi tako zagotovila ustrezno in pravočasno izvajanje te direktive;

31. se strinja, da bi morala biti cilj visoka stopnja varnosti za bodoče upokojence ob sprejemljivih stroških pokroviteljskih podjetij ter v okviru vzdržnih pokojninskih sistemov;

32. ugotavlja, da je v členu 15(6) direktive IORP o izračunavanju zavarovalno-tehničnih rezervacij navedeno, da „Komisija predlaga vse potrebne ukrepe za preprečitev morebitnih izkrivljanj zaradi različnih stopenj obrestnih mer in za zaščito interesov upravičencev in članov katerega koli načrta“; poziva Komisijo, naj pred revizijo direktive IORP opravi oceno učinka in upošteva trend povečevanja števila sistemov z določenimi prispevki in zmanjševanja števila sistemov z določenimi pravicami;

33. opominja, da je v direktivi IORP navedeno, da je „pravi notranji trg finančnih storitev (...) bistvenega pomena za gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest v Skupnosti“ in da „s tem predstavlja ta direktiva prvi korak na poti k notranjemu trgu za zagotavljanje poklicnega pokojninskega zavarovanja, organiziranega v evropskem merilu“;

34. poudarja, da bi moral novoustanovljeni evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) v celoti uporabiti svoje pristojnosti in imeti pomembno vlogo pri pripravljalnem procesu za pregled direktive IORP ter pripravi pravnih predpisov, denimo osnutka tehničnih standardov, smernic in priporočil za režim plačilne sposobnosti; poudarja, da se direktiva IORP ne bi smela uporabljati za javne pokojninske obveznosti ali poklicne pokojninske sheme iz prvega stebra;

35. meni, da so kvalitativni elementi Solventnosti II koristna izhodiščna točka za okrepitev nazora institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje; ugotavlja, da to zlasti velja za zahteve v zvezi z dobrim obvladovanjem tveganja;

MOBILNOST IN PRENOSI

36. poudarja, da bo v prihodnjih letih mobilnost na trgu dela v EU bistvena za ustvarjanje delovnih mest in gospodarsko rast; zato meni, da se bo zaupanje državljanov izboljšalo, ko bodo odpravljene ovire za notranjo in čezmejno mobilnost; meni, da je vprašanja, kot so neprenosljivost, dolga obdobja za pridobitev pokojninskih pravic, ohranitev mirujočih pravic, prepoved poslabšanja položaja ter razlike pri davčni obravnavi in aktuarskih načelih, treba obravnavati glede na posledice, ki jih imajo za pokojninske sisteme; poudarja pozitiven učinek, ki bi ga bolj dinamičen trg dela lahko imel na pokojninski sistem;

37. ugotavlja, da v prvem stebru pokojninske pravice ureja ustrezna uredba o koordinaciji, vendar je za druge stebre potrebna poenostavljena ureditev;

38. ugotavlja, da se pojavlja trend povečevanja števila sistemov z določenimi prispevki in zmanjševanja števila sistemov z določenimi pravicami; poudarja, da na ta način ponudniki pokojnin tveganje, povezano z naložbo, prenašajo na varčevalce v pokojninskih načrtih; meni, da je treba zaradi raznolikosti in zapletenosti različnih kapitalskih poklicnih pokojninskih sistemov določiti pogoje za prenosljivost pridobljenih pokojninskih pravic, in sicer tako, da se prenosljivost začne s sklenitvijo nove pogodbe, pri čemer je vloga za prenos odobrena le, če se dejanski preneseni znesek vloži v sklad, katerega namen je izplačilo starostnih pokojnin; poziva k poglobljeni raziskavi davčnih vprašanj, povezanih s kapitalskimi poklicnimi pokojninskimi sistemi in kapitalskimi sistemi življenjskega zavarovanja; meni, da bi se morala dejavnost EU glede čezmejnih vprašanj jasno osredotočiti na razvijanje minimalnih standardov za pridobitev in ohranitev pokojninskih pravic ter na poenostavitev vzpostavitve nacionalnih sistemov spremljanja teh pravic;

39. pozdravlja uvedbo nacionalnih sistemov sledenja za pokojninske pravice iz različnih virov v vseh državah članicah, ter poziva Komisijo, naj pripravi predloge za evropski sistem sledenja;

PREGLED ZAKONODAJE EU

40. ugotavlja, da v številnih državah članicah že priznavajo pomen poklicnih pokojninskih sistemov in da lahko EU doda vrednost z zagotavljanjem usklajevanja med različnimi sistemi in s spodbujanjem držav članic, da zagotovijo vzpostavitev okvira, utemeljenega s socialnega, pravnega in ekonomskega vidika, ki bo ustrezno ščitil člane pokojninskih načrtov in zagotavljal dostop do razumljivih informacij o pokojnini; poudarja, da bi v državah članicah, kjer obvezne pokojninske sklade upravljajo zasebne institucije, te načrte morali oceniti tudi s stališča skladnosti z evropskimi pogoji in merili, kar zadeva varnost, naložbe in razvrstitev sredstev; načelno poudarja, da je treba vse predloge o poklicnih pokojninskih sistemih v celoti oceniti z vidika učinka, zlasti zaradi količinske opredelitve dodatnih stroškov in upravnih obremenitev;

41. meni, da morajo biti v državah članicah z obveznimi poklicnimi pokojninskimi sistemi, ki večinoma niso vključeni v prvi steber, prispevki iz drugega stebra na voljo vsem delavcem kot pravica brez diskriminacije na podlagi starosti, spola, panoge in/ali pogodbe o zaposlitvi;

42. poziva Komisijo, naj spodbuja države članice, da preučijo, kako bi lahko z okrepljenim socialnim dialogom olajšali pravico delavcev do udeležbe v drugem stebru, ter poda predloge za spodbujanje tega stebra, kjer ga še ni; poziva jih tudi, naj razvijejo metodo upravljanja, ki bo zagotavljala skupno upravljanje tega sklada, zlasti v zvezi s strategijo vlaganja prihrankov;

43. poziva države članice, naj podprejo razvoj socialnega in državljanskega dialoga o starostnih pokojninah in v celoti upoštevajo rezultate tega dialoga;

44. meni, da je treba pravila EU o tretjem stebru in njegovem nemotenem čezmejnem delovanju preučiti glede na pravilno delovanje notranjega trga, zlasti za finančne produkte, in ustvariti enake konkurenčne pogoje; poudarja, da mora ta ponovna preučitev pravil upoštevati interese zavarovancev teh sistemov;

45. meni, da je treba uporabljati načelo „enako tveganje – enaka pravila – enak kapital“ in upoštevati značilnosti vsakega pokojninskega produkta ali sistema, če naj se doseže skladnost režimov skrbnega in varnega poslovanja med različnimi ponudniki finančnih storitev;

46. priznava, da še vedno obstajajo ovire za čezmejne sisteme individualnih pokojninskih zavarovanj (tretji steber), kot so čezmejna življenjska zavarovanja; poziva Komisijo, naj pripravi predloge za odpravo teh ovir in splošni okvir za ureditev teh dejavnosti;

47. ugotavlja, da je evropska zakonodaja na področjih, kjer je pristojnost za pokojnine zaupana Evropski uniji, zelo razdrobljena; poziva Komisijo, naj preuči, ali bi bilo primerno racionalizirati ta regulativni okvir kot del boljše priprave zakonodaje;

EVROPSKA ZAKONODAJA/DOBRA PRAKSA

48. opozarja na že sprejeto odločitev o ustanovitvi Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine; poudarja, da ga je treba opremiti, zato da bo lahko učinkovito opravljal zaupane naloge ter pri tem ustrezno upošteval še zlasti posebnosti in lastnosti poklicnega pokojninskega zavarovanja;

49. ugotavlja, da so pokojninski skladi, vključno z institucijami za poklicno pokojninsko zavarovanje, še vedno regulirani in nadzirani kot samostojni finančni subjekti, čeprav v praksi te dejavnosti izvajajo konglomerati;

Kapitalske zahteve

50. meni, da morajo predlogi za režim plačilne sposobnosti institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje priznavati posebnosti pokojnin, pri čemer je treba upoštevati, da se tveganja v zavarovalniškem sektorju razlikujejo od tveganj, s katerimi se srečujejo institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, zlasti glede pogojnosti pokojninskih pravic, trajanja pokojninskih portfeljev in dejstva, da so te institucije subjekti s posebnim namenom, ki upravljajo portfelje homogenih produktov; poudarja, da bi bil glavni namen takega režima zagotoviti okrepljeno zaščito sedanjih in bodočih upokojencev; meni, je treba v celoti oceniti vpliv tovrstnih predlogov, zlasti dodatne stroške in upravne obremenitve; meni, da bi bilo treba vsako revizijo pravil o plačilni sposobnosti institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje izvesti v okviru obstoječe direktive IORP; poudarja, da so vprašanja o režimu kapitalskih zahtev za pokojninske sklade tesno povezana z ustrezno rešitvijo vprašanj, povezanih s členom 8 direktive o plačilni nesposobnosti;

51. v skladu z navedbo Komisije v zeleni knjigi poudarja, da temelji direktiva IORP na pristopu minimalnega usklajevanja v okviru Solventnosti I, medtem ko bodo zavarovalnice v bližnji prihodnosti uporabljale režim Solventnosti II, ki temelji na tveganju, in sicer celo za svojo dejavnost poklicnih pokojnin;

52. poudarja, da lahko finančni trgi učinkovito delujejo le, če je prisotno zaupanje, in meni, da zaupanje zahteva trdna pravila varnega in skrbnega poslovanja finančnih institucij, pri čemer institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje ne smejo biti izjema;

53. poziva Komisijo, naj razvije predloge o odločanju glede režima plačilne sposobnosti institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje in zlasti, kot je napovedala v zeleni knjigi, naj čim prej izvede študijo o učinkih uporabe režima plačilne sposobnosti, kot je Solventnost II;

ZAKONODAJA EU O NESOLVENTNOSTI

54. je dobro seznanjen z veliko raznovrstnostjo pri izvajanju in uporabi direktive o plačilni nesposobnosti; ugotavlja, da so zakonodajni predpisi sicer dokaj ustrezni, vendar so lahko neustrezni rezultati, zato so v nasprotju s ciljem direktive; se sklicuje na ugotovitev Komisije, da se lahko v nekaterih primerih v zvezi z izvajanjem obveznosti, ki jih določa člen 8 direktive, pojavijo težave glede obsega, v katerem ti ukrepi zadostno ščitijo interese delavcev in upokojencev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca, ter da je treba obravnavati številna vprašanja;

55. poziva Komisijo, naj skrbno spremlja izvajanje te direktive, ukrepa proti državam članicam, kadar je to upravičeno, in pri morebitni reviziji te direktive upošteva poseben položaj glede finančnih obveznosti delodajalcev do delavcev ali svojega pokojninskega sklada;

56. meni, da obstaja potreba po okrepitvi zakonodaje EU, povezane s plačilno nesposobnostjo delodajalca, da bi tako vsem delavcem zagotovili enako zaščito prihrankov, ne glede na naravo sistema pokojninskega zavarovanja njihovega delodajalca;

57. poziva, da je treba preučiti, ali bi lahko združenja pokojninskega zavarovanja, kot jih poznajo denimo v Luksemburgu in Nemčiji za zavarovanje sistemov knjigovodskih rezervacij iz drugega stebra, priporočili drugim državam članicam, da bi zaščitili varnostni mehanizem;

OBVEŠČANJE/UDELEŽBA IN NALOŽBE

58. je zaskrbljen zaradi nezadostnih informacij, ki jih državni organi in telesa, ki ravnajo s pokojninami, nudijo javnosti v zvezi z zahtevami, opcijami, možnostmi, zbranimi pravicami, verjetnimi dobički in dejanskim stanjem glede starostnih pokojnin; poudarja, da je treba državljanom pri sklepanju pogodb za dodatno pokojninsko zavarovanje zagotoviti informacije o dejanskih stroških in pristojbinah ter najboljše informacije o stanju njihovih pokojnin; poudarja tudi pomen dobrega in zgodnjega finančnega izobraževanja;

59. ugotavlja, da obstaja potreba po večji preglednosti in razkritju pristojbin ponudnikov zasebnih pokojninskih sistemov za upravljanje sredstev ter zlasti za vse vrste naložb; meni, da bi morale biti informacije o zbranih pravicah, ki so namenjene državljanom iz držav članic in jih zagotovijo skladi, združene v delujočem, preglednem in dostopnem sistemu na evropski ravni;

60. meni, da je treba javnost ob kakršni koli reformi pokojninskega sistema nemudoma in v celoti obvestiti o dolgoročnih posledicah, zlasti o višini njihove pokojnine in zahtevanem skupnem številu let plačevanja pokojninskih prispevkov; ugotavlja, da morajo reforme zagotoviti učinkovito in nemoteno prehodno ureditev; poziva države članice, naj začnejo kampanje, s katerimi bi državljanom omogočile in jih spodbudile, da se seznanijo s posledicami svojih odločitev v zvezi s pokojnino ter si zagotovijo ustrezno pokojnino;

USKLAJEVANJE POLITIK

61. meni, da bi bilo v nadaljnji razpravi o ustreznem, varnem in vzdržnem pokojninskem sistemu koristno vzpostaviti evropsko pokojninsko platformo, ki bi vključevala predstavnike institucij EU, socialnih partnerjev in ustreznih zainteresiranih strani, da bi si izmenjevali informacije o najboljših praksah in pomagali pripravljati pobude glede politik ob upoštevanju načela subsidiarnosti; meni, da je z namenom, da bi se izognili podvajanju na tem področju, treba upoštevati obstoječ svetovalni odbor o dodatnih pokojninskih zavarovanjih (pokojninski forum);

62. poziva Komisijo, naj razmisli o oblikovanju posebne projektne skupine o pokojninah, v katero bodo vključeni vsi ustrezni generalni direktorati s pristojnostmi za pokojninska vprašanja;

63. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

• [1]  Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0400.
• [2]  EESC/SOC/386, 20. januar 2011.
• [3]  Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0309.
• [4]  Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0306.
• [5]  Sprejeta besedila, P7_TA(2009)0371.
• [6]  Sprejeta besedila, P7_TA(2009)0370.
• [7]  UL C 16E, 22. 1. 2010, str. 25.
• [8]  UL C 9E, 15. 1. 2010, str. 11.
• [9]  UL C 146E, 12. 6. 2008, str. 122.

OBRAZLOŽITEV

Zaradi demografskih trendov, tj. obrnjene prebivalstvene piramide, ki jo lahko kmalu pričakujemo, in daljše življenjske dobe, za katero imamo srečo, da jo lahko uživamo, saj starejši ljudje ostanejo zdravi in aktivni ter dlje sodelujejo v družbi, je treba razmisliti o strategiji za novo skladnost in povezanost na področju pokojnin.

Skrajni čas je za pobude, s katerimi bi na novo opredelili prihodnost mladih in starih ter solidarnost med generacijami in ljudmi in tako prispevali k vzdržnim, varnim in ustreznim prihodkom po upokojitvi.

Poročevalka se popolnoma zaveda, da obstajajo velike razlike med pokojninskimi sistemi v Evropi in da se nove države članice in njihovi državljani soočajo z dodatnimi težavami, zato ker je tako zaželeno vzpostaviti raznovrsten pokojninski sistem (z več stebri), da se tveganje porazdeli.

Zraven tega se mnogo držav članic s sistemi, ki se financirajo sproti (zlasti EU-15), sooča z velikim povečanjem stroškov zdaj in v prihodnje, kar pomeni naraščajoče pritiske na solidarnost in večje breme za mlajše generacije. Poleg tega je finančna in gospodarska kriza pokazala, da noben pokojninski sistem ni odporen na takšne dogodke, pa tudi, da veliki proračunski primanjkljaji, visoka stopnja brezposelnost in zelo omejen obseg za povečanje davčne obremenitve in obremenitve drugih dajatev posebej prizadenejo sisteme, ki se financirajo sproti.

Mladi kasneje vstopajo na trg dela, ker so bolje izobraženi. Poleg tega obstaja težnja k upokojitvi pred dosego zakonsko določene upokojitvene starosti. Ljudje vedno delajo manj časa, kot je potrebno za pokritje pokojninskih pravic. Sprejetje bolj prožnih in individualnih pokojninskih in delavskih sistemov lahko omogoči daljše sodelovanje na trgu dela, vendar pa so takšni sistemi trenutno preveč redki.

Posledica tega je, da je še težje doseči pogoje pakta za stabilnost in rast, če prihranki niso bili zbrani, in obveznosti do upokojencev, ki so bile sprejete, so zaradi tega v celoti vključene v izračune.

Poročevalka vidi zeleno knjigo Komisije kot pozitivno, s pridržkom, da morajo odgovornosti držav članic, socialnih partnerjev in Evrope dobiti nov zagon. Zato moramo z upoštevanjem in ohranjanjem odgovornosti vsake strani skupaj zgraditi sistem, ki bo vzdržen in varen ter katerega izid bodo ustrezne pokojnine na ravni države članice. Sodoben sistem, ki priznava, da – in pomaga ustvariti situacijo, v kateri – svoboda gibanja v Evropi ni omejena na določila iz prvega stebra, ampak temelji na predpostavki, da zlasti nova generacija potrebuje mobilnost, enako pa velja tudi za učinkovit in zmogljiv trg dela. Z drugimi besedami, to je sistem, v katerem rešitve niso namenjene samo trenutnim potrebam, ampak tudi za prihodnost.

I. Demografske spremembe

- Starostna skupina prebivalstva nad 55 let bo zelo dominantna.

- Pričakovana življenjska doba se bo še naprej podaljševala: za moške s 76 (2008) na 84 (2060) in za ženske z 82 (2008) na 89 (2060).

- Rodnost v EU bo ostala nizka (1,6).

-    Razmerje med številom ljudi, starih nad 65 let, in delovnim prebivalstvom se bo povečalo s 25,4 % (2008) na 53,5 % (2060).

- Med letoma 2007 in 2020 se bo delovno prebivalstvo zaradi naraščajočega števila žensk na trgu dela povečalo za 3,7 %. Po letu 2020 bo se bo delovno prebivalstvo zmanjšalo za 13,6 %.

- Leta 2008 so bili na vsakega upokojenca zaposleni 4 ljudje. Leta 2020 bo ta številka 5 zaposlena na vsakega upokojenca. Leta 2060 bo ta številka 2 zaposlena na vsakega upokojenca.

- Udeležba pri zaposlitvi (med starostjo 15 in 64 let) se bo povečala s 70,6 % (2007) na 74,1 % (2060).

- V letu 2010 ljudje v povprečju nehajo delati pri starosti 61,4.

Do leta 2060 se bodo povprečni javni izdatki, povezani s staranjem prebivalstva povečali na 4,75 % BNP, povprečni javni izdatki za pokojnine pa na 2,4 % BNP.

Finančna in gospodarska kriza bo skupaj z demografskimi spremembami vplivala na pokojninske sisteme. Zaradi večje stopnje brezposelnosti, počasnejše rasti, manjših dobičkov od investicij in večjih javnih primanjkljajev bo pokojninskim sistemom težje zagotavljati ustrezne pokojnine ali v nekaterih primerih spoštovati dogovore. V večini držav članic upokojenci še ne trpijo zaradi krize, medtem ko so v nekaterih drugih zmanjšanja javne porabe vključevala zmanjšanje pokojnin.

S preureditvijo pokojninskih sistemov se je mnogo držav članic odločilo za zmanjšanje v prvem stebru. Finančna vzdržnost je sicer pomembna, upoštevati pa je treba tudi potrebo po zagotavljanju ustreznega dohodka. Ohranjanje vzdržnosti proračunov in ustreznosti pokojninskih sistemov nista nasprotujoča si cilja, ampak dve plati iste medalje. Resnične vzdržnosti ni mogoče doseči brez zagotavljanja ustreznih pokojnin. Če pokojninski sistemi niso ustrezni, lahko to vodi v zmanjšanje porabe in zaradi manjšega povpraševanja v gospodarsko nestabilnost in zaradi tega v finančne težave. Poleg tega lahko pomeni velik pritisk na javno porabo glede drugih oblik socialne varnosti.

II. Odgovornosti

Odgovornost za vzdržen pokojninski sistem in ustrezne pokojnine si delijo vlada, socialni partnerji in posameznik.

Prvi steber temelji na solidarnosti med davkoplačevalci. V večini primerov gre za javni steber, ki ga vlada financira s sistemom sprotnega financiranja.

Drugi steber je deljena odgovornost delodajalcev in delavcev na podlagi skupnih prispevkov, ki jih uravnava pravni okvir, ki ga vzpostavijo vlada in socialni partnerji.

Za ohranjanje pokojninskih sistemov je pomemben tudi boj proti delu na črno.

Prvi in drugi steber sta temelj za ustrezen pokojninski sistem. V tem poročilu poročevalka ustrezno pokojnino opredeljuje kot najmanjšo pokojnino, ki jo določi vsaka država članica sama.

Tretji steber temelji na individualnih prispevkih.

Ob preureditvi pokojninskih sistemov v prihodnosti bo treba ustvariti povezavo med prvim in drugim stebrom. Ta stebra, ki se v nekaterih državah članicah delno prekrivata, sta tesno povezana s tretjim stebrom. Na ravni EU mora odločna odprta metoda koordinacije zagotoviti, da bodo obveznosti prvega stebra vzdržne in ustrezne, medtem ko mora biti drugi steber prilagojen v skladu z vedno večjo vlogo socialnih partnerjev. Poleg tega mora biti glede tretjega stebra plačilna zmožnost pokojninskih skladov bolje regulirana.

III. Pristojnosti

Pokojninski sistemi so primarno odgovornost držav članic, vendar pa je glede nekaterih vidikov pomembna koordinacija na ravni EU: na primer za delovanje notranjega trga, zahteve pakta za stabilnost in rast ter strategijo EU 2010. Drugi instrumenti EU državam članicam zagotavljajo podporo, na primer odprta metoda koordinacije.

Vpliv pokojninskih izdatkov na javne finance v eni državi članici lahko resno vpliva na druge države članice. Pakt za stabilnost in rast mora zato biti dejavnik v nacionalnih politikah, zlasti v prvem pokojninskem stebru. Pokojninski skladi so bistveni del finančnih trgov. Direktiva o dodatnih pokojninah (drugi steber) sodi pod direktivo o institucijah za poklicno pokojninsko zavarovanje (2003/41/ES o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje). Ta direktiva do sedaj ni veljala za vse pokojninske sklade, na katere bi se morda lahko nanašala. To je povzročilo neenakopravno obravnavo in nadzor pokojninskih skladov glede na to, ali spadajo pod to direktivo ali ne.

Finančna in gospodarska kriza je pokazala, kako pomembno je nadzorovati pokojninske sklade na ravni EU. V povezavi s tem bi bila zaželena raziskava o področju uporabe in učinkovitosti direktiv Solventnost I in II. Poročevalka je trdno prepričana, da takšnega pregleda treh zadevnih direktiv, ne bi smeli obravnavati ločeno od odzivov na zeleno knjigo.

IV. Spreminjajoči se trg dela

Ravnotežje med prožnostjo in varnostjo na trgu dela podpira prilagodljivost gospodarstva in krepi evropski socialni model. Na današnjem trgu dela morajo biti ljudje zmožni med službami prehajati enostavno in brez soočanja s finančnimi ovirami. Delodajalci morajo biti zmožni zaposliti pravo osebo s pravimi sposobnostmi. Zaradi tega je treba posodobiti tudi pokojninske sisteme, da bi s tem odpravili ovire za mobilnost na trgu dela. Trg dela naj bi bil prožen tudi za upokojence.

Ker trg dela postaja bolj prožen in se število žensk na njem povečuje, postajajo izračuni o pokojninskih sistemih, ki temeljijo na moških s polno delovno dobo in povprečnim dohodkom, zastareli, zato je treba tudi te posodobiti. To velja še zlasti z vidika, da imajo državljani pravico do natančnih podatkov o svoji pokojnini in stroških pokojninskega sistema (zlasti prvega stebra).

Ključno vlogo pri podaljšanju delovne dobe igrajo sistemi prožne varnosti. Ljudi je treba spodbujati, da podaljšajo svojo delovno dobo, na primer s posodobitvijo politike trga dela in izboljšanjem delovnih pogojev. Na evropski, nacionalni in lokalni ravni morajo biti politike usmerjene k aktivnemu staranju.

V. Enake možnosti

Zelena knjiga enakosti med moškimi in ženskami ne posveča posebne pozornosti. Netipično pogodbeno delovno razmerje je bolj pogosto za ženske kot za moške. V povprečju ženske zaslužijo manj kot moški in pogosteje prekinejo svoje delovno razmerje, zato da se udejstvujejo kot negovalke. Zaradi tega so njihove pokojnine pogosto nižje, kar poveča tveganje revščine za starejše ženske, kot tudi dejstvo, da živijo dlje (čeprav se razlika med spoloma manjša). V nekaterih sistemih, ki se financirajo sproti, so obdobja negovanja vključena v prispevke. Vendar pa temu ni tako pri sistemih dodatne pokojnine. Vprašanje, ki ga je treba zato odgovoriti, je, kako naj se financira solidarnost.

Poročevalka meni, da bi morala biti finančna neodvisnost glavno načelo socialne varnosti. Individualne pokojninske pravice zagotavljajo ekonomsko neodvisnost za ženske in moške.

Ena od možnosti za iskanje načinov za povečanje prožnosti ter odpravo razlik med moškimi in ženskami je ocenjevanje ustreznosti prispevkov v pokojninske sklade na podlagi števila let, za katera je treba plačevati, da se pridobi pravica do takšne pokojnine.

VI. Informacije

Preglednost pokojninskih sistemov in informacij o njih, ki jih dobijo državljani, je ključna za zaupanje. Ljudi je treba obvestiti o možnostih za zagotovitev ustrezne pokojnine, ki jih ponujajo različni stebri pokojninskega sistema. Imeti morajo dostop do pravih informacij o različnih tveganjih. Kriza povečuje potrebo, da oblikovalci politik ustvarijo stabilnost, tako da zagotovijo jasne informacije glede politike o pokojninah in o prihodnjih pokojninskih prihodkih. Samo tako se lahko javnost uravnoteženo odloči o zagotavljanju svoje pokojnine.

Zaradi tega poročevalka meni, da je v javnosti ključno ohranjati zavest, da morajo čim prej začeti varčevati za svoje pokojnine (finančna izobrazba).

MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (26.1.2011)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o ustreznih, vzdržnih in varnih evropskih pokojninskih sistemih
(2010/2239(INI))

Pripravljavec mnenja: George Sabin Cutaş

(*)       Postopek s pridruženimi odbori – člen 50 poslovnika

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

POKOJNINSKI OKVIR

1.   pozdravlja objavo Zelene knjige za ustrezne, vzdržne in varne evropske pokojninske sisteme; ugotavlja, da je obširna razprava o prihodnosti pokojninskih sistemov v Evropi ključnega pomena in bi morala upoštevati trenutni gospodarski in demografski položaj, dokončno oblikovanje enotnega trga, reformo gospodarskega upravljanja ter nedavno vzpostavljeno evropsko nadzorno strukturo;

2.   ugotavlja, da se širše smernice ekonomske politike in pakt o stabilnosti in rasti nanašajo na javne izdatke, povezane s staranjem; meni, da je natančna vključitev javnih neposrednih pokojninskih obveznosti v izračun javnega dolga in primanjkljaja eden izmed številnih pogojev za vzdržnost; poziva, da se ta razsežnost upošteva pri reformi gospodarskega upravljanja z zagotovitvijo ustrezne obravnave različnih stebrov pokojninskega sistema in osredotočanjem na njihovo vzdržnost;

3.   opozarja na trditev Komisije, da „ta zelena knjiga ne postavlja pod vprašaj posebnih pravic držav članic na področju pokojninskega zavarovanja ali vloge socialnih partnerjev ter ne temelji na domnevi, da obstaja idealni pokojninski sistem, ki bi ustrezal vsem“ (zelena knjiga, str. 2, peti odstavek); meni, da morajo države članice same najti ustrezne zaključke, kjer je to potrebo, saj spada to področje pod načelo subsidiarnosti;

4.   poudarja, da je dolgoročno gledano trajnostna gospodarska rast nujna za zagotavljanje blagostanja in pokojnin;

5.   poudarja, da so zakonsko določeni dokladni sistemi na preizkusu ob finančni in gospodarski krizi dokazali svojo stabilnost in zanesljivost;

6.   poudarja, da so pred nekaterimi državami članicami veliki izzivi glede tega, kako bodo poskrbele za to, da bo mogoče zagotoviti pokojnine v skladu s pričakovanji državljanov;

7.   poudarja, da pokojnine in pokojninski sistemi nedvomno spadajo na področje izključne pristojnosti, odgovornosti in pooblastil za sprejemanje odločitev držav članic; poziva Komisijo, naj na tem političnem področju jasno zagotovi strogo spoštovanje načela subsidiarnosti;

8.   meni, da bi bila določitev enotne upokojitvene starosti na evropski ravni nemogoča in kontraproduktivna, saj je upokojitvena starost večinoma odvisna od specifičnih pogojev v posamezni državi članici; nasprotno poudarja, da je treba v mnogih državah članicah sprejeti učinkovite ukrepe za spopadanje z velikim dvigom brezposelnosti;

9.   glede na to, da je vzdržen in dobro delujoč pokojninski sistem izredno pomemben za državljane in za stabilnost javnih financ, poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da se bodo stroški pokojninskih reform še naprej upoštevali v oceni, ali se za državo članico uvede postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, in priporoča, naj bo poudarek na vzdržnosti sistema financiranja, ne pa na posamezni obliki pokojninske reforme; obžaluje, da so nekatere države članice preklicale nedavno uvedene pokojninske reforme ali pa o tem razmišljajo, zato da bi zmanjšale svoj proračunski primanjkljaj; opozarja, da terjajo sistemske pokojninske reforme visoke stroške preoblikovanja, kar je treba upoštevati pri izračunu javnega dolga in proračunskega primanjkljaja;

10. poudarja, da je treba za zagotovitev vzdržnosti javnih financ v oceno vključiti celotni javni in zasebni dolg; poudarja, da pokojninsko varčevanje ne pomeni zgolj varčevanje za pokojnino; zahteva, da morajo vse nekrite neposredne obveznosti iz javnih pokojninskih shem postati pregledne ter izrecno objavljene, da bi zagotovili dolgoročno vzdržnost javnih financ;

11. priporoča, da države članice učinkoviteje izvajajo sekundarno zakonodajo EU v sklopu svoje politike, zato da bi izboljšale delovanje notranjega trga in spodbujale mobilnost delavcev; poudarja, da je treba odstraniti ovire za notranjo in čezmejno mobilnost; vztraja, da je spodbujanje mobilnosti delavcev, tako med delodajalci kakor tudi prek meja, z omogočanjem prenosljivosti pokojnin bistveno za izboljšanje zaupanja državljanov;

12. opaža, da so zaradi demografskega staranja ter finančne in gospodarske krize pogosto potrebne pokojninske reforme; obenem ugotavlja, da je izrednega pomena zagotavljanje ustrezne pokojnine za vse; poudarja, da mora biti sistem varen in vzdržen, da bi dosegli ustrezne ravni pokojnin, vendar reforme ne smejo biti omejene le na podaljševanje obdobja prispevanja; v zvezi s tem meni, da morajo biti v skladu z načelom subsidiarnosti države članice tiste, ki izberejo ustrezen sistem in raven zagotavljanja pokojnin;

13. ugotavlja, da je v nekaterih državah članicah potrebna večja preglednost in razkritje pristojbin ponudnikov zasebnih pokojninskih sistemov za upravljanje sredstev ter zlasti za vse vrste naložb; nadalje opozarja na medgeneracijske učinke, ki bi jih take pristojbine lahko imele s povečano finančno obremenitvijo, ki jo bodo morda nosile mlajše generacije;

14. priznava, da ni popolnega pokojninskega sistema ter da se pokojninski sistemi in ekonomske okoliščine med državami članicami razlikujejo, vendar je prepričan, da bi bilo treba najti uravnotežen sistem, sestavljen iz več stebrov, javnega, poklicnega in zasebnega, s skladi ali brez; vendar meni, da so za oblikovanje uravnoteženega večstebrnega sistema pristojne države članice; meni, da bi morala vsaka država članica opredeliti raven minimalnega dohodka po upokojitvi, da bi preprečile naraščanje revščine med starajočim se prebivalstvom;

15. ugotavlja, da sedanja terminologija o večstebrnem sistemu ne ustreza dejanskemu stanju v različnih državah članicah; zato poziva Komisijo, naj stori vse potrebno za oblikovanje tipologije pokojninskih sistemov v državah članicah ter skupnih opredelitev, tako da bodo sistemi primerljivi, s tem pa tudi precej izboljša sodelovanje na tem političnem področju na evropski ravni;

16. ugotavlja, da se pojavlja trend povečevanja števila sistemov z določenimi prispevki in zmanjševanja števila sistemov z določenimi pravicami; poudarja, da na ta način ponudniki pokojnin tveganje, povezano z naložbo, prenašajo na varčevalce v pokojninskih načrtih; poudarja, da morajo biti varčevalci pravočasno obveščeni o tveganju, ki so mu izpostavljeni; poziva države članice, naj zagotovijo večjo zavezanost delodajalcev prispevanju k varnosti pokojnin delojemalcev;

17. opaža, da je sicer v različnih državah članicah na voljo širok nabor pokojninskih produktov, vendar vsi evropski državljani nimajo dostopa do njih; meni, da bi morali evropskim državljanom omogočiti čim bolj neomejen dostop do različnih načinov za pridobivanje pokojninskih pravic, ter priznava, da je treba izboljšati dostop do pokojninskih produktov, ki so na voljo;

18. opaža, da lahko spodbujanje državljanov k temu, da že v mladosti začnejo varčevati, občutno zmanjša vrzel v pokojnini posameznika, in pozdravlja izmenjavo zgledov najboljše prakse med državami članicami, na primer glede pokojninskih portalov;

19. opozarja, da različne ravni plač in socialne varnosti v državah članicah ne dovoljujejo ali upravičujejo določitve minimalne pokojnine, usklajene na ravni EU;

20. meni, da lahko daljša delovna doba pomeni več pokojninskih prispevkov, ter ugotavlja, da delavci na splošno ne delajo do teoretične upokojitvene starosti; ugotavlja, da se delojemalci v najtežavnejših poklicnih skupinah pogosteje kot drugi upokojujejo predčasno; meni, da je glede na demografski trend in potrebo po zagotovitvi plačevanja pokojnin potrebna številčnejša in dolgoročnejša udeležba na trgu dela; poudarja, da je ena pomembna prednostna naloga pri doseganju vzdržnosti zagotovitev, da bodo delavci zmožni delati do upokojitvene starosti, in sicer z izvajanjem ustreznih politik za krepitev zaposlitve in socialnega varstva, kot so odvračanje od zgodnje upokojitve, uvajanje finančnih spodbud, zagotavljanje vseživljenjskega učenja in ustrezno zdravstveno varstvo;

21. meni, da je visoka gospodarska rast nujen pogoj za dosego višje ravni zaposlenosti in posledično zagotovitev finančne podlage za javne pokojninske sisteme; zato ugotavlja, da bi se morala EU osredotočiti na način za doseganje visoke in trajnostne gospodarske rasti ter visoke stopnje zaposlenosti; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo reforme trgov dela z namenom vključitve načel prožne varnosti, modernizacije sistemov socialnega varstva in spodbujanja okolja, v katerem bodo lahko podjetja ustvarjala delovna mesta;

22. meni, da je določitev upokojitvene starosti vprašanje, ki ga je treba glede na različne nacionalne in demografske razmere in razmere na področju delovne sile obravnavati v skladu z načelom subsidiarnosti, pri tem pa med drugim upoštevati pričakovano življenjsko dobo, zdravje in delovne razmere; kljub temu meni, da bi morale države članice z odprto metodo usklajevanja uskladiti svoje strategije pokojninske politike; podpira politiko jasnega obveščanja državljanov za zagotovitev, da so povsem seznanjeni z ravnijo pokojnine, ki jo lahko pričakujejo;

23. poziva Komisijo, naj pripravi študijo o obsegu čezmejne mobilnosti delovne sile;

24. poziva k preučitvi, ali bi lahko združenja pokojninskega zavarovanja, kot jih poznajo denimo v Luksemburgu in Nemčiji, za zavarovanje drugega stebra v primeru plačilne nesposobnosti, priporočili drugim državam članicam kot mehanizem zavarovanja in zgled dobre prakse;

25. meni, da bi zaradi precej različne narave in kompleksnosti sistemov drugega stebra lahko določili osnovne pogoje za upravljanje prenosljivosti poklicnih pokojninskih zavarovanj, ki jih financirajo delojemalci, v okviru EU;

DIREKTIVA O DEJAVNOSTIH IN NADZORU INSTITUCIJ ZA POKLICNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE (IORP)

26. ugotavlja, da države članice na splošno zamujajo z izvajanjem direktive IORP; poziva Komisijo, naj po potrebi ukrepa proti državam članicam, da bi tako zagotovila ustrezno in pravočasno izvajanje te direktive;

27. se strinja, da bi morala biti cilj visoka stopnja varnosti za bodoče upokojence ob sprejemljivih stroških pokroviteljskih podjetij ter v okviru vzdržnih pokojninskih sistemov;

28. ugotavlja, da je v členu 15(6) direktive IORP o izračunavanju zavarovalno-tehničnih rezervacij navedeno, da „Komisija predlaga vse potrebne ukrepe za preprečitev morebitnih izkrivljanj zaradi različnih stopenj obrestnih mer in za zaščito interesov upravičencev in članov katerega koli načrta“;

29. poudarja, da so delavci, ki se selijo prek meja znotraj EU še vedno v veliko slabšem položaju kar zadeva dodatno pokojninsko zavarovanje, saj lahko dobijo razdrobljene poklicne pokojnine ter izgubijo davčne in socialne ugodnosti, povezane z nacionalnimi poklicnimi zavarovanji;

30. opominja, da je v direktivi IORP navedeno, da je „pravi notranji trg finančnih storitev (...) bistvenega pomena za gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest v Skupnosti“ in da „s tem predstavlja ta direktiva prvi korak na poti k notranjemu trgu za zagotavljanje poklicnega pokojninskega zavarovanja, organiziranega v evropskem merilu“;

31. poziva Komisijo, naj pred revizijo direktive IORP opravi oceno učinka in upošteva trend povečevanja števila sistemov z določenimi prispevki in zmanjševanja števila sistemov z določenimi pravicami;

MOBILNOST IN PRENOSI

32. poudarja, da je prosti pretok oseb temeljna pravica evropskih državljanov; poudarja vse večji pomen mobilnosti na trgu dela v Evropski uniji in na vse večjo potrebo po njej; meni, da morajo biti negativni učinki mobilnosti delovne sile na posameznikove pokojninske pravice čim manjši; ugotavlja, da Uredba (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ureja mobilnost za prvi steber; ugotavlja, da za drugi steber takšen okvir še ne obstaja; ugotavlja, da je bilo že več poskusov zapolnitve te vrzeli v evropski zakonodaji; spodbuja Komisijo, naj čim prej reši to temeljno vprašanje;

33. pozdravlja dejstvo, da so nekatere države članice uvedle storitve za sledenje pokojnin, ki ljudem pomagajo spremljati njihove pokojninske pravice iz različnih virov v navedeni državi članici; spodbuja ostale države članice, naj razvijejo podobne sisteme; meni, da bi bilo navsezadnje koristno, če bi takšne nacionalne sisteme za sledenje pokojnin med seboj povezali na ravni EU, da bi spodbujali mobilnost delavcev;

PREGLED ZAKONODAJE EU

34. ugotavlja, da je evropska zakonodaja na področjih, kjer je pristojnost o pokojninah zaupana Evropski uniji, zelo razdrobljena; poziva Komisijo, naj preuči, ali bi bilo primerno racionalizirati ta regulativni okvir kot del boljše priprave zakonodaje;

KAPITALSKE ZAHTEVE

35. meni, da morajo predlogi za režim plačilne sposobnosti institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje priznavati posebnosti pokojnin, pri čemer je treba upoštevati, da se tveganja v zavarovalniškem sektorju razlikujejo od tveganj, s katerimi se srečujejo institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, zlasti glede pogojnosti pokojninskih pravic, trajanja pokojninskih portfeljev in dejstva, da so te institucije subjekti s posebnim namenom, ki upravljajo portfelje homogenih produktov; poudarja, da bi bil glavni namen takega režima zagotoviti okrepljeno zaščito sedanjih in bodočih upokojencev; meni, je treba v celoti oceniti vpliv tovrstnih predlogov, zlasti dodatne stroške in upravne obremenitve; meni, da bi bilo treba vsakršno revizijo režima plačilne sposobnosti institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje izvesti v okviru obstoječe direktive IORP;

36. poudarja, v skladu z navedbo Komisije v zeleni knjigi, da direktiva IORP temelji na pristopu minimalnega usklajevanja v okviru Solventnosti I, medtem ko bodo zavarovalnice v bližnji prihodnosti uporabljale režim Solventnosti II, ki temelji na tveganju, in sicer celo za svojo dejavnost poklicnih pokojnin;

37. poudarja, da lahko finančni trgi učinkovito delujejo le, če je prisotno zaupanje, in meni, da zaupanje zahteva trdna previdnostna pravila varnega in skrbnega poslovanja finančnih institucij, pri čemer institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje ne smejo biti izjema;

38. meni, da je treba uporabljati načelo „enako tveganje – enaka pravila – enak kapital“ in upoštevati značilnosti vsakega pokojninskega produkta ali sistema, če naj se doseže skladnost režimov skrbnega in varnega poslovanja med različnimi ponudniki finančnih storitev;

39. poudarja, da imajo posamezniki pravico do informacij v zvezi z državami, sektorji in produkti, v katere pokojninski skladi vlagajo sredstva;

40. meni, da so kvalitativni elementi Solventnosti II koristna izhodiščna točka glede okrepitve nazora institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje; ugotavlja, da to zlasti velja za zahteve v zvezi z dobrim obvladovanjem tveganja;

41. poziva Komisijo, naj razvije predloge o odločanju glede režima plačilne sposobnosti institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje in zlasti, kot je napovedala v zeleni knjigi, naj čim prej izvede študijo o učinkih uporabe režima plačilne sposobnosti, kot je Solventnost II;

42. ugotavlja, da so pokojninski skladi, vključno z institucijami za poklicno pokojninsko zavarovanje, še vedno regulirani in nadzirani kot samostojni finančni subjekti, čeprav v praksi te dejavnost izvajajo konglomerati;

43. poudarja, da bi morali biti vsi predlogi za novo zakonodajo ali spremembo veljavne zakonodaje predmet postopka temeljite ocene učinka;

44. poudarja, da bi moral novoustanovljeni evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) v celoti uporabiti svoje pristojnosti in imeti pomembno vlogo pri pripravljalnem procesu za pregled direktive IORP ter pripravi pravnih predpisov, denimo osnutka tehničnih standardov, smernic in priporočil za režim plačilne sposobnosti; poudarja, da se direktiva IORP ne bi smela uporabljati za javne pokojninske obveznosti ali poklicne pokojninske sheme iz prvega stebra;

45. meni, da je, tako kot Solventnost II, ki podjetjem v vseh zavarovalniških panogah omogoča ravnanje v skladu z nacionalnimi zakonodajami 27 držav članic na področjih civilnega, davčnega ali pogodbenega prava, mora zasnova režima plačilne sposobnosti, ki bi se uporabljal za institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje in ki je nedvomno pristojnost Evropske unije, upoštevati vso zakonodajo na področju poklicnih pokojnin ter socialno in delovno pravo držav članic v skladu z načelom subsidiarnosti;

46. meni, da bi morali pokojninski skladi v upravne odbore vključiti predstavnike socialnih partnerjev in upravičencev skladov, da bi se tako povečala preglednost in odgovornost;

PLAČILNA NESPOSOBNOST

47. je dobro seznanjen z veliko raznovrstnostjo pri izvajanju in uporabi direktive o plačilni nesposobnosti; ugotavlja, da so zakonodajni predpisi sicer dokaj ustrezni, vendar so lahko neustrezni rezultati, zato so v nasprotju s ciljem direktive; se sklicuje na ugotovitev Komisije, da se lahko v nekaterih primerih v zvezi z izvajanjem obveznosti, ki jih določa člen 8 direktive, pojavijo težave glede obsega, v katerem ti ukrepi zadostno ščitijo interese delavcev in upokojencev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca, ter da je treba obravnavati številna vprašanja;

48. poziva Komisijo, naj skrbno spremlja izvajanje te direktive, ukrepa proti državam članicam, kadar je to upravičeno, in pri morebitni reviziji te direktive upošteva poseben položaj glede finančnih obveznosti delodajalcev do delavcev ali svojega pokojninskega sklada;

49. poudarja, da so vprašanja o režimu kapitalskih zahtev za pokojninske sklade tesno povezana z ustrezno rešitvijo vprašanj, povezanih s členom 8 direktive o plačilni nesposobnosti;

50. meni, da obstaja potreba po okrepitvi zakonodaje EU, povezane s plačilno nesposobnostjo delodajalca, da bi tako vsem delavcem zagotovili enako zaščito prihrankov, ne glede na naravo sistema pokojninskega zavarovanja njihovega delodajalca;

OBVEŠČANJE

51. ugotavlja, da delavci in zasebniki zelo slabo poznajo področje pokojnin; meni, da bi morali biti delavci in zasebniki bolje obveščeni o pokojninskih pravicah, ki jih pridobijo v posameznih stebrih, pogojih, ki veljajo zanje, varnosti in prenosljivosti teh pravic, možni potrebi po dodatnem varčevanju za dosego ciljne ravni ter razkritju pristojbin, ki so povezane z upravljanjem sredstev, za vsako posamezno vrsto naložb pokojninskih skladov;

52. ugotavlja, da je v mnogih državah članicah v drugem in tretjem stebru zelo velika izbira; poudarja, da je izbira glede pokojnine za delavce in zasebnike zelo zapletena; meni, da bi morale biti na voljo standardne možnosti in ustrezne informacije o razlikah med privzeto možnostjo in drugimi;

53. meni, da bi bilo treba delavcem zagotoviti informacije o stroških, pristojbinah in tveganjih, ki so povezani s sklenitvijo pogodbe o dodatnem pokojninskem zavarovanju;

USKLAJEVANJE POLITIK

54. opominja, da je predsednik Komisije Barroso pokojnine že v svojem prvem mandatu zastavil kot prednostno nalogo; meni, da je potreben skladen in celovit pristop; pozdravlja zeleno knjigo kot prvi korak do tega pristopa; z veseljem pričakuje konkretne zakonodajne predloge v bližnji prihodnosti; poudarja, da morajo vsi konkretni zakonodajni predlogi ustrezno spoštovati načelo subisidiarnosti;

55. poziva Komisijo, naj razmisli o oblikovanju posebne projektne skupine o pokojninah, v katero bodo vključeni vsi ustrezni generalni direktorati s pristojnostmi za pokojninska vprašanja;

56. meni, da bi bilo koristno, če bi vzpostavili evropsko pokojninsko platformo, ki bi pokrivala vse pokojninske stebre in bila odprta za vse zainteresirane strani; meni, da je z namenom, da bi se izognili podvajanju na tem področju, treba upoštevati obstoječ svetovalni odbor o dodatnih pokojninskih zavarovanjih (pokojninski forum);

57. poudarja, da je za usklajevanje politike pomembna odprta metoda usklajevanja; spodbuja države članice, naj okrepijo sodelovanje med seboj in na evropski ravni;

58. meni, da bi morale evropske institucije služiti kot zgled pri določanju ustreznih in vzdržnih pokojnin; ugotavlja, da je bil zadnji celoviti pregled določb pokojninskega zavarovanja v evropskih institucijah izveden leta 2004, zato zahteva, da Komisija opravi natančen pregled veljavnih postopkov in določb ter do junija 2011 Parlamentu predloži podrobno poročilo.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	25.1.2011
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	35 6 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Burkhard Balz, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Pascal Canfin, Huntis Nikolaos (Nikolaos Chountis), George Sabin Cutaş, Rachida Dati, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Diogo Feio, Markus Ferber, Elisa Ferreira, Vicky Ford, Ildikó Gáll-Pelcz, José Manuel García-Margallo y Marfil, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Liem Hoang Ngoc, Gunnar Hökmark, Othmar Karas, Wolf Klinz, Jürgen Klute, Philippe Lamberts, Werner Langen, Astrid Lulling, Hans-Peter Martin, Arlene McCarthy, Sławomir Witold Nitras, Ivari Padar, Ani Podimata (Anni Podimata), Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Edward Scicluna, Peter Simon, Peter Skinner, Theodor Dumitru Stolojan, Ivo Strejček, Kay Swinburne, Ramon Tremosa i Balcells
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Sophie Auconie, Sari Essayah, Danuta Jazłowiecka, Thomas Mann, Gay Mitchell

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (26.1.2011)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o zeleni knjigi za ustrezne, vzdržne in varne evropske pokojninske sisteme
(2010/2239(INI))

Pripravljavec mnenja: Cornelis de Jong

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, naj v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

Splošne ugotovitve

1.  poudarja, da morajo biti pokojninski sistemi univerzalni, ustrezni in vzdržni, zagotavljati dostojne pokojninske pravice in ustrezne ravni pokojnin za vse ter upoštevati raznolikost poklicnih okoliščin in poti;

2.   poudarja pomen pokojnin iz prvega stebra, ki temeljijo na solidarnosti, saj so v osrčju evropskega socialnega modela, od njih pa je odvisna večina evropskih državljanov, tudi najranljivejših, kot so državljani zunaj trgov dela; poziva države članice, naj zagotovijo, da pokojnine iz prvega stebra presegajo prag revščine;

3.  ugotavlja, da sistem sprotnega prispevnega kritja ostaja glavni steber pokojninskega zavarovanja za delavce kljub različnim sistemom financiranja pokojninskega zavarovanja v državah članicah;

4.  poziva države članice, naj namenijo večjo pozornost trajnosti in finančni vzdržnosti sistemov prvega in drugega stebra; poudarja, da je treba zaradi potreb po financiranju javnih financ v prihodnosti pri pregledu in preoblikovanju pokojninskih sistemov v različnih državah članicah upoštevati sedanje proračunske in demografske pritiske na države članice, pa tudi staranje prebivalstva, naraščanje ženske delovne sile, spreminjanje družinskih struktur in netipične oblike zaposlitve; poudarja dejstvo, da so države članice euroobmočja tako medsebojno povezane, da ima lahko izpolnjevanje pokojninskih obveznosti čezmejni učinek;

5.  opominja, da imajo posamezne države članice različne tradicije, gospodarske in demografske razmere ali celo posebnosti trga dela ter da je treba spoštovati načelo subsidiarnosti in solidarnosti, v skladu s katerima države članice ohranjajo polno odgovornost za ureditev svojega pokojninskega sistema;

6.   meni, da bi bilo treba reforme pokojninskih sistemov izvesti pregledno, zagotoviti pa bi morale, da bodo pokojninski režimi trdni, vzdržni in cenovno izvedljivi ter da se bodo ustrezno odzivali na demografske in družbenoekonomske izzive prihodnosti;

7.  meni, da je za mobilnost delavcev, ki plačujejo prispevke, ki jo Unija in njen enotni trg vse bolj potrebujejo, potrebna čezmejna prenosljivost pokojninskih pravic v vseh sistemih pokojninskega zavarovanja, bodisi v sistemu sprotnega prispevnega kritja ali naložbenem sistemu;

8.  poudarja, da je sprememba ravnotežja med upokojenci in delovno aktivnim prebivalstvom oslabila dokladne pokojninske sisteme, ki temeljijo na načelu solidarnosti;

9. poudarja, da se posamezni stebri sistemov pokojninskega zavarovanja med seboj dopolnjujejo in so med seboj odvisni;

Pravice potrošnikov

10. ugotavlja, da je še vedno veliko pokojninskih sistemov, ki niso pregledni glede prispevkov in pričakovanih zneskov pokojnin, tako (kjer to drži) v fazi pred sklenitvijo pogodbe kot po sklenitvi dogovora; poudarja, da je to pomanjkanje preglednosti problematično zlasti v primeru zasebnih pokojninskih sistemov, v katerih morajo državljani imeti zanesljive in natančne informacije o tveganjih, zadevnih stroških in pričakovanih zneskih pokojnin;

11  spodbuja države članice, naj vprašanja preglednosti v zvezi s pokojninami rešujejo s pristopom najboljše prakse; zahteva učinkovito zakonsko ureditev in nadzor pokojninskih sistemov, pri čemer je treba uporabiti tudi odprto metodo usklajevanja, da se zagotovi varovanje pravic in interesov državljanov, saj je velik delež državljanov za svoje preživljanje močno odvisen od svojega pokojninskega sistema;

12. poudarja, kako pomembno je primerno razširjanje informacij državljanom, tako da so stalno obveščeni o svojih pravicah v zvezi s pokojninskimi sistemi, zlasti s tistimi, ki so povezane s čezmejnimi dejavnostmi in mobilnostjo;

13. poziva Komisijo, naj predloži konkretne predloge za večjo preglednost v povezavi s pokojninskimi sistemi;

14.  poudarja pomen dobrega in zgodnjega finančnega izobraževanja;

15. poziva države članice, naj okrepijo dostop malih in srednjih podjetij, zlasti mikro podjetij in individualnih ponudnikov storitev (na primer v svobodnem poklicu), do pokojninskih skladov;

16. pozdravlja uvedbo nacionalnih sistemov sledenja za pokojninske pravice iz različnih virov v vseh državah članicah, ter poziva Komisijo, naj pripravi predloge za evropski sistem sledenja;

17. ugotavlja, da bi morala EU izboljšati vse pokojninske pravice mobilnih delavcev, pa tudi zagotoviti, da imajo dostop do zanesljivih podatkov, da lahko sprejmejo ozaveščeno odločitev pred selitvijo na tuje; poziva, naj se posameznikom zagotovi pravica do informacij v zvezi z državami, sektorji in produkti, v katere pokojninski skladi vlagajo sredstva;

18. poziva države članice, ki še niso predložile konkretnih načrtov z jasno merljivimi ter časovno opredeljenimi mejniki in cilji o tem, kako okrepiti svoje pokojninske sisteme, naj to zadevo obravnavajo kot nujno, da bodo potrošnikom in državljanom omogočile jasno razumevanje o tem, kaj bo sestavljalo njihove prihodnje pokojnine;

Čezmejne pravice do pokojnine

19. poudarja, da bi bilo za uresničitev pričakovanj državljanov glede notranjega trga Unije najbolje, da bi bile v EU vse pokojninske pravice prenosljive; opominja, da je sedaj prenosljivost zakonsko predpisanih pokojnin določena v evropski zakonodaji, vendar jo je treba izboljšati, in da še nič ni storjeno v zvezi z drugim stebrom;

20. poudarja, da je treba odpraviti ovire za prenos pokojninskih pravic v prva dva stebra, da bi izboljšali čezmejno mobilnost delavcev na notranjem trgu; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami zagotovi boljše informacije o možnosti prenosa pokojninskih pravic in veljavni delovni zakonodaji, pravicah zavarovanja in delavskih pravicah;

21. poziva Komisijo, naj temeljito preuči ovire za prenosljivost; meni, da mora vsak ukrep, namenjen odstranjevanju ovir za mobilnost (kot je davčna diskriminacija pri vplačevanju čezmejnega življenjskega zavarovanja), zadevati vse pokojninske sisteme, povezane z delom, v vseh državah članicah, ne glede na to, kako so ti sistemi vključeni v nacionalne stebrne strukture; poziva Evropsko komisijo, naj splošna načela opredeli dovolj prožno, da jih bodo države članice lahko vključevale v svoje (pravne) strukture;

22. zato meni, da je treba, če je v največjo korist Evropske unije in držav članic, da povečajo mobilnost delavcev, odstraniti ovire za notranjo in čezmejno mobilnost ter obravnavati vprašanja, kot so pomanjkanje prenosljivosti, dolga doba za pridobitev pravic, ohranjanje mirujočih pravic, nenazadovanje in razlike v davčni obravnavi ter zavarovalno-tehničnih načelih;

23. poziva Komisijo, naj razloži nekatere opredelitve iz direktive o institucijah za poklicno pokojninsko zavarovanje, zlasti pojem čezmejne dejavnosti, hkrati pa upošteva, da se opredelitev pokojninskega sklada med državami članicami razlikuje;

24. priznava, da še vedno obstajajo ovire za čezmejne sisteme individualnih pokojninskih zavarovanj (tretji steber), kot so čezmejna življenjska zavarovanja; poziva Komisijo, naj pripravi predloge za odpravo teh ovir in splošni okvir za ureditev teh dejavnosti.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	26.1.2011
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	34 3 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Pablo Arias Echeverría, Cristian Silviu Buşoi, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, António Fernando Correia De Campos, Jürgen Creutzmann, Christian Engström, Evelyne Gebhardt, Louis Grech, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Iliana Ivanova Sandra Kalniete, Eija-Riitta Korhola, Edvard Kožušník, Kurt Lechner, Toine Manders, Hans-Peter Mayer, Gianni Pittella, Mitro Repo, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Matteo Salvini, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Laurence J.A.J. Stassen, Catherine Stihler, Róża, grofica Thun Und Hohenstein (Róża Gräfin von Thun und Hohenstein), Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides), Emilie Turunen, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Cornelis de Jong, Frank Engel, Ashley Fox, Liem Hoang Ngoc, Morten Løkkegaard, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis)

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (15.12.2010)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o Zeleni knjigi za ustrezne, vzdržne in varne evropske pokojninske sisteme
(2010/2239(INI))

Pripravljavka mnenja: Barbara Matera

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–   ob upoštevanju strategije Evropskega Sveta v Stockholmu leta 2001, ki vsebuje reformo pokojninskih sistemov v Evropi,

–   ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta v Laeknu leta 2001 o skupnih ciljih za pokojnine, v katerem je poudarjeno, da morajo ti biti ustrezni, vzdržni in prilagodljivi,

–   ob upoštevanju Zelene knjige: Za ustrezne, vzdržne in varne evropske pokojninske sisteme,

A. ker izračuni pokojnin temeljijo na zagotovljenih plačah in delovnem obdobju ter ker obstajajo znatne neugodnosti za ženske pri znesku, prejetem ob upokojitvi, zaradi prekinitev dela in pogosto neprostovoljnega dela s krajšim delovnim časom ter različnega plačila glede na spol, kar ovira zagotovitev potrebnih pravic in prihrankov za zagotavljanje varnosti v starosti; ker to vpliva na njihov zaslužek v celotni življenjski dobi, socialno varnost in pokojnino, kar pa povečuje stopnjo tveganja revščine, predvsem po upokojitvi,

B.  ker so države članice pristojne za pokojnine in je treba spoštovati njihovo pristojnost na tem področju,

C. ker bi morala družba priznati delo oseb, ki svoj čas posvečajo vzgoji otrok ali skrbijo za starejše osebe, in ker bi lahko to dosegli tako, da bi jim zagotovili pravice, zlasti pokojninske,

D. ker je enakost med ženskami in moškimi v Uniji vrednota, cilj in temeljna pravica, institucije EU pa morajo enakost med spoloma vključiti v svoje delovanje,

E.  ker se ženske v Evropski uniji pri različnih vidikih, povezanih s pokojnino, soočajo z neposredno in posredno diskriminacijo,

F.  ker predviden učinek pokojninskih reform ponavadi temelji na profilu moškega s povprečno plačo, ki je zaposlen za polni delovni čas in ima polno delovno dobo, in ker aktuarske tabele glede na spol negativno vplivajo na izračun pokojnin za ženske in jim zagotavljajo nižjo nadomestitveno stopnjo,

G. ker ženske pogosteje prekinejo svojo poklicno pot za varstvo otrok, vzdrževanih oseb oziroma bolnih ali starejših članov družine in ker pogosteje kot moški prekinejo ali celo prenehajo opravljati poklicno dejavnost ali delajo s skrajšanim delovnim časom, da bi se posvetile družinskim obveznostim,

H. ker upokojencem grozi obubožanje, pri čemer so starejše ženske ena izmed skupin, ki so najbolj izpostavljene revščini; ker je bila leta 2007 stopnja tveganja revščine višja za ženske (17 %) kot za moške (15 %), vrzel pa je posebej velika pri starejših osebah (22 % žensk in 17 % moških) in samohranilcih (34 %),

I.   ker so skrbniki na domu še vedno diskriminirani glede upoštevanja njihove delovne dobe pri pokojnini in drugih pravicah,

J.   ker so starejše ženske še posebej ogrožene, kadar njihova pravica do pokojnine izhaja iz njihovega zakonskega stanu (zakonske pravice ali pravice preživelih oseb) in kadar nimajo ustreznih pokojninskih pravic zaradi prekinitev poklicne poti,

K. ker je bila enakost pokojnin moških in žensk, tudi glede upokojitvene starosti, določena kot cilj in ker obstaja razlika med moškimi in ženskami kot nadaljevanje in posledica stalne razlike v plačilu glede na spol, ki je trenutno povprečno 18-odstotno v EU in do 30,3-odstotno v nekaterih državah članicah, kar povzroča neenakost na trgu dela in tveganje revščine v starosti,

L.  ker je bila v večini evropskih sistemov zakonsko določena upokojitvena starost povišana ali še bo, med drugim na podlagi pričakovane življenjske dobe,

M. ker starejši ljudje težko najdejo svoje mesto na trgu dela in so navadno prvi odpuščeni, ko pa se to zgodi, ne morejo več prispevati k ustrezni pokojnini,

N. ker večina držav članic predlaga, da bi vedno večjo vlogo imele zasebne pokojninske sheme, s čimer bi zagotovili ustrezno nadomestitveno stopnjo, kar pomeni, da je treba obravnavati široko paleto neugodnosti, s katerimi se srečujejo ženske pri dostopu do teh shem, kot na primer prekinitve poklicne poti na podlagi spola, neplačane prekinitve delovne dobe ali poklicna segregacija, zaradi katere imajo ženske slabši dostop do kakovostnih poklicnih pokojninskih shem,

O. ker ženske pogosto delajo na slabše plačanih delovnih mestih in zato težje varčujejo v pokojninskih shemah,

1.  meni, da bi morali pokojninski sistemi temeljiti na ustreznih, trajnostnih in pravičnih merilih; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo pokojninski sistemi upoštevali položaj žensk in moških, ki prekinejo poklicno pot zaradi obveznosti oskrbe, za zagotovitev enake obravnave ter obdobja, ko ženske delajo po pogodbah za krajši delovni čas ali so na porodniškem dopustu, in naj se izognejo oblikovanju novih pasti odvisnosti;

2.  meni, da mora biti vsak predlog o ustreznem, trajnostnem in varnem evropskem pokojninskem sistemu namenjen odpravi neenakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji; prepovedati mora neposredno diskriminacijo v zasebnih in javnih pokojninskih shemah, vključno s prakso, po kateri se višina plačil in prispevkov določa glede na pričakovano življenjsko dobo, na primer v zasebnih, javnih in poklicnih pokojninskih shemah, ki temeljijo na določenih prispevkih, bi morali uporabljati enaka aktuarska merila ne glede na spol;

3.  meni, da bi bilo treba obdobje, v katerem ženske ali moški skrbijo za otroke ali druge odvisne družinske člane, upoštevati kot efektivno obdobje zavarovanja, ki jim daje pravico do pokojnine in se upošteva pri njenem izračunu;

4.  poziva države članice, naj obravnavajo strukturne dejavnike, ki prispevajo k neenakosti pokojninskih shem, vključno z organizacijo skrbništva ter usklajevanjem poklicnega in družinskega življenja, neenakostmi na trgu dela, razlikami v plačilu glede na spol ter neposredno diskriminacijo v drugem in tretjem pokojninskem stebru;

5.  poziva države članice, naj v izračun pokojnin vključijo čas in delo, vloženo v skrb za odvisne osebe ne glede na njihovo starost ali stopnjo odvisnosti;

6.  poziva države članice, naj zagotovijo individualne in ustrezne pokojninske pravice za vse, vključno s tistimi, ki so upravičeno prekinili poklicno pot (predvsem ženske), da bi vsem zagotovili dostojno življenje v starosti;

7.  poziva države članice, naj zagotovijo enakost pri pokojninah, na primer z upoštevanjem obdobij za skrb za otroka ali družino v pokojninskih shemah, predvsem pa naj upoštevajo, da te naloge še vedno najpogosteje opravljajo ženske, kar znižuje njihove pokojnine;

8.  poudarja, da ostajata osebni dohodek in zaposlitev žensk bistvena za njihovo ekonomsko neodvisnost ter za večjo enakost med ženskami in moškimi v družbi kot celoti; poziva države članice EU, naj individualizirajo pravice socialnega varstva, vključno s pokojninskimi pravicami;

9.  poziva države članice, naj oblikujejo primerno shemo minimalnega dohodka in znova preučijo svoje pokojninske sisteme v smislu vlog spolov v družbi, pri tem pa upoštevajo višjo povprečno življenjsko dobo žensk, ne da bi to dejstvo izrabile kot opravičilo za diskriminacijo na podlagi spola, in razlike v plačah med moškimi in ženskami, ki se odražajo v znesku dodeljene pokojnine, zaradi česar ženske pogosto živijo pod pragom revščine, ter naj odpravijo razlike v pokojninah moških in žensk;

10. ker so razlike v pokojninah moških in žensk posledica razlik v plačah, poziva Komisijo, naj odločno ukrepa, da bi odpravila te razlike;

11. poziva države članice, naj najdejo rešitve, da na trgu dela ne bo negativnih posledic za zaposlovanje žensk zaradi ukrepov za podpiranje, ocenjevanje ali priznanje skrbništva; zato poziva k oceni vpliva ukrepov za priznanje skrbništva, vsaj s simboličnim izračunom za namene pokojnine, na družbo in zaposlovanje žensk;

12. poudarja, da je treba razviti evropsko strategijo zaposlovanja, ki spodbuja udeležbo žensk na trgu dela in odpravlja neenakosti pri zaposlovanju, ki z vidika spola vpliva na pokojninske prispevke in pravice;

13. poziva Komisijo, naj začne postopek za odpravo člena 5(2) Direktive 2004/113/ES, ki dovoljuje diskriminacijo žensk na področju pokojninskih proizvodov;

14. poziva Komisijo, naj spodbuja oblikovanje evropske okvirne direktive o minimalnih pokojninah, v kateri bo opredelila, da ima vsaka oseba od določene starosti dalje, ne glede na število let delovne dobe, pravico do minimalne pokojnine;

15. poziva Komisijo in države članice, naj izvajalce poklicnih in drugih dodatnih pokojnin prisilijo, da pri izračunu pokojninskih pravic uporabijo tabele umrljivosti, ki so nevtralne glede na spol, da ženske ne bi bile kaznovane za daljšo pričakovano življenjsko dobo z nižjimi nadomestili;

16. poziva Komisijo in države članice EU, naj oblikujejo celovite ocene učinka vseh reform socialne varnosti, predvsem pokojninskih sistemov, ki bi utegnili negativno vplivati na zaposlovanje žensk in njihove pokojninske pravice, kot je zmanjšanje števila institucij za dnevno varstvo in oskrbo starejših, poslabšanje na področju pokojninske politike itd.;

17. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da poklicni in zasebni pokojninski sistemi ne bodo diskriminirali žensk in krepili obstoječih vzorcev, ki ženske že postavljajo v slabši položaj glede nadomestil in prispevkov; poziva Komisijo, naj preuči morebiten diskriminatoren učinek člena 5 Direktive 2004/113/ES na ženske;

18. pozdravlja Zeleno knjigo Komisije za ustrezne, vzdržne in varne pokojninske sisteme pod pogojem, da se še naprej spoštuje načelo subsidiarnosti ter da države članice ohranijo svojo odgovornost in pristojnost na področju pokojninskih politik in sistemov;

19. pozdravlja Zeleno knjigo Komisije za ustrezne, vzdržne in varne pokojninske sisteme pod pogojem, da politike EU ter morebitne nove uredbe in direktive EU zagotovijo, da se ohrani solidarnost med generacijami, znotraj posamezne generacije ter med ženskami in moškimi;

20. pozdravlja Zeleno knjigo Komisije za ustrezne, vzdržne in varne pokojninske sisteme, predvsem pa namero Komisije, da izboljša pridobivanje pokojninskih pravic za državljane EU, ki so (začasno) zaposleni v drugi državi članici;

21. poziva Komisijo, naj upošteva, da so že obstoječe možnosti za pridobitev (dodatnih) pokojninskih pravic pogosto preveč zapletene in tvegane; zato jo spodbuja, naj državam članicam omogoči, da zagotovijo več preglednosti in varnosti pri izbiri in/ali odločanju o določeni možnosti, predvsem za ženske, ki bi imele koristi od dodatnih pokojninskih prihrankov;

22. poziva Komisijo, naj ne nadaljuje z oblikovanjem novih zahtev na ravni EU o opredelitvi ustrezne pokojnine, saj pri takšni opredelitvi ne bo upoštevano dejstvo, da pri razpoložljivosti in dostopnosti drugih storitev in pravic starejših oseb (stanovanja, nega, javni promet) obstajajo ogromne razlike med državami članicami.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	13.12.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	20 0 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Regina Bastos, Edit Bauer, Andrea Češková, Marije Cornelissen, Silvia Costa, Tadeusz Cymański, Ilda Figueiredo, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Philippe Juvin, Barbara Matera, Elisabeth Morin-Chartier, Siiri Oviir, Raül Romeva i Rueda, Marc Tarabella, Britta Thomsen, Anna Záborská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Izaskun Bilbao Barandica, Anne Delvaux, Cornelia Ernst, Christa Klaß, Marija Nedelčeva (Mariya Nedelcheva), Sirpa Pietikäinen, Rovana Plumb

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	1.2.2011
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	40 6 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Regina Bastos, Edit Bauer, Philippe Boulland, Milan Cabrnoch, David Casa, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Sergio Gaetano Cofferati, Marije Cornelissen, Tadeusz Cymański, Frédéric Daerden, Karima Delli, Sari Essayah, Richard Falbr, Ilda Figueiredo, Thomas Händel, Marian Harkin, Roger Helmer, Nadja Hirsch, Stephen Hughes, Liisa Jaakonsaari, Danuta Jazłowiecka, Martin Kastler, Ádám Kósa, Jean Lambert, Veronica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Elizabeth Lynne, Thomas Mann, Csaba Őry, Siiri Oviir, Rovana Plumb, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Licia Ronzulli, Elisabeth Schroedter, Csaba Sógor, Jutta Steinruck, Traian Ungureanu
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Georges Bach, Raffaele Baldassarre, Kinga Göncz, Gesine Meissner, Ria Oomen-Ruijten, Evelyn Regner, Dirk Sterckx, Gabriele Zimmer