Postopek : 2011/0801(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0048/2011

Predložena besedila :

A7-0048/2011

Razprave :

Glasovanja :

PV 08/03/2011 - 9.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0078

POROČILO     
PDF 170kWORD 108k
3. 3. 2011
PE 456.892v02-00 A7-0048/2011

o imenovanju Haralda Wögerbauerja za člana Računskega sodišča

(C7‑0029/2011 – 2011/0801(NLE))

Odbor za proračunski nadzor

Poročevalka: Inés Ayala Sender

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
 PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS HARALDA WÖGERBAUERJA
 priloga 2: odgovori haralda wögerbauerja na vprašalnik
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o imenovanju Haralda Wögerbauerja za člana Računskega sodišča

(C7‑0029/2011 – 2011/0801(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0029/2011),

–   ob upoštevanju dejstva, da se je Odboru za proračunski nadzor na seji dne 3. marca 2011 predstavil kandidat, ki ga Svet predlaga za člana Računskega sodišča,

–   ob upoštevanju člena 108 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0048/2011),

A. ker Harald Wögerbauer izpolnjuje pogoje, ki jih določa člen 286(1) Pogodbe o delovanju EU,

1.  odobri predlog o imenovanju Haralda Wögerbauerja za člana Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.


PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS HARALDA WÖGERBAUERJA

MR/PR Mag. Dr. Harald Wögerbauer

Stadiongasse 5/1

1010 Wien

E-pošta: harald.woegerbauer@oevpklub.at

Telefonska št.: +431/40110/4403

Osebni podatki:

rojen: 27. julija 1953 na Dunaju

poročen, dva otroka

Izobraževanje:

1959 – 1963: osnovna šola na Dunaju

1963 – 1971:   1963 – 1971: gimnazija sklada terezijanske akademije na Dunaju

1971: zaključek z maturo

1971 – 1972: služenje vojaškega roka v avstrijski zvezni vojski

1971 – 1974: študij prava in politične ekonomije

1974: zaključek študija prava (magisterij in doktorat)študij politologije v Franciji

1975 – 1976: strokovni izpit za akademsko pravno službo države in strokovni izpit za višjo revizijsko službo

Poklicna pot:

od 1974: član avstrijskega računskega sodišča

1974 – 1979: revizor na računskem sodišču – odgovoren za revizijo avstrijskih zavodov za socialno zavarovanje

od 1979: v okviru službe dodeljen avstrijskemu parlamentu in pozneje poslanskemu klubu avstrijske ljudske stranke (ÖVP) – med drugim odgovoren za odbor za finančni nadzor, odbor za delo in socialne zadeve, odbor za zdravstvo, odbor za zunanjo politiko, odbor za znanost, odbor za gospodarstvo, odbor za ustavne zadeve, odbor za industrijo in odbor za javno pravobranilstvo

od 1992: politični direktor poslanskega kluba avstrijske ljudske stranke

od 1995: ministrski svetnik računskega sodišča in

od 1999: svetnik v parlamentarni direkciji

Drugi položaji v okviru moje poklicne poti:

Ø dolgoletni predsednik Sveta za varstvo podatkov

Ø urad za regionalno in kabelsko radiotelevizijo ter urad za komercialno radiotelevizijo

Ø komisija za reformo v zvezi s temeljnimi pravicami

Ø urad za volitve v državni zbor

Jeziki:

materni jezik nemščina, francoščina (tekoče), angleščina (tekoče), ruščina (osnove)


priloga 2: odgovori haralda wögerbauerja na vprašalnik

Vprašalnik za kandidate za člane Računskega sodišča

Strokovne izkušnje

1. Navedite svoje najpomembnejše strokovne izkušnje s področja javnih financ, upravljanja ali revizije upravljanja.

Takoj po zaključku študija prava (moj drugi študij je bil politična ekonomija) sem začel delati na avstrijskem računskem sodišču. V letih 1974-79 sem opravljal revizije avstrijskih zavodov za socialno zavarovanje. Leta 1979 sem začel svojo pot v parlamentu kot sodelavec poslanskega kluba avstrijske ljudske stranke, a sem vse do danes ostal član avstrijskega računskega sodišča. V parlamentu sem bil zadolžen za obsežno upravljanje odbora za finančni nadzor, odbora za delo in socialne zadeve, odbora za zdravstvo, odbora za zunanjo politiko, odbora za znanost, odbora za gospodarstvo, odbora za ustavne zadeve, odbora za industrijo in odbora za javno pravobranilstvo tako s strokovnega (predvsem zakonodajnega) kot s političnega vidika.

Pomemben del mojih dejavnosti je bilo tudi sodelovanje v preiskovalnih komisijah. Ker osrednji del preiskav v takšni komisiji ob kazenskem pravu sestavljajo vprašanja pravilnega poslovanja, sem lahko v veliki meri uporabil izkušnje, pridobljene pri delu na avstrijskem računskem sodišču, in jih dodatno razvijal.

Poleg glavne dejavnosti v parlamentu sem intenzivno sodeloval tudi na drugih ustavnih in upravnih področjih. Dolga leta sem bil član komisije za reforme v zvezi s temeljnimi pravicami, urada za regionalno in kabelsko radiotelevizijo, urada za komercialno radiotelevizijo, urada za volitve v državni zbor, prav tako pa sem več let predsedoval svetu za varstvo podatkov.

Kot političnemu direktorju poslanskega kluba so mi zaupali usklajevanje med poslanskim klubom avstrijske ljudske stranke, zvezno vlado, vodstvom zvezne stranke, deželnimi poslanskimi klubi avstrijske ljudske stranke ter deželnimi strankami. Med moje zadolžitve so spadali tudi politično načrtovanje, izvajanje skupnih analiz in delo z mediji. Odkar je avstrijska ljudska stranka leta 1986 postala članica vladajoče koalicije, sodelujem pri vseh pogajanjih o koalicijskem vladnem programu, prav tako pa ne gre zanemariti moje vloge pri pogovorih na področju dela in socialnih zadev ter zdravstva, saj sem soodločal pri opredelitvi ustreznega programa dela vlade.

Na svoji dosedanji poklicni poti sem si kot prednostni cilj zastavil predvsem, da s pomočjo reform na vseh področjih, na katera sem lahko vplival, pomagam uveljaviti dobro javno poslovanje, zakonitost, gospodarnost, smotrnost in varčnost, torej cilje proračunskega vodenja, ki so v skladu z avstrijsko zvezno ustavo.

2. Navedite tri najpomembnejše odločitve, pri katerih ste sodelovali v svoji poklicni karieri.

Med svojo dolgoletno dejavnostjo v reviziji, in sicer na področju samoupravljanja avstrijskih zavodov socialnega zavarovanja, sem dodobra in od znotraj spoznal težave teh ustanov, pridobil pa sem tudi upravnotehnične in materialnopravne izkušnje na področju pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, pa tudi nezgodnega zavarovanja.

Potem ko sem prestopil na strokovno, a tudi politično raven odločanja avstrijskega parlamenta, in sem bil s strokovnega in političnega vidika pristojen za odbore v državnem zboru in zveznem svetu, sem lahko s pridom uporabil svoje znanje pri pomembnih odločitvah glede ukrepov vsebinske, a tudi organizacijske narave.

Tako sem sodeloval pri sprejemanju odločitev glede vseh pokojninskih reform od leta 1986, predvsem zadnjih dveh večjih reform, s katerima se je zagotovilo dolgoročno financiranje avstrijskega pokojninskega sistema in uresničil cilj harmonizacije vseh pokojninskih sistemov, za katerega smo si prizadevali več desetletij. Prav tako nam je po večletnih razpravah uspelo v okviru obsežne strukturne reforme združiti zavode za pokojninsko zavarovanje delavcev v en sam zavod, s čimer smo uresničili ogromne možnosti za sinergijo in prihranke. Z mojim sodelovanjem smo dosegli tudi že dolgo želeno priznanje enakopravnosti delavcev in uslužbencev na obsežnih delovnopravnih področjih.

Pomembno poglavje v moji poklicni dejavnosti v minulih desetletjih je pomenil tudi avstrijski Svet za varstvo podatkov, ki je neodvisno posvetovalno telo zvezne vlade za vprašanja varstva podatkov. V svoji vlogi dolgoletnega predsednika sem zagotovil, da so v tem telesu politični spopadi domala usahnili in da so vse politične skupine, zastopniki interesov in družbenopolitične skupnosti našle skupni jezik in so bile skoraj vse odločitve sprejete soglasno. Tako mi je uspelo varstvo podatkov v Avstriji obdržati zunaj dosega političnih spopadov in oblikovati odločitve Sveta za varstvo podatkov na način, ki je bil kljub družbenim razlikam sprejemljiv za vse. Varstvo podatkov in posledično tudi Svet za varstvo podatkov sta zaradi takšnega razvoja dogodkov v družbi začela žeti vse večje odobravanje, tudi politično, s čimer je pomembnost Sveta za varstvo podatkov nenehno rasla. V zadnjih letih so začeli priporočila Sveta za varstvo podatkov čedalje pogosteje neposredno sprejemati v zakonodajo državnega zbora in zveznega sveta.

Osrednja točka mojega dosedanjega poklicnega življenja je bilo tudi področje medijev. Bil sem član takrat novoustanovljenega urada za regionalno in kabelsko radiotelevizijo ter urada za komercialno radiotelevizijo, ko smo konec devetdesetih let prejšnjega stoletja z ustanovitvijo teh uradov v Avstriji orali ledino na tem pravnem področju. V uradih nam je z mojim sodelovanjem najprej uspelo liberalizirati radijski trg ter podeliti licence in frekvence zasebnim radijskim ponudnikom, tem pa so sledile še zasebne televizijske postaje. Zame je to obdobje pomenilo mejnik pri liberalizaciji medijskega trga v Avstriji, zato mi je bilo sodelovanje na samem čelu tega razvoja izjemno zanimivo in je pomenilo izziv.

Neodvisnost

3. Pogodba določa, da so člani Računskega sodišča pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisni. Kako bi to obveznost povezali z vašimi prihodnjimi nalogami?

Ta obveza zame v mojem poklicnem življenju ni nič novega, saj sem moral neodvisnost upoštevati tudi kot član avstrijskega računskega sodišča. Poleg tega sem zasedal vodilne položaje v ustanovah, za katere je bilo neodvisno opravljanje dolžnosti že od nekdaj izjemno pomembno.

Povsem se zavedam, da mora biti Računsko sodišče neodvisno in nepristransko, njegovi člani pa morajo nositi odgovornost za to, saj je le tako mogoče zagotoviti učinkovito delovanje, v javnosti pa uživati spoštovanje in zaupanje.

Seveda bi kot član Evropskega računskega sodišča dosledno upošteval veljavne določbe pogodbe in kodeksa ravnanja Računskega sodišča, svoje delo pa izvajal korektno in brez zunanjih vplivov.

4. Ali ste prejeli razrešnico za opravljanje svoje nekdanje vodstvene funkcije, če je tak postopek v uporabi?

V Avstriji ta postopek ni predviden.

5. Ali imate poslovne ali finančne interese oz. druge obveznosti, ki bi lahko bili v nasprotju z vašimi prihodnjimi nalogami? Ali ste pripravljeni seznaniti predsednika Računskega sodišča z vsemi svojimi finančnimi interesi in drugimi obveznostmi ter podatke dati na razpolago javnosti? Če ste trenutno udeleženi v sodnem postopku, ga, prosim, lahko opišete?

Nimam poslovnih ali kapitalskih deležev ali drugih obveznosti, ki bi lahko bile v navzkrižju z mojimi prihodnjimi nalogami. Seveda sem z veseljem pripravljen predsedniku Računskega sodišča posredovati vse finančne interese in jih tudi javno objaviti. Nisem vpleten v tekoče sodne postopke.

6. Ali ste se po imenovanju za člana Računskega sodišča pripravljeni odreči izvoljenim funkcijam ali aktivni funkciji z obveznostmi v politični stranki?

Ne zasedam več nobenega takšnega položaja oziroma funkcije.

7. Kako bi obravnavali primer večje nepravilnosti ali celo goljufije in/ali korupcije, v katerem bi bile udeležene osebe iz države članice, iz katere prihajate?

Boj proti goljufijam in/ali korupciji ter hudim kršitvam pri delovanju EU je posebej pomemben za zaupanje evropskih državljank in državljanov v institucije EU. Če bi pri reviziji, za katero sem odgovoren, prišlo do goljufije ali korupcije oziroma drugega ravnanja, ki ni v skladu z zakonom, bi s svojimi ugotovitvami seznanil predsednika Računskega sodišča in o kršitvi obvestil Evropski urad za boj proti goljufijam. Zame ne bi pomenilo nikakršne razlike, če bi bili storilci iz Avstrije. Če bi se pri preiskavi teh resnih nepravilnosti pojavila le senca dvoma, da ne bi mogel ravnati nepristransko, bi preiskavo te zadeve prepustil drugim in ne bi izvajal svojih pristojnosti v zvezi s tem.

Opravljanje dolžnosti

8. Katere bi morale biti glavne značilnosti kulture dobrega finančnega poslovanja v javnih službah?

Pri gospodarskem upravljanju se morajo zadevni organi zavedati predvsem tega, da morajo ravnati v skladu z zakonom in predpisi, pri tem pa morajo biti pozorni na odgovorno uporabo javnih sredstev, ki jih imajo na razpolago. Za takšno krepitev zavesti bi se bilo treba zavzemati in jo zagotavljati na vseh stopnjah in v vseh službah javne uprave. Gospodarsko upravljanje pa ne pomeni le ravnanja v skladu z zakonom, temveč pomeni tudi zagotavljanje varčnosti, gospodarnosti in učinkovitosti. Da bi se ta načela uveljavljala tudi predhodno, ne le naknadno, je potreben učinkovit in natančen nadzor poslovanja. Zaradi tega so naloge Evropskega računskega sodišča izjemno pomembne tudi pri zagotavljanju dobrega finančnega poslovodenja. Obenem je treba zagotoviti tudi delovanje nadzornih sistemov na vseh ravneh, pa naj gre za notranjo ali zunanjo revizijo. Iz rezultatov revizij je treba nujno povleči tudi potrebne sistemske ali individualne zaključke. Za uveljavitev načela gospodarnosti je po odkritju pomanjkljivosti nujno, da se v sodelovanju s pristojnimi institucijami razvijejo ukrepi, s katerimi se te pomanjkljivosti odpravijo, obenem pa razišče, na katerih področjih bi utegnilo priti do podobnih nepravilnosti. Menim, da je pri tem izjemno pomembna naknadna revizija ukrepov, ki so bili sprejeti, da bi preprečili razvoj v napačno smer. Pri zunanjem in notranjem preverjanju je tako treba uskladiti revizijo smotrnega poslovanja in revizijo sprejetih ukrepov, dobljene rezultate pa sporočiti politični instituciji, ki je zagotovila revidirana sredstva.

9. V skladu s Pogodbo Računsko sodišče pomaga Parlamentu pri nadzoru nad izvrševanjem proračuna. Kako bi opisali svoje naloge v zvezi s poročanjem Evropskemu parlamentu in zlasti Odboru za proračunski nadzor?

Prihajam iz države, v kateri računsko sodišče kot vrhovni organ zastopa državni zbor oziroma deželne zbore pri nadzoru nad javnimi sredstvi. Parlament vladi prav tako podeli razrešnico na podlagi zaključnega računa, ki ga vsako leto pripravi računsko sodišče in ki mora izkazovati pravilno ravnanje vlade. Zato sem že od začetka delovanja v avstrijskem računskem sodišču navajen tesno sodelovati s parlamentarnimi institucijami. Seznanjen pa sem tudi z drugo platjo medalje, in sicer s sodelovanjem parlamentarne nadzorne komisije z računskim sodiščem. Tudi v tej vlogi sem pri svojem vsakdanjem delu storil vse, kar je bilo v moji moči, da bi čim tesneje sodeloval s parlamentarnim nadzornim organom.

Seveda mi je povsem jasno, da so, ko gre za obe omenjeni instituciji, pravne razmere v EU nekoliko drugačne. Vseeno pa je skupna naloga Parlamenta in Računskega sodišča zagotoviti, da je poraba davkoplačevalskega denarja državljanov EU pravilna, pregledna in gospodarna. Obe instituciji imata izjemno pomembno nalogo izpolniti te zahteve in jih sporočiti javnosti, da bi v posameznih državah izboljšali mnenje o EU. Računsko sodišče podpira Evropski parlament in Svet pri nadzoru nad izvrševanjem proračuna. Naloga Parlamenta je tudi, da na priporočilo Sveta podeli Komisiji razrešnico za izvrševanje proračuna. Pri tem se lahko Evropski parlament in Svet v vlogi organa za podelitev razrešnice opreta predvsem na vsakoletno izjavo Računskega sodišča o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov. Očitno je, da je v korist vseh vpletenih, če se na podlagi vseh skupnih interesov Parlamenta in Računskega sodišča ter v evropskem pravnem redu predpisanega tesnega sodelovanja obeh institucij poskusi uresničiti čim tesnejše sodelovanje in se, če je le mogoče, še izboljša. Globoko prepričan lahko zase rečem, da bom storil vse, kar je v moji moči, da bi trajno in učinkovito spodbujal in podpiral sodelovanje Evropskega računskega sodišča in Parlamenta.

Evropsko računsko sodišče podpira proračunski organ pri nadzoru nad izvrševanjem proračuna. V ta namen se poročila, ki jih pripravi Računsko sodišče (letno poročilo, izjava o zanesljivosti poslovnih knjig in posebna poročila) posredujejo Parlamentu, kjer se o njih razpravlja predvsem v Odboru za proračunski nadzor. Zagotoviti bi bilo treba, da bodo poročila točna in zanesljiva, da bodo uspešno vzdržala argumente revidiranih služb, ter hkrati tako aktualna, da ne bodo vzbudila le zanimanja Odbora za proračunski nadzor ter mu omogočila, da na podlagi predloženih poročil hitro sprejme zaključke, s katerimi bi preprečil nadaljnjo škodo ali uvedel hitre izboljšave, temveč bodo dala priložnost tudi javnosti, da hitro izrazi svoje mnenje. Menim, da se je treba prav tako obvezno zavzemati za revizijo upravljanja in smotrnosti poslovanja ter nadzirati izvajanje storitev. Računsko sodišče mora temeljito preveriti pripombe, ki jih k predloženim poročilom Računskega sodišča poda Evropski parlament, ter tako zagotoviti, da se pripombe Parlamenta upoštevajo, pozneje pa je mogoče na njihovi podlagi sprožiti tudi nove revizije. V letnih delovnih programih (načrtovanje poročil) je treba biti sicer pozoren na uspešno sodelovanje s Parlamentom, a je treba vseeno ohraniti neodvisnost Računskega sodišča. Kakšna je po vašem mnenju dodana vrednost revizije poslovanja in kako je treba revizijske ugotovitve vključiti v upravljanje?

10. Kaj je po vašem mnenju dodana vrednost pri reviziji smotrnosti poslovanja in kako naj se ugotovitve upoštevajo pri upravljanju?

Zelo pomembna naloga, ki jo ima Evropsko računsko sodišče, namreč da Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto predloži izjavo o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, je vezana na precejšnjo potrebo po kadrovskih virih, to pa zmanjšuje njegovo zmogljivost izvajanja revizij smotrnosti poslovanja in nadzora izvajanja storitev. Računsko sodišče si je spričo tega dejstva zastavilo strateški cilj, da bo zmanjšalo kadrovske vire za pripravo izjave o zanesljivosti ter se osredotočilo na področje revizij smotrnosti poslovanja in nadzora izvajanja storitev. Verjamem, da bi bilo z okrepitvijo revizij smotrnosti poslovanja in nadzora izvajanja storitev mogoče precej izboljšati učinkovitost pri porabi sredstev EU. Več pozornosti bi bilo treba posvetiti smotrnosti porabe sredstev. Obsežne revizije določenega območja, a tudi posamezne revizije porabe sredstev na mestu samem, bi lahko po zaslugi odkrivanja konkretnih pomanjkljivosti pri doseganju ciljev in na njih temelječih priporočil pomagale pri odpravljanju oziroma preprečevanju razvoja v napačno smer ter povečale učinkovitost porabe sredstev EU. Nadzor izvajanja storitev je zato izjemno pomemben ne le za zagotovitev temeljnih načel dobrega finančnega poslovodenja, pač pa tudi za vsakoletno zmanjšanje tveganja za napake na posameznih političnih področjih in za pospeševanje razvoja smiselnega izboljševanja porabe sredstev. Nadzor izvajanja storitev je lahko notranji ali zunanji. Dodana vrednost zunanje revizije je v tem, da je zunanji organ neodvisen, rezultati pa niso namenjeni le temu organu, pač pa tudi Parlamentu, ki lahko na podlagi priporočil samostojno povleče zaključke. V sami naravi zadeve je, da je mogoče ugotovitve, pridobljene v okviru nadzora izvajanja storitev, na različne načine uporabiti na področju upravljanja. Ena od možnosti je, da se v zaupanja polnem in pozitivnem ozračju med revizorji in revidiranimi subjekti revidirano službo prepriča o smiselnosti izvajanja ukrepov, ki jih predlagajo revizorji (neposredna uresničitev). Druga možnost pa je, da nadrejena institucija revidirane službe upošteva priporočila in zaključke Računskega sodišča in jih uveljavi na zadevnem področju. Tudi Evropski parlament ima na tem področju pomembno vlogo, saj se lahko, če se mu zdi zadeva posebej pomembna, odzove s sprejetjem sklepa. Trajno in redno preverjanje rezultatov in priporočil, ki jih je podalo Računsko sodišče, je odločilnega pomena tudi pri nadzoru izvajanja storitev.

11. Kako bi lahko izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem, nacionalnimi revizijskimi organi in Evropskim parlamentom (odbor za proračunski nadzor) v zvezi z revizijo proračuna EU?

Nacionalni revizijski organi redno preverjajo finančne transakcije, ki se opravljajo na podlagi deljene uporabe sredstev. Ta se dajo na razpolago organom Skupnosti. Revizije Evropskega računskega sodišča se odvijajo v povezavi z revizijskimi organi posamezne države članice, pri čemer se ohrani neodvisnost obeh strani. Pri tem je treba spodbujati nacionalne revizijske organe, naj spremljajo zahtevke Računskega sodišča za revizije v njihovi državi. Evropsko računsko sodišče in predsedniki nacionalnih revizijskih organov se vsako leto sestanejo v kontaktnem odboru ter krepijo sodelovanje. Pri tem se poraja zlasti vprašanje uskladitve revizijskih standardov v okviru EU. Po drugi strani pa mora tudi Evropsko računsko sodišče še naprej upoštevati rezultate nacionalnih revizij. Prav tako si je treba prizadevati za to, da bodo revizijske službe še bolj pozorne na področja, ki so z vidika pravilnosti in kakovosti izvrševanja proračuna zanimiva za Parlament, zlasti za Odbor za proračunski nadzor. Računsko sodišče bi lahko prav na tem področju odlično uporabilo ugotovitve nacionalnih revizijskih organov.

Brez dvoma bodo vedno mogoče izboljšave v sodelovanju med nacionalnimi revizijskimi organi in Računskim sodiščem in nemara bi bilo v zvezi s tem pametno, da se sedanji kontaktni odbor sestane več kot enkrat letno, saj bi se bilo tako mogoče kar najhitreje pogovoriti in posvetovati o vseh težavah.

Druga vprašanja

Ali bi umaknili svojo kandidaturo, če bi bilo mnenje Parlamenta o vašem imenovanju za člana Računskega sodišča negativno?

Da, saj je sodelovanje Računskega sodišča in Parlamenta ena najpomembnejših nalog člana Evropskega računskega sodišča in bi to trajno spodkopalo trdne temelje zaupanja med obema institucijama ter oviralo sodelovanje.


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

3.3.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

13

4

6

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Inés Ayala Sender, Andrea Češková, Jorgo Chatzimarkakis, Luigi de Magistris, Martin Ehrenhauser, Jens Geier, Gerben-Jan Gerbrandy, Ville Itälä, Iliana Ivanova, Elisabeth Köstinger, Monica Luisa Macovei, Christel Schaldemose, Bart Staes, Georgios Stavrakakis

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Zuzana Brzobohatá, Derk Jan Eppink, Christofer Fjellner, Monika Hohlmeier, Ivailo Kalfin (Ivajlo Kalfin), Marian-Jean Marinescu, Véronique Mathieu, Barbara Weiler

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Adam Gierek

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov