POROČILO o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam – letno poročilo 2009

8.3.2011 - (2010/2247(INI))

Odbor za proračunski nadzor
Poročevalec: Cătălin Sorin Ivan

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam – letno poročilo 2009

(2010/2247(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih resolucij o prejšnjih letnih poročilih Komisije in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF),

–   ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 14. julija 2010 z naslovom „Zaščita finančnih interesov Skupnosti – Boj proti goljufijam – Letno poročilo 2009“ (COM(2010)0382) ter priloženih dokumentov (SEC(2010)0897 in SEC(2010)0898),

–   ob upoštevanju desetega poročila o dejavnostih Evropskega urada za boj proti goljufijam za leto 2010,[1]

–   ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča za proračunsko leto 2009, skupaj z odgovori institucij,[2]

–   ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o dejavnostih, financiranih iz sedmega, osmega in devetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2009, skupaj z odgovori Komisije,[3]

–   ob upoštevanju členov 319(3) in 325(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti,[4]

–   ob upoštevanju svoje pisne izjave z dne 18. maja 2010 o prizadevanjih Unije za boj proti korupciji,[5] s čimer naj bi zagotovili, da sredstva EU ne postanejo predmet korupcije;

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0050/2011),

Splošne ugotovitve

1.  obžaluje, da poročilo Komisije z naslovom „Zaščita finančnih interesov Evropske unije – Boj proti goljufijam – Letno poročilo 2009“ (COM(2010)0382), predstavljeno v skladu s členom 325(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v splošnem ne vsebuje informacij o ocenjenem obsegu nepravilnosti in goljufij v državah članicah, saj se osredotoča samo na poročanje, zato si ni mogoče ustvariti dejanske slike o nepravilnostih in goljufijah v državah članicah ter poiskati in kaznovati tistih, kjer so slednje najpogostejše;

2.  poudarja, da je goljufija primer namerne kršitve in je kaznivo dejanje, nepravilnost pa je neizpolnjevanje pravil; obžaluje, da poročilo Komisije goljufij ne obravnava in se nepravilnosti loteva zelo na splošno; poudarja, da se člen 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije nanaša na goljufije, ne na nepravilnosti, in poziva, da se uvede razlikovanje med goljufijami in napakami oziroma nepravilnostmi;

3.  poudarja, da so bile v zadnjih letih razvite tehnike za merjenje goljufij v okviru širšega poskusa boja proti korupciji, in poziva Komisijo, naj te raziskave okrepi ter v sodelovanju z državami članicami in sprva kot pilotne projekte uvede ustrezne nove metodologije, ki se jih razvija za merjenje pojava nepravilnosti in goljufij;

4.   poziva Komisijo, naj uresniči svojo odgovornost in zagotovi, da bodo države članice spoštovale svoje obveznosti poročanja ter posredovale zanesljive in primerljive podatke o nepravilnostih in goljufijah, četudi bo morala v ta namen spremeniti kazni za nespoštovanje teh obveznosti poročanja;

5.  obžaluje, da se velik delež sredstev EU še vedno porabi nepravilno, in poziva Komisijo, naj sprejme primerne ukrepe za takojšnjo izterjavo teh sredstev;

6.  je zaskrbljen zaradi obsega nerešenih nepravilnosti v Italiji, ki jim konec proračunskega leta 2009 ni sledila izterjava ali je bilo ugotovljeno, da jih ni mogoče izterjati;

7.  poziva Komisijo, naj od držav članic zahteva večjo odgovornost za količino nepravilnosti, ki zahtevajo izterjavo;

8.  opominja, da zakonodaja Unije od držav članic zahteva, da o nepravilnostih poročajo najpozneje dva meseca po koncu četrtletja, v katerem je bila nepravilnost upravno ali sodno ugotovljena in/ali v katerem so postale znane informacije o nepravilnosti, ki je bila ugotovljena že prej; poziva države članice, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, vključno s poenostavitvijo nacionalnih upravnih postopkov, da bi spoštovale zahtevane roke in skrajšale čas od trenutka, ko je nepravilnost ugotovljena, do trenutka, ko o njej poročajo; poziva države članice, naj v prizadevanjih za boj proti goljufijam delujejo predvsem kot zaščitnice davkoplačevalskega denarja;

9.  sprašuje, kakšne ukrepe je sprejela Komisija za boj proti vse večjemu številu in zneskih domnevnih goljufij v primerjavi s skupnim številom nepravilnosti v državah članicah Poljski, Romuniji in Bolgariji;

10. je zaskrbljen zaradi sumljivo nizke stopnje domnevnih goljufij v Španiji in Franciji, zlasti glede na njuno velikost in prejeto finančno podporo, kot je zapisala Komisija v poročilu o zaščiti finančnih interesov za leto 2009, zato Komisijo poziva, naj posreduje podrobne informacije o uporabljeni metodologiji poročanja in zmogljivosti za odkrivanje goljufij v teh državah;

11. poziva države članice, ki še niso ratificirale konvencije z dne 26. julija 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti[6] oziroma njenih protokolov,[7] namreč Češko republiko, Malto in Estonijo, naj to nemudoma storijo; poziva države članice, ki so omenjene pravne instrumente že ratificirale, naj si bolj prizadevajo izboljšati svojo kazensko zakonodajo, da bi zaščitile finančne interese Unije, zlasti z odpravo pomanjkljivosti, ki jih navaja drugo poročilo Komisije o izvajanju konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti in njenih protokolov (COM(2008)0077);

12. pozdravlja uvedbo sistema za upravljanje nepravilnosti (Irregularity Management System – IMS) v letu 2009, programa, ki ga je razvil in ga vzdržuje OLAF, ter pozitivne spremembe, ki jih je prinesel; je v skrbeh, da Komisija večje število prijavljenih nepravilnosti in njihov finančni učinek upravičuje z novim tehnološkim poročanjem; poziva Komisijo, naj Parlament podrobno seznani z metodologijo novega tehnološkega poročanja in slednjo vključi v poročilo za naslednje leto; poziva države članice, naj začnejo sistem IMS v celoti uporabljati in naj še strožje spoštujejo svoje obveznosti poročanja;

13. zahteva, da Komisija v poročilo za naslednje leto vključi primerjavo števila nepravilnosti, prijavljenih z novim tehnološkim poročanjem, in števila nepravilnosti, prijavljenih s tradicionalnimi metodami poročanja; poziva države članice, naj povečajo hitrost poročanja o nepravilnostih;

14. znova izraža obžalovanje – glede na resne dvome v zvezi s kakovostjo informacij, ki jih posredujejo države članice –, da si Komisija bolj prizadeva, da bi Evropski parlament prepričala o potrebnosti „sprejemljivega tveganja napak“, kot da bi državam članicam pojasnila, da morajo obvezno predložiti izjave o nacionalnem upravljanju, ki jih je ustrezno preveril nacionalni revizijski organ in potrdilo Računsko sodišče; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami pripravi primerno poročilo v skladu s Pogodbo, s čimer bo Parlamentu dala razumno zagotovilo, da je bil ta cilj dosežen in da boj proti goljufijam poteka ustrezno;

Prihodki: lastna sredstva

15. je zaskrbljen zaradi obsega goljufij v primerjavi z nepravilnostmi na področju lastnih sredstev v Avstriji, Španiji, Italiji, Romuniji in Slovaški, saj v vseh teh državah članicah goljufije predstavljajo več kot polovico celotnega zneska; poziva države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe, vključno s tesnim sodelovanjem z evropskimi institucijami, da bi odpravile vse razloge za goljufije v zvezi s sredstvi EU;

16. obžaluje pomanjkljivosti v nacionalnem carinskem nadzoru, ki jih je razkrilo Računsko sodišče – zlasti kar zadeva izvedbo analize tveganja pri izbiranju trgovcev in uvoženega blaga, za katere bo opravljen carinski pregled – saj povečujejo verjetnost nepravilnosti, ki niso nikdar odkrite, in lahko vodijo k izgubi tradicionalnih lastnih sredstev; države članice poziva, naj izboljšajo sisteme carinskega nadzora, Komisijo pa, naj jim pri tem ponudi potrebno podporo;

17. poudarja, da je približno 70 % vseh carinskih postopkov pri uvozu poenostavljenih, kar pomeni, da občutno vplivajo na zbiranje tradicionalnih lastnih sredstev in na uspešnost skupne trgovinske politike; v zvezi s tem meni, da je pomanjkljiv nadzor nad poenostavljenimi uvoznimi postopki v državah članicah, ki ga je Računsko sodišče razkrilo v posebnem poročilu št. 1/2010, nesprejemljiv, in poziva Komisijo, naj podrobneje preuči, ali je ta nadzor učinkovit, zlasti pa naj razišče, ali so države članice dosegle napredek pri izvajanju naknadnih revizij, ter rezultate predstavi Parlamentu do konca leta 2011;

18. je seznanjen z izidom preiskav, ki jih je OLAF opravil na področju lastnih sredstev; je globoko zaskrbljen zaradi obsega goljufij pri blagu, uvoženem iz Kitajske, in poziva države članice, naj nemudoma izterjajo zadevne zneske;

19. pozdravlja tudi uspešen rezultat skupne carinske akcije Diabolo II, v kateri so sodelovali cariniki iz 13 azijskih držav in 27 držav članic EU, vodila pa jo je Komisija prek urada OLAF;

20. pozdravlja sporazuma, ki so ju Evropska unija in njene države članice sklenile s proizvajalcema tobaka z namenom boja proti nezakoniti trgovini s tobakom; meni, da je v finančnem interesu EU, da se še naprej bori proti tihotapljenju cigaret, zaradi katerega proračun EU vsako leto utrpi milijardo evrov izgube; poziva OLAF, naj ohrani vodilno vlogo v mednarodnih pogajanjih o protokolu o zatiranju nezakonite trgovine s tobačnimi proizvodi v skladu s 15. členom okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije o nadzoru tobaka, kar bo prispevalo k boju proti nezakoniti trgovini v Uniji; meni, da bi morale Komisija in države članice 500 milijonov EUR, ki ju bosta plačali zadevni dve podjetji, namreč British American Tobacco in Imperial Tobacco, porabiti za izboljšanje ukrepov proti goljufijam;

Odhodki: kmetijstvo

21. pozdravlja ugotovitev Komisije, da se je splošna disciplina pri poročanju v tej skupini politik izboljšala in da stopnja spoštovanja pravil zdaj znaša 95 %; poziva države članice, ki še vedno ne poročajo pravočasno (Avstrija, Finska, Nizozemska, Slovaška in Združeno kraljestvo), naj to pomanjkljivost nemudoma odpravijo;

22. poziva Komisijo, naj pozorno spremlja razmere v Španiji in Italiji, ki sta poročali o največjem številu nepravilnosti oziroma o najvišjih zneskih nepravilnosti, ter Evropski parlament obvešča o posebnih ukrepih, ki sta jih ti državi sprejeli, da bi rešili omenjene težave;

23. poziva Komisijo, naj ugotovi, ali so nesorazmerje med visokimi odhodki in nizko stopnjo prijavljenih nepravilnosti ter precejšnje razlike med stopnjami prijavljenih nepravilnosti (Estonija 88,25 %; Ciper, Madžarska, Latvija, Malta, Slovenija in Slovaška 0,00 %) posledica učinkovitih nadzornih sistemov, pri tem pa predvidi tudi revizijo teh sistemov;

24. je globoko zaskrbljen zaradi navedbe Računskega sodišča, da je pri plačilih v tej skupini politik v letu 2009 odkrilo precejšnje napake ter da so bili nadzorni in kontrolni sistemi v splošnem samo delno učinkoviti pri zagotavljanju pravilnosti plačil; obžaluje ugotovitev Računskega sodišča, da je integrirani administrativni in kontrolni sistem (IACS) načeloma dobro načrtovan, vendar neučinkovit zaradi netočnih podatkov v podatkovnih zbirkah, nepopolnega navzkrižnega preverjanja oziroma napačnega ali nepopolnega nadaljnjega ukrepanja v primeru nepravilnosti; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja učinkovitost nadzornih in kontrolnih sistemov v državah članicah, s čimer bo poskrbela, da bodo informacije o stopnjah nepravilnosti po državah članicah odražale dejansko stanje; poziva Komisijo, naj odpravi pomanjkljivosti v sistemu IACS;

25. ugotavlja, da je mogoče dokončne podatke izračunati samo za tista proračunska leta, ki veljajo za zaključena, zadnje proračunsko leto, ki ga je mogoče šteti za zaključeno, pa je leto 2004;

26. obžaluje porazno stanje pri splošni stopnji izterjave v tej skupini politik, saj je v letu 2009 dosegla samo 42 % od 1.266 milijonov EUR, dolgovanih ob koncu proračunskega leta 2006; je še posebej zaskrbljen zaradi ugotovitve Računskega sodišča, da 121 milijonov EUR, izterjanih od upravičencev v letih 2007–2009, predstavlja manj kot 10 % zneska, ki bi ga bilo treba izterjati; meni, da je to stanje nesprejemljivo, in poziva države članice, naj nemudoma ukrepajo; poziva Komisijo, naj naredi vse potrebno za vzpostavitev učinkovitega sistema izterjav in v naslednjem letnem poročilu o zaščiti finančnih interesov EU Evropski parlament seznani z doseženim napredkom;

Odhodki: kohezijska politika

27. obžaluje dejstvo, da podatki v poročilu o zaščiti finančnih interesov za leto 2009 ne dajejo zanesljive slike o številu nepravilnosti in goljufij v tej skupini politik, saj je njihova visoka raven lahko preprosto posledica učinkovitega poročanja in/ali učinkovitih sistemov proti goljufijam;

28. je globoko zaskrbljen, da je Računsko sodišče pri plačilih za leto 2009 odkrilo precejšnjo stopnjo napak (več kot 5 %);

29. ugotavlja, da so pomemben razlog za napake pri odhodkih za kohezijo hude pomanjkljivosti pri izvajanju pravil za javna naročila; zato poziva Komisijo, naj brez odlašanja sprejme novo zakonodajo, ki bo ta pravila poenostavila in posodobila;

30. je globoko zaskrbljen zaradi navedb Računskega sodišča, da bi najmanj 30 % napak, ki jih je našlo v vzorcu za leto 2009, lahko odkrile in odpravile države članice same, preden so Komisiji potrdile odhodke na podlagi razpoložljivih informacij; poziva države članice, naj si bolj prizadevajo, da bi izboljšale mehanizme zaznavanja in odprave napak;

31. poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu posreduje informacije o ukrepih, sprejetih v zvezi z nepravilnostmi, o katerih so poročale države članice oziroma jih je Komisija odkrila v tej skupini politik;

32. ni zadovoljen s stopnjo izterjave, ki je v programskem obdobju 2000–2006 presegla 50 %; države članice poziva, naj si še naprej prizadevajo za izterjavo nepravilno izplačanih zneskov, Komisijo pa, naj ukrepa, da bi zagotovila visoko stopnjo izterjave – glede na to, da Komisija proračun izvaja na lastno odgovornost, kot je zapisano v členu 317 Pogodbe o delovanju EU;

Odhodki: predpristopna sredstva

33. je zaskrbljen zaradi velikega obsega domnevnih goljufij v Bolgariji v okviru posebnega pristopnega programa za kmetijstvo in razvoj podeželja (SAPARD) v letu 2009, ki so v celotnem programskem obdobju dosegle 20 %, kar je najvišja doslej ugotovljena stopnja pri vseh analiziranih sredstvih (kohezija in kmetijstvo); ugotavlja, da so večino preiskav o sumih goljufije sprožile zunanje kontrole/intervencije, ne pa interne/nacionalne kontrole; ugotavlja, da je Komisija ustrezno izpolnila svoje obveznosti, ko je leta 2008 zamrznila plačila iz programa SAPARD in po temeljitem preverjanju ta plačila 14. septembra 2009 spet odmrznila; poziva Komisijo, naj še naprej nadzira bolgarske oblasti, da bodo položaj nadalje izboljšale;

34. ugotavlja, da so Češka republika, Estonija, Latvija in Slovenija poročale o ničelni stopnji goljufij v okviru programa SAPARD, in dvomi o zanesljivosti poročil oziroma zmogljivosti teh držav za odkrivanje goljufij; poudarja, da bi bila lahko ničelna ali zelo nizka stopnja goljufij tudi znamenje pomanjkljivosti kontrolnih sistemov in obratno; poziva Komisijo, naj posreduje podatke o učinkovitosti kontrolnih mehanizmov in naj skupaj z uradom OLAF strožje nadzoruje porabo sredstev EU;

35. meni, da je zelo nizka stopnja izterjave pri domnevnih goljufijah na področju predpristopnih sredstev, ki znaša samo 4,6 % za celotno programsko obdobje, nesprejemljiva, in poziva Komisijo, naj vzpostavi učinkovit sistem za odpravo teh pomanjkljivosti;

Javna naročila, večja preglednost in boj proti korupciji

36. poziva Komisijo, zadevne agencije Unije in države članice, naj ukrepajo in zagotovijo dovolj denarja za to, da sredstva EU ne bodo predmet korupcije, naj sprejmejo odvračilne kazni v primerih korupcije in goljufije ter naj zaostrijo ukrepe za zaplembo premoženja, pridobljenega s kaznivimi dejanji, kot so goljufija, utaja davkov in pranje denarja;

37. poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo, izvajajo in v rednih presledkih ocenjujejo enotne sisteme javnega naročanja, preprečujejo goljufije in korupcijo ter opredelijo in izvajajo jasne pogoje za sodelovanje pri javnih naročilih in merila, na podlagi katerih se sprejemajo odločitve o javnih naročilih, prav tako pa jih poziva, naj sprejmejo in izvajajo sisteme za revizijo odločitev o javnih naročilih na nacionalni ravni, naj zagotovijo preglednosti in odgovornost v javnih financah ter naj sprejmejo in izvajajo sisteme za obvladovanje tveganja in notranji nadzor;

38. pozdravlja zeleno knjigo o modernizaciji politike javnega naročanja EU z naslovom „Za učinkovitejši evropski trg javnih naročil“; poziva Svet in Komisijo, naj najpozneje do izteka leta 2012 dokončata reformo osnovnih pravil EU za javna naročila (direktivi 2004/17/ES in 2004/18/ES);

39. na osnovi svoje zahteve iz lanskega poročila o zaščiti finančnih interesov Skupnosti poziva OLAF, naj v naslednje letno poročilo vključi podrobno analizo strategij in ukrepov, ki so jih države članice uvedle za boj proti goljufijam ter preprečevanje in ugotavljanje nepravilnosti pri porabi sredstev iz evropskih skladov, tudi tistih, katerih vzrok je korupcija; meni, da bi bilo treba posebno pozornost posvetiti izvajanju kmetijskih in strukturnih skladov; meni, da bi moralo poročilo s 27 predstavitvami držav analizirati pristop, ki ga uporabljajo nacionalni sodni in preiskovalni organi, ter količino in kakovost opravljenega nadzora, pa tudi statistične podatke in razloge, zaradi katerih nacionalni organi niso vložili obtožnice na podlagi poročila urada OLAF;

40. na osnovi svoje zahteve iz lanskega poročila o zaščiti finančnih interesov Skupnosti Svet poziva, naj čim prej sklene sporazum o sodelovanju z Lihtenštajnom ter naj Komisiji podeli mandat za pogajanja o sporazumih o boju proti goljufijam z Andoro, Monakom, San Marinom in Švico;

41. poziva Komisijo, naj ukrepa, da bi pri upravičencih do sredstev EU zagotovila preglednost na enem mestu; poziva Komisijo, naj oblikuje ukrepe za povečanje preglednosti pravnih ureditev in sistem, v katerem bodo na istem spletnem mestu objavljeni vsi upravičenci do sredstev EU, ne glede na to, kdo upravlja sredstva, in na podlagi standardnih kategorij podatkov, ki jih zagotovijo vse države članice v vsaj enem delovnem jeziku Unije; poziva države članice, naj sodelujejo s Komisijo in ji zagotovijo popolne in zanesljive podatke o upravičencih do sredstev EU, ki jih upravljajo države članice; poziva Komisijo, naj oceni sistem skupnega upravljanja in Parlamentu nemudoma predloži poročilo;

oo o

42. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, nadzornemu odboru urada OLAF in uradu OLAF.

• [1]  http://ec.europa.eu/anti_fraud/reports/olaf/2009/en.pdf
• [2]  UL C 303, 9.11.2010, str. 1.
• [3]  UL C 303, 9.11.2010, str. 243.
• [4]  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
• [5]  P7_DCL(2010)0002
• [6]  UL C 316, 27.11.1995, str. 48.
• [7]  UL C 313, 23.10.1996, str. 1; UL C 151, 20.5.1997, str. 1 in UL C 221, 19.7.1997, str. 11.

OBRAZLOŽITEV

Člen 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski komisiji in državam članicam nalaga obveznost, da ščitijo finančne interese EU in se borijo proti goljufijam na področjih, kjer si Evropska unija in države članice odgovornost delijo. V skladu s členom 325(5) Komisija v sodelovanju z državami članicami Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto predloži poročilo o ukrepih, ki so bili sprejeti zaradi izvajanja tega člena.

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Zaščita finančnih interesov Skupnosti – Boj proti goljufijam – Letno poročilo 2009“ (COM(2010)0382) vsebuje povzetek statističnih podatkov o nepravilnostih, ki so jih države članice prijavile na tistih področjih, na katerih proračun izvršujejo same (kmetijska politika, kohezijska politika in predpristopna sredstva, tj. približno 80 % proračuna), ter pri zbiranju tradicionalnih lastnih sredstev EU. Vsebuje tudi oceno nepravilnosti na področju odhodkov, ki jih neposredno upravlja Komisija, in pregled operativnih dejavnosti Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF).

Podrobne podatke vsebuje delovni dokument služb Komisije z naslovom „Statistična ocena nepravilnosti – lastna sredstva, kmetijstvo, kohezijska politika, predpristopna sredstva in neposredni odhodki – leto 2009“ (SEC(2010)898), priložen omenjenemu poročilu. Poročilu je priložen tudi delovni dokument služb Komisije z naslovom „Izvajanje člena 325 v državah članicah v letu 2009“ (SEC(2010)897), ki se naslanja na odgovore držav članic na vprašalnik o členu 325, kot je bilo dogovorjeno z njimi v Svetovalnem odboru za usklajevanje preprečevanja goljufij (COCOLAF) in vsako leto prilagojeno izkušnjam, da se olajša spremljanje ukrepov proti goljufijam.

Omenjeni dokumenti torej v splošnem vsebujejo pregled poročanja držav članic, zato si je treba, kot je poudarila Komisija v statistični oceni nepravilnosti, „zneske (...) razlagati previdno. Še posebej neprimerno bi si bilo ustvariti preveč preprosto sliko o geografski porazdelitvi goljufij ali o učinkovitosti služb, ki prispevajo k zaščiti finančnih interesov. Teh ugotovitev ni mogoče imeti za empirične dokaze o obsegu goljufij in nepravilnosti.“

Poročilo vsako leto pripravi tudi Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ki navaja informacije o svojih operativnih dejavnostih.[1]

Po mnenju poročevalca si je sliko o stanju na področju zaščite finančnih interesov EU in boja proti goljufijam najprimerneje ustvariti na osnovi letnega poročila Računskega sodišča za leto 2009, ki je najzanesljivejši vir, poročili Komisije in urada OLAF pa služita predvsem kot vir dodatnih informacij o smernicah poročanja in primerih iz prakse.

• [1]  Angleška različica letnega poročila urada OLAF' za leto 2010 je objavljena na tem naslovu: http://ec.europa.eu/anti_fraud/reports/olaf/2009/en.pdf

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	28.2.2011
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	19 0 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Marta Andreasen, Jean-Pierre Audy, Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Andrea Češková, Jorgo Chatzimarkakis, Martin Ehrenhauser, Jens Geier, Gerben-Jan Gerbrandy, Ingeborg Gräßle, Iliana Ivanova, Bogusław Liberadzki, Monica Luisa Macovei, Søren Bo Søndergaard
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Zuzana Brzobohatá, Derk Jan Eppink, Christofer Fjellner, Edit Herczog, Ivailo Kalfin, Derek Vaughan
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	László Surján