PRIPOROČILO o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

OBRAZLOŽITEV

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (26.10.2010)

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

9.2.2011 - ((08505/2010 – C7‑0320/2010 – 2010/0075(NLE)) - ***

Odbor za mednarodno trgovino
Poročevalec: Robert Sturdy

Postopek : 2010/0075(NLE)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A7-0034/2011

Predložena besedila :

A7-0034/2011

Razprave :

PV 16/02/2011 - 14
CRE 16/02/2011 - 14

Glasovanja :

PV 17/02/2011 - 6.3
CRE 17/02/2011 - 6.3
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0063

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani

((08505/2010 – C7‑0320/2010 – 2010/0075(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament

– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (08505/2010),

– ob upoštevanju sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani (08530/2010),

– ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet vložil v skladu s členi 91, 100(2), 167(3), 207 in členom 218(6), drugi pododstavek, točka (a) (v) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7–0320/2010),

– ob upoštevanju členov 81 in 90(8) svojega poslovnika,

– ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7-0034/2011),

1. odobri sklenitev sporazuma;

2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Koreje.

I. Uvod

Sporazum o prosti trgovini med EU-27 kot celoto na eni strani in Republiko Korejo (Južno Korejo) na drugi strani (v nadaljevanju "sporazum") temelji na ciljih strategije na področju trgovinske politike z naslovom „Globalna Evropa“, ki jo je Komisija sprejela 3. oktobra 2006[1], Evropski parlament pa jo je odobril v svoji resoluciji z dne 19. februarja 2008 o strategiji EU za olajšanje dostopa na trge evropskim podjetjem[2] in poročilu Evropskega parlamenta o gospodarskih in trgovinskih odnosih z Južno Korejo[3].

Sporazum je oblikovan tako, da bo z vrsto liberalizacij tarif, kot jih doslej še ni bilo, podjetjem EU iz različnih gospodarskih panog omogočil obsežen in izčrpen dostop do južnokorejskega trga. Sporazum o prosti trgovini je skladen s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini ter členom V Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami. V primeru ozemeljskih kazalnikov (GI), vladnih naročil (GPA-plus) in določb o preglednosti državne pomoči zagotavlja obveznosti STO-plus. Poleg tega zagotavlja obveznosti STO-plus in TRIPS-plus tudi na področju učinkovitega uveljavljanja pravic intelektualne lastnine.

Sporazum kot prvi korak do nove generacije dvostranskih sporazumov o prosti trgovini vsebuje pomembne novosti, na primer poglavje o trajnostnem razvoju, ki obe strani obvezuje k upoštevanju osnovnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela, ustvarja sistem, ki na podlagi medsebojnih pregledov obravnava pritožbe o neskladnosti, ter vzpostavlja več delovnih skupin in nadzornih odborov, ki zagotavljajo kakovostno izvajanje in spravo. Poročevalec poudarja, kako pomembno je vključiti civilno družbo v nacionalno svetovalno skupino.

Medtem ko so mnoge prednosti očitne in vidne na prvi pogled (nekatere od njih so navedene v oddelku II te izjave), poročevalec pozdravlja dejstvo, da je v sporazum vključen učinkovit dvostranski varovalni mehanizem (glej poročilo Pabla Zalbe Bidegaina C7-0025/2010), ki EU omogoča, da lahko obnovi stopnje dajatev držav z največjimi ugodnostmi, če se izkaže, da je liberalizacija iz tega sporazuma o prosti trgovini domači industriji EU povzročila resno škodo oziroma ji takšna škoda grozi.

Cilj tega nezakonodajnega poročila ni dopolniti predloga Komisije s podrobnimi priporočili, niti oceniti tehničnih določb dvostranske zaščitne klavzule, pač pa oceniti, ali naj Evropski parlament v skladu s priporočili Odbora za mednarodno trgovino poda končno soglasje k sporazumu kot celoti. Zaradi tega je bistvenega pomena preučiti prednosti za industrijo EU na splošno.

II. Prednosti sporazuma o prosti trgovini

Južnokorejski trg ponuja privlačne nove priložnosti za blago in storitve EU, vendar je doslej zaradi visoke tarifne obdavčitve in velikih netarifnih ovir ostajal dokaj zaprt. Sporazum o prosti trgovini bo hitro umaknil izvozne dajatve v vrednosti 1,6 milijarde EUR, ki se vsako leto zaračunajo izvoznikom industrijskih in kmetijskih proizvodov iz EU, pri čemer je primerljivi znesek za južnokorejske izvoznike 1,1 milijarde EUR. Med sektorji, ki bi lahko na ta račun nemudoma precej prihranili, so kemijski (175 milijonov EUR), farmacevtski (50 milijonov EUR samo v carinskih dajatvah), avtomobilski deli, industrijski stroji, obutev, žgane pijače (40 milijonov EUR), medicinska oprema, neželezne kovine, železo in jeklo, usnje in krzno, les, keramika in steklo. Omeniti velja tudi, da navedeni zneski pomenijo prihranke v dajatvah in da bodo še višji, saj se bo po pričakovanjih trgovina med EU in Južno Korejo zaradi sporazuma o prosti trgovini povečala.

Poročevalec je vesel, da so prednosti za kmetijski in storitveni sektor še posebej izrazite. Koreja je v svetovnem merilu za kmete EU sedaj med bolj dragocenimi izvoznimi trgi, saj letna prodaja presega 1 milijardo EUR. Sporazum o prosti trgovini bo povsem liberaliziral skoraj ves kmetijski izvoz EU ter kmetijski industriji prihranil 380 milijonov EUR. Tudi prednosti za storitveni sektor EU (vključno s finančnimi storitvami, telekomunikacijami, okoljskimi storitvami, logistiko ter finančnimi in pravnimi storitvami) so enako osupljive, saj se bo obseg trgovanja predvidoma povečal za 70 %, kar je največ med vsemi sektorji EU.

Izvoz je tako pomemben izvor rasti za EU, saj evropskim podjetjem in njihovim delavcem prinaša zaslužek in zaposlenost ter bo deloval kot eden najpomembnejših dejavnikov pri spodbujanju gospodarskega okrevanja EU. Prednosti tega sporazuma pa krepko presegajo kratkoročne koristi, ki jih prinašajo zmanjšanja v tarifnih postavkah.

Poročevalec je navdušen nad tem, da se sporazum v skladu s priporočili iz poročila in resolucije Evropskega parlamenta iz let 2007 (INI/2007/2186) in 2008 (2007/2185(INI) posveča naložbenim priložnostim, konkurenčni politiki, preglednosti pri vladnih naročilih in regulativnih praksah ter olajšanju trgovine. Koreja bo po sporazumu o prosti trgovini obravnavala evropske standarde kot enakovredne svojim ter priznavala evropska potrdila, s čimer bo odpravila birokratske postopke, ki so doslej ovirali dostop do južnokorejskega trga.

Poročevalec kljub temu priznava, da sporazum o prosti trgovini ne zagotavlja takojšnje, vsesplošne koristi za vse sektorje in podsektorje industrije EU. Zaradi tega pozdravlja dejstvo, da sporazum upošteva ranljivost nekaterih sektorjev in da vzpostavlja stroge postopke za reševanje sporov, zaščito in spremljanje, ki podjetjem EU iz vseh sektorjev zagotavljajo zadostno varstvo pri prilagajanju na spreminjajoče se trgovinske odnose z Južno Korejo.

III. Odpravljanje in preprečevanje tehničnih ovir

Eden ključnih ciljev tega sporazuma o prosti trgovini je odpraviti južnokorejske tehnične ovire za trgovino, s tem odpreti trge in evropskim podjetjem ponuditi nove priložnosti za konkurenčni boj v svobodnem in poštenem poslovnem okolju. Izpolnitev tega cilja je pomembna za vse gospodarske sektorje EU in ključna za tri najbolj prizadete sektorje v EU, in sicer avtomobilski sektor, sektor potrošniške elektronike in tekstilni sektor, v katerih ima Koreja prednost v primerjavi z EU:

1) Avtomobili

Po pričakovanjih se bo trgovinsko ravnovesje izboljšalo v prid Južne Koreje predvsem na področju avtomobilov malega in srednjega razreda. Poprej so se proizvajalci iz EU na vse pretege trudili prodreti v ta tržni segment v Južni Koreji, pri tem pa dosegli le zmerne uspehe pri izvozu luksuznih avtomobilov. Pričakovati pa je, da bo ta konkurenčna prednost sorazmerno upadla zaradi manjšega uvoza avtomobilov iz Koreje, ki se postopoma nadomešča s čedalje večjo proizvodnjo korejskih avtomobilov v EU (v avtomobilskih tovarnah na Češkem in Slovaškem)[4].

Proizvajalci vozil iz EU, ki so že prisotni na južnokorejskem trgu, pa tudi tisti, ki v Koreji še niso odprli poslovalnice, bodo lahko izkoristili kombinacijo umika južnokorejskih dajatev in netarifnih ovir. Tarifa za vozila EU, izvožena v Korejo, v višini 8 %, bo odpravljena, kar pomeni, da se bo za vsako v Korejo izvoženo vozilo, vredno 25.000 EUR, prihranilo 2.000 EUR v dajatvah[5]. Še pomembneje je, da je Južna Koreja sprejela velikopotezen sveženj NTB, v okviru katerega sprejema enakovrednost mednarodnih standardov ali standardov EU za vse pomembne tehnične predpise. To pomeni, da bo lahko proizvajalec iz EU v Koreji prodajal vozila, proizvedena v skladu s tehničnimi smernicami EU, ne da bi bilo treba za vozilo opraviti dodatne preizkuse in nositi s tem povezane stroške.

Sporazum o prosti trgovini vzpostavlja delovno skupino/nadzorni odbor, da bi se preprečil skriti protekcionizem v obliki novih tehničnih ovir za trgovino v prihodnosti (npr. z novimi južnokorejskimi tehničnimi predpisi, kot so na primer predpisi o standardih izpustov CO2). Ker Koreja še ni sprejela predpisov v zvezi z izpusti CO2, poročevalec ne more oceniti, koliko očitnega in skritega protekcionizma bodo vsebovali. Zato si pridržuje pravico, da k temu razdelku vloži predloge sprememb na plenarnem zasedanju.

Poročevalec odločno podpira obvezo Komisije, ki je sklenila tesno spremljati, kako Koreja izvaja obveznosti v zvezi z regulativnimi vprašanji in še posebej obveznosti, povezane s tehničnimi predpisi v avtomobilskem sektorju, ter je zadovoljen, da bo spremljanje vključevalo vse vidike netarifnih preprek ter da se bodo vsi rezultati dokumentirali in sporočali Evropskemu parlamentu in Svetu.

2) Potrošniška elektronika

Evropski izvozniki potrošniške elektronike in gospodinjskih aparatov, na primer televizijskih sprejemnikov, računalnikov, mikrovalovnih pečic, prenosnih telefonov in telekomunikacijske opreme, se pri poskusih vstopa na južnokorejski trg soočajo s precejšnjimi ovirami, predvsem v obliki dragega testiranja in postopkov za pridobivanje potrdil. Sporazum odpravlja vse te trgovinske ovire, saj umika vse podvojene zahteve, kar je poželo navdušenje večine predstavnikov evropske industrije in poročevalca.

Južnokorejski sektor elektronike je z vladno podporo v zadnjih desetletjih postal vodilni svetovni akter z izredno visoko rastjo vrednosti na področju potrošniške elektronike, kar gre pripisati proizvodnji elektronskih proizvodov in komponent srednjega razreda po dostopnih cenah. Pred kratkim se je sektor preusmeril v proizvodnjo inovativnih izdelkov s področja digitalne tehnologije preslikovanja, ekološkega oblikovanja in pripomočkov za prostoročno telefoniranje, ki ciljajo na isti segment potrošnikov kot elektronski sektor EU s proizvodi z visoko dodano vrednostjo.

Svetovna gospodarska kriza je resno prizadela sedanjo rast in napovedi za prihodnjo rast elektronskega sektorja v splošnem. Evropski proizvajalci elektronike bodo lahko po zaslugi tega, da Južna Koreja v okviru tega sporazuma o prosti trgovini priznava evropske standarde IT (obenem pa bodo odpravljene izvozne tarife in tehnične trgovinske prepreke), končno pod enakimi pogoji sodelovali na južnokorejskem trgu. Poročevalec v zvezi s tem pozdravlja strog nadzor tega sektorja in njegovo vključitev v dvostransko zaščitno klavzulo.

3) Tekstil

Glede na to, da so južnokorejske tarife na področju tekstila in oblačil s trenutno 10,06 % izjemno visoke, liberalizirani južnokorejski trg evropskim podjetjem ponuja odlične obete za naložbe in druge priložnosti. Sporazum predvideva takojšnjo odpravo večjega dela carin v višini 60 milijonov EUR, ki se vsako leto zaračunajo izvoznikom EU, s čimer se bo povečal dostop in pobude za evropska podjetja, ki lahko neposredno ali v obliki skupnih podjetij vložijo sredstva na južnokorejski trg.

Poglavje o pravici intelektualne lastnine v sporazumu o prosti trgovini bo z zagotavljanjem nujne zaščite blagovnih znamk EU, ki bo veljala za registrirane in neregistrirane zasnove, okrepilo interes industrije. Povpraševanje po izjemno kakovostnih zaščitenih blagovnih znamkah iz EU na južnokorejskem trgu raste, navedene določbe pa bodo podjetjem EU pomagale zagotoviti možnost svobodne in poštene konkurence.

Nekatera evropska podjetja so izrazila zaskrbljenost nad vsebino sporazuma, ki se nanaša na pravila o poreklu in povračilo dajatev, saj menijo, da bo južnokorejskim proizvajalcem ponudila možnost, da iz sosednjih držav uvozijo večjo količino surovin in polizdelkov za naknadno obdelavo pred izvozom v EU, medtem ko sporazum ne vsebuje enakovrednih določb za proizvajalce iz EU.

Pomembno je, da bo splošna zaščitna klavzula vse od začetka veljavnosti sporazuma veljala tudi za sektor tekstila in oblačil. V primeru dokazane kršitve ali nevarnosti kršitve lahko EU največ štiri leta po začetku veljavnosti sporazuma enostransko povrne tarife na prvotno stopnjo za državo z največjimi ugodnostmi.

Čeprav Komisija meni, da obstaja majhna verjetnost potrebe po uporabi zaščitne klavzule, ker južnokorejska podjetja trenutno uvažajo manj kot 1 % vsega tekstila in oblačil na trg EU, poročevalec močno podpira neprekinjeno spremljanje v skladu s členom 4(5) sporazuma in priznava, da je sektor z vidika vpliva sporazuma o prosti trgovini med tremi najbolj občutljivimi industrijami.

IV. Trajnostni razvoj

Pomembno je, da sporazum o prosti trgovini vsebuje poglavje[6] o trajnostnem razvoju, ki je zelo obsežno in vsebuje podrobne obveznosti o delovnih standardih in okoljskih sporazumih ter inovativni mehanizem za spremljanje[7] z močno vključenostjo civilne družbe[8], pa tudi okvir za tesno sodelovanje, dialog in dogovore med EU in Južno Korejo.

Kar zadeva pravice delavcev, sporazum o prosti trgovini predvideva skupni projekt, ki bi presegal osnovne delovne standarde Mednarodne organizacije dela, saj bi pogodbene strani obvezal, da si neprekinjeno in vztrajno prizadevajo za ratifikacijo temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela ter drugih konvencij, ki sodijo v sodobni okvir Mednarodne organizacije dela[9].

Z okoljskega vidika sta Južna Koreja in EU priznali vrednost mednarodnega okoljskega upravljanja in sporazumov ter utrdili svojo predanost izpolnitvi najpomembnejšega cilja kjotskega sporazuma in prihodnjemu razvoju mednarodnega okvira o podnebnih spremembah v skladu z akcijskim načrtom z Balija[10].

Poročevalec pozdravlja uradno izjavo Evropske komisije o njeni predanosti spremljanju učinkovitega izvajanja delovnih in okoljskih standardov iz poglavja 13 sporazuma o prosti trgovini, vključno z uradno zaprisego o rednem sporočanju ugotovitev Evropskemu parlamentu in Svetu.

Sporazum o prosti trgovini EU in Južni Koreji tako ponuja priložnost, da pospešita vzajemno sodelovanje in prenos tehnologije na področju okolju prijaznih tehnologij in inovacij ter se tako spopadeta s posledicami podnebnih sprememb.

V. Vpliv na zaposlovanje

Skupni vpliv sporazuma o prosti trgovini na neto zaposlovanje v Uniji bo po pričakovanjih minimalen. Ne glede na to pa je treba, da bi preprečili morebitne premike ali razselitev delavcev neposredno zaradi povečane konkurence v treh najbolj prizadetih sektorjih, iz strukturnih skladov EU, posojil in pobud EIB, kot izhod v sili pa tudi iz evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, zagotoviti pomoč, s katero bi pomagali pri prestrukturiranju in posodobitvi sektorjev, ki bodo zaradi sporazuma najverjetneje soočeni z dodatnimi izzivi.

Poročevalec prav tako poudarja, da v skladu s členom 4.5 sporazuma izgube zaposlitve štejejo kot relevanten dejavnik, ko Komisija razmišlja o uporabi zaščitne klavzule sporazuma, kar pomeni, da bi bilo mogoče uporabiti zaščitne ukrepe, če bi bila določena delovna sila zaradi sporazuma o prosti trgovini v resni nevarnosti.

VI. Povračilo dajatev

Sporazum zajema mehanizme za splošno zaščito v primeru nenadnega porasta uvoza iz Koreje s hitrostjo, ki bi škodila domači industriji EU ali jo ogrozila. Najbolj sporna določba v tem sporazumu je klavzula o povračilu dajatev (DDB). V okviru sistema s povračilom dajatev se dajatve, plačane za dele in komponente, ki se uporabljajo za izdelavo končnega proizvoda, ob izvozu tega proizvoda povrnejo. Tako EU kot Koreja sedaj uporabljata povračilo dajatev, DDB v tem sporazumu pa je združljiv s sporazumom o subvencijah STO.

Čeprav Komisija meni, da bo vpliv klavzule o povračilu dajatev na konkurenčnost podjetij iz EU najverjetneje minimalen, občutljivi evropski sektorji, vključno z avtomobilskim in tekstilnim sektorjem, verjamejo, da bo s tem mehanizmom Južna Koreja na trgih pridobila pomembno prednost pred evropskimi industrijami. Južna Koreja ima na primer zaradi stroškov že sedaj precejšnjo konkurenčno prednost pred evropskimi proizvajalci malih avtomobilov.

Zaradi navedenega poročevalec podpira vključitev predlagane posebne zaščitne klavzule o povrnitvi dajatev, s pomočjo katere bi se bilo mogoče odzvati v primeru, če bi se južnokorejski proizvajalci v prihodnje pogosteje zanašali na nabavo iz tujine. Če se nabava iz tujine precej poveča (kar vpliva na skupne stroške proizvodnje ene od strani), sporazum o prosti trgovini 5 let po začetku veljavnosti predvideva posebno klavzulo, s katero je mogoče omejiti dajatve za dele, za katere je mogoče prejeti povračilo v višini največ 5 %.

Če bo Koreja precej povečala nabavo iz tujine, se bo klavzula aktivirala, za DDB pa bodo veljale omejitve. Obdobje od trenutka priklica zaščitne klavzule do uvedbe omejitev povračila dajatev je strogo omejeno, Komisija pa je obvezana aktivirati klavzulo in natančno spremljati ustrezne statistične podatke.

Poročevalec izraža nezadovoljstvo, da pogajalci EU v pogajanjih s Korejo niso uspeli doseči rešitve, ki bi bila bolj naklonjena EU, in poziva Komisijo, naj v celoti preuči vpliv sporazuma o prosti trgovini na uporabo mehanizmov DBB.

VII. Pravila o poreklu

Pravila o poreklu imajo pomembno vlogo v vseh preferenčnih trgovinskih sporazumih, saj določajo dajatve, ki se uveljavljajo za izdelke, s katerimi trgujeta obe strani. Evropski parlament je zahteval „izboljšavo in poenostavitev pravil o poreklu ES“ v sporazumu s Korejo.

Sporazum o prosti trgovini s Korejo vsebuje opredelitev „proizvodov s poreklom“, ozemeljskih zahtev, „povračila dajatev“, „dokazila o poreklu“ in ureditve za upravno sodelovanje.

Po posvetovanju z industrijo EU so bila pravila o poreklu v okviru tega sporazuma precej poenostavljena, pri čemer je bila posebna pozornost posvečena kmetijstvu, ribištvu, neželeznim kovinam, tekstilu in oblačilom, obenem pa je bila za občutljive izdelke potrošniške elektronike določena omejitev v višini 45 %. Evropska združenja proizvajalcev so izrazila podporo prenovljeni vsebini pravil o poreklu, saj se južnokorejski deli sedaj dejansko uvažajo na podlagi države z največjimi ugodnostmi, zanje pa ni omejitve glede dovoljene ravni tuje vsebine.

V avtomobilskem sektorju je bilo za raven tuje vsebine dogovorjeno 5-odstotno povečanje, in sicer s standardne ravni EU 40 % na 45 %. Čeprav poročevalec obžaluje, da je prišlo do popuščanja, poudarja, da gre za plod dolgega in mestoma zahtevnega pogajalskega procesa, v katerem so nujno potrebni kompromisi. Komisija meni, da gre za „zmerno povišanje“ (Koreja je želela precej višjo omejitev), saj je nabava iz tujine v južnokorejski avtomobilski industriji dokaj nizka, vsakršno pomembnejše povečanje nabave iz tujine pa bi povzročilo uveljavitev omejitev zaščitne klavzule o povračilu dajatev.

VIII. Sklepne ugotovitve

Besedilo, predstavljeno Evropskemu parlamentu in Odboru za mednarodno trgovino, je doslej najobsežnejši sporazum o prosti trgovini, o katerem se je EU kadar koli pogajala. Če bo sporazum potrjen, bo dal težo večkrat izraženim namenom EU za boj proti protekcionizmu, EU pa v primerjavi z najostrejšimi konkurenti, na primer ZDA ali Kitajsko, zagotovil prednost. Evropski parlament se zaveda, da bo pravočasna ratifikacija tega sporazuma poslala jasen signal partnerjem in konkurentom po vsem svetu in bo postavila temelje za vrsto trgovinskih sporazumov, ki bodo z zagotavljanjem možnosti za rast celotne domače industrije EU koristili državljanom EU.

Poročevalec skupaj s Parlamentom zavzeto podpira dobro sestavljen in učinkovit zaščitni mehanizem, ki je v interesu občutljivih industrij EU in poštene poslovne konkurence po vsem svetu. Zaradi tega je zadovoljen, da so člani Odbora za mednarodno trgovino nadvse natančno preučili predlog Komisije o dvostranski zaščitni klavzuli.

Sporazum o prosti trgovini bo navsezadnje zagotovil bolj pošteno trgovinsko partnerstvo, skupno blaginjo in vzajemni razvoj obeh strani. Gre za začetek dolgega in plodnega sodelovanja ter prijateljstva med prebivalci Južne Koreje in držav članic Evropske unije, ki bo prispevalo h krepitvi položaja EU v vzhodni Aziji ter položaja Južne Koreje na regionalnem gospodarskem in političnem prizorišču.

***

[1] Glej poročilo Daniela Casparyja z naslovom Globalna Evropa – zunanji vidiki konkurenčnosti (2006/2292(INI)).
[2] Glej resolucijo o strategiji EU za olajšanje dostopa na trge evropskim podjetjem (2007/2185/(INI)), ki jo je za odbor INTA pripravil Ignasi Guardans Cambó.
[3] Glej poročilo Davida Martina o gospodarskih in trgovinskih odnosih s Korejo (INI/2007/2186)
[4] Hyundai je novembra 2008 po naložbi v višini več kot 1 milijarde EUR in dveh letih gradnje odprl svoj evropski obrat v češkem mestu Nošovice. V tem obratu, v katerem proizvajajo predvsem model i30 za evropski trg, lahko letno naredijo 200.000 avtomobilov. Nova tovarna tega proizvajalca na Češkem leži le 90 kilometrov severno od obrata družbe Kia Motors v Žilini na Slovaškem.
[5] Glej sporočilo Komisije z naslovom „Sporazum o prosti trgovini med EU in Korejo – 10 ključnih prednosti za Evropsko unijo“, december 2009, str. 1.
[6] Glej poglavje 13 sporazuma.
[7] Člen 13.12.
[8] Člen 13.13.
[9] Člen 13.4.
[10] Člen 13.5 sporazuma o prosti trgovini določa ukrepe, o katerih sta se dogovorili obe strani, da bi olajšali trgovanje in naložbe v okolju prijazno blago in storitve z obravnavo s tem povezanih netarifnih ovir, s čimer bosta povečali tehnološke inovacije in pospešili razvoj.

za Odbor za mednarodno trgovino

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter Republiko Korejo
(KOM(2010)0137 – C7‑0320/2010 – 2010/0075(NLE))

Pripravljavec mnenja: Daniel Caspary

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Svet je 23. aprila 2007 Komisijo pooblastil za začetek pogajanj z Republiko Korejo za sklenitev sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo. Sporazum je bil parafiran 15. oktobra 2009.

V skladu z Lizbonsko pogodbo so bile Evropskemu parlamentu dodeljene nove odgovornosti, povezane s sporazumi o prosti trgovini. Sporazum KOREU, o katerem potekajo pogajanja med Republiko Korejo in EU, bo prvi izmed sporazumov, ki bo sprejet v skladu z novimi pravili postopka odobritve.

Mednarodna trgovina in izvoz sta v evropskem gospodarstvu pomemben vir rasti in zaposlovanja, saj predstavljata približno 10 % BDP in podpirata več milijonov delovnih mest. Sporazum o prosti trgovini krepi konkurenčnost EU in evropskim podjetjem odpira priložnosti v izjemno dinamični regiji.

Poročevalec meni, da, v času svetovne finančne in gospodarske krize, sklenitev sporazuma o prosti trgovini KOREU daje jasen znak zavezanosti k prosti in pošteni trgovini ter znak proti protekcionizmu.

Ob tem je KOREU najobsežnejši sporazum o prosti trgovini, ki ga je izpogajala EU, in vodilna strategija o globalni Evropi ter vključuje odstranitev visokih tarif, odpravo netarifnih ovir za trgovino, boljši dostop do trga blaga in storitev, priznavanje mednarodnih in evropskih standardov, zaščito geografskih oznak ter zavezo k trajnostnem razvoju.

Ob tem so številne študije pokazale bistvene koristi za evropsko in tudi korejsko gospodarstvo:

- BDP Evropske unije in Koreje se bo bistveno povišal;

- izvoz EU v Korejo se bo povišal za 82,6 %, korejski izvoz v EU pa bo zaradi odprave tarifnih in netarifnih ovir višji za 38,4 %;

- izvozniki industrijskega in kmetijskega blaga v Korejo bodo oproščeni dajatev v višini do 1,6 milijarde evrov letno;

- razvilo se bo znatno novo trgovanje z blagom in storitvami, kar bo za EU ustvarilo 19,1 milijarde evrov.

Poročevalec priznava, da je Komisija v celoti upoštevala pogajalska priporočila, ki jih je leta 2008 izrazil Evropski parlament v poročilu Odbora INTA o Koreji. Poleg tega je Evropski parlament v celoti upošteval tudi izjave številnih evropskih poslovnih organizacij, industrij, družb in sindikatov.

Predstavniki civilne družbe so bili udeleženi v celotnem postopku pogajanj o sporazumu o prosti trgovini EU-Koreja, na primer prek dialoga na sestankih s predstavniki civilne družbe in v postopku posvetovanja, ki je vodil k pripravi ocene trgovinskega trajnostnega učinka sporazuma o prosti trgovini EU-Koreja. Sporazum o prosti trgovini vzpostavlja tudi institucionalne strukture za izvajanje in spremljanje zavez med stranmi, vključno z udeležbo civilne družbe. Vsaka od strani bo imenovala svetovalno skupino predstavnikov civilne družbe (imenovano nacionalna svetovalna skupina), ki bo uravnoteženo predstavljala okoljske, delavske in poslovne organizacije.

Na koncu je poročevalec spomnil na resno zaskrbljenost, ki so jo izrazili nekateri predstavniki evropske industrije, zlasti tisti iz avtomobilskega sektorja, ki pa jih bo, po njegovem mnenju, v okviru zaščitnih ukrepov obravnaval Evropski parlament. Ta dvostranska zaščitna klavzula predvideva ponovno uvedbo stopnje za državo z največjimi ugodnostmi, kadar se, kot rezultat liberalizacije trgovine, uvoz poveča v tolikšnem obsegu – v absolutnem smislu ali glede na domačo proizvodnjo – in pod takšnimi pogoji, da povzroča resno škodo ali resno ogroža industrijo Unije, ki proizvaja podoben ali neposredno konkurenčen izdelek.

******

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, naj Parlamentu predlaga odobritev sporazuma.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Pierre Audy, Ivo Belet, Bendt Bendtsen, Jan Březina, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Lena Ek, Ioan Enciu, Gaston Franco, Adam Gierek, Norbert Glante, Jacky Hénin, Edit Herczog, Romana Jordan Cizelj, Arturs Krišjānis Kariņš, Lena Kolarska-Bobińska, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Ani Podimata (Anni Podimata), Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Jens Rohde, Paul Rübig, Amalia Sartori, Francisco Sosa Wagner, Konrad Szymański, Britta Thomsen, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Niki Cavela (Niki Tzavela), Marita Ulvskog, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Adina-Ioana Vălean, Kathleen Van Brempt, Alejo Vidal-Quadras

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Antonio Cancian, Matthias Groote, Jolanta Emilia Hibner, Yannick Jadot, Oriol Junqueras Vies, Silvana Koch-Mehrin, Bernd Lange, Markus Pieper, Mario Pirillo

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov