POROČILO o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov v obdobju od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2011

    7. 3. 2011 - (KOM(2010)0142 – C7‑0135/2010 – 2010/0140(COD)) - ***I

    Odbor za mednarodno trgovino
    Poročevalec: Helmut Scholz

    Postopek : 2010/0140(COD)
    Potek postopka na zasedanju
    Potek postopka za dokument :  
    A7-0051/2011
    Predložena besedila :
    A7-0051/2011
    Sprejeta besedila :

    OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

    o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov v obdobju od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2011

    (KOM(2010)0142 – C7‑0135/2010 – 2010/0140(COD))

    (Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

    Evropski parlament,

    –   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2010)0142),

    –   ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7–0135/2010),

    –   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

    –   ob upoštevanju člena 55 svojega poslovnika,

    –   ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za razvoj (A7-0051/2011),

    1.  sprejme predlog Komisije kot svoje stališče v prvi obravnavi;

    2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

    3.  poziva Komisijo, naj brez odlašanja predstavi predlog uredbe o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov;

    4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

    OBRAZLOŽITEV

    Konferenca Združenih narodov o trgovini in razvoju (UNCTAD) je leta 1968 priporočila uvedbo „splošnega sistema preferencialov“, v skladu s katerim bi industrijsko razvite države enostransko dodelile trgovinske preferenciale vsem državam v razvoju, ne le nekdanjim kolonijam.

    Evropska skupnost je leta 1971 prva začela izvajati shemo splošnega sistema preferencialov. GSP je bil od ustanovitve naprej eden osrednjih instrumentov trgovinske in razvojne politike EU, z njim pa se je državam v razvoju zagotavljala pomoč pri zmanjševanju revščine z ustvarjanjem prihodkov iz mednarodne trgovine. Je najpogosteje uporabljen med vsemi sistemi razvitih držav.

    GSP proizvodom, uvoženim iz držav upravičenk GSP, omogoča bodisi brezcarinski dostop ali zmanjšanje tarif, odvisno od tega, kateri režim GSP velja za to državo.

    Za države upravičenke veljajo tri vrste režimov:

    1) vse države upravičenke imajo koristi od splošnega režima;

    2) poseben spodbujevalni režim za trajnostni razvoj in dobro upravljanje (GSP+) zagotavlja dodatne koristi za države, ki so ratificirale in začele izvajati seznam trenutno 27 mednarodnih konvencij in protokolov o človekovih in delovnopravnih pravicah, varstvu okolja, drogah in boju proti terorizmu;

    3) poseben režim za najmanj razvite države, ki se imenuje tudi pobuda „Vse, razen orožja“ (EBA), zagotavlja najugodnejšo obravnavo za vse, s ciljem zagotavljanja, da imajo najmanj razvite države dostop do trga EU brez carin in omejevalnih kvot.

    Časovni načrt

    GSP se izvaja s pomočjo zaporednih uredb z veljavnostjo po tri leta. Prva večletna izvedbena uredba je veljala od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2008. Druga uredba velja od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2011.

    Leta 2008 je bil predlog uredbe, ki je trenutno veljavna, v okviru postopka posvetovanja predan Parlamentu. Osnovne določbe prejšnje uredbe GSP so bile pregledane zaradi lažje uporabe sheme, a so ostale nespremenjene.

    Žal Komisija v nasprotju z željami, ki jih je izrazil Parlament, svojega predloga ni posredovala dovolj hitro (do 1. junija 2007), da bi lahko Parlament v razumnem časovnem okviru v celoti sodeloval pri postopku posvetovanja. Komisija je pravzaprav svoj predlog predstavila šele 21. decembra 2007. Svet je 31. januarja 2008 pozval Parlament, da predloži svoje mnenje do 10. aprila. Zaradi tega je postopek posvetovanja z Evropskim parlamentom potekal preveč nepremišljeno.

    Parlament je v svoji resoluciji z dne 5. junija 2008 pojasnil, da postopek ni potekal zadovoljivo in da v prihodnje potrebuje več časa, da bo lahko izpolnil svojo nalogo, ter zahteval, da „Komisija do 1. junija 2010 predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predlog o revidirani uredbi, ki zajema obdobje od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2014“.

    Sedanja shema poteče 31. decembra 2011. Komisija je 26. maja 2010 predložila predlog.

    Podaljšanje

    Ta predlog pa ni zahtevani predlog nove, pač pa zgolj razširitev veljavne uredbe.

    Da bi pripravila novi predlog, je Komisija marca 2010 začela javno posvetovanje. Preučiti je bilo treba rezultate, zbrati statistične podatke in opraviti oceno učinka.

    Zaradi tega je po mnenju Komisije podaljšanje potrebno, saj preostalo obdobje izvajanja uredbe GSP ne zadošča, da bi lahko Komisija pripravila predlog nove uredbe in da bi Parlament in Svet z rednim zakonodajnim postopkom dosegla soglasje o naslednji uredbi še pred potekom sedanje uredbe GSP.

    Poročevalec se strinja, da je podaljšanje potrebno za zagotovitev pravne gotovosti in je v interesu tako EU kot držav upravičenk. Kljub temu poročevalec poudarja, da podaljšanje ne sme pomeniti tega, da bi se trenutne - nezadovoljive - razmere podaljšale za dodatni dve leti.

    Lizbonska pogodba

    Čeprav je bil predlog kot dodatek objavljen precej časa po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, v njemu niso upoštevani postopki za izmenjavo informacij in sprejemanje odločitev, ki jih zahteva ta pogodba, s katero so se povečale pristojnosti Evropskega parlamenta v trgovinskih zadevah.

    Sedanja uredba poteče dve leti po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe. S predlaganim podaljšanjem bi sedanje stanje trajalo še dve leti, in sicer do 31. decembra 2013, kar je štiri leta po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe.

    V okviru sedanje uredbe Parlament nima besede v zvezi z merili za upravičenost, v zvezi s seznamom držav upravičenk, v zvezi s seznamom upravičenk GSP+, v zvezi z učinkovitim izvajanjem, v zvezi z začasnim preklicem preferencialnega režima ipd.

    Pravzaprav je dolžnost poslancev, da zagotovijo spoštovanje pravic in pooblastil, ki so jih kot izvoljeni predstavniki državljanov Evropske unije prejeli z Lizbonsko pogodbo.

    V skladu s členom 207(2) PDEU se uredba GSP sedaj sprejema in spreminja z rednim zakonodajnim postopkom, kar vpliva na pravice, ki jih mora imeti Parlament pri demokratičnem nadzoru nad uredbo.

    Poročevalec je prepričan, da je treba nekatere elemente Uredbe (ES) št. 732/2008 spremeniti, da se spoštuje z Lizbonsko pogodbo na novo pridobljena pooblastila Parlamenta, zlasti da se zagotovi spoštovanje novih pooblastil Parlamenta v zvezi z delegiranimi akti v skladu s členom PDEU. Poročevalec navaja ukrepe iz uredbe GSP, ki jih je treba obravnavati kot delegirane akte: člen 10(2), člen 11(7) in 8, člen 16(3), člen 19(3), (4) in (5) ter člen 25, ki Parlamentu dajejo pravico veta in posledično precej večje nadzorne pristojnosti, kot jih je imel v okviru sedanjega postopka.

    Za določitev pravil za izvajanje, nadzor in morebiten preklic delegiranih aktov bi bilo treba dodati člene 27a, 27b, 27c, in 27d in 27e.

    Zaradi nujnosti sprejema te uredbe, da se zagotovi pravna gotovost za upravičence in se izogne vzporednim pogajanjem, je bilo dogovorjeno, da se bodo vprašanja Evropskega parlamenta obravnavala v okviru pogajanj o horizontalnih zakonodajnih predlogih, da se uskladijo vsi postopki sprejemanja aktov v okviru skupne trgovinske politike z Lizbonsko pogodbo, uredbami. Evropska komisija se je medtem zavezala, da izpolni številne od upravičenih zahtev po večji izmenjavi informacij z Evropskim parlamentom.

    Nova uredba

    V tem trenutku zato ni predlaganih sprememb, čeprav meni, da je treba korenito spremeniti shemi GSP in GSP+.

    Poročevalec se strinja, da je treba v predlogu nove uredbe, za katero Parlament želi, da se pripravi brez odlašanja, obravnavati tudi splošni pregled uredbe.

    Kljub temu želi poročevalec poudariti, da bi moral novi predlog uredbe vsebovati naslednje osnovne cilje: (1) vzpostavitev učinkovitega sistema, ki bi se bolje odzival na interese držav upravičenk in gospodarskih subjektov; (2) oblikovanje pravil, s katerimi se bo zagotovila boljša ureditev procesa reform, pri čemer se zagotovi sodelovanje udeleženk; (3) zagotovitev, da bo uredba ustrezno upoštevala pomen naloge demokratičnega nadzora, ki jo mora izvajati Parlament;

    Večja preglednost in pravna gotovost morata biti zaščitni znak EU, kot je Evropski parlament poudaril leta 2008 v poročilu Helmutha Markova. Cilj novega predloga mora biti iz GSP narediti jasnejši in preglednejši sistem.

    Pravila o poreklu

    Pravila o poreklu in upravni postopki, povezani z njimi, so eden glavnih razlogov za nezadostno izkoriščenost trgovinskih preferencialov, odobrenih na podlagi splošnega sistema preferencialov, zlasti v najmanj razvitih državah. S pravili o poreklu se lahko prepreči pozitiven vpliv preferenciala na papirju, pri čemer je nevarnost v tem, da ta pravila ovirajo trgovino z določitvijo komercialno neuresničljivih ciljev, zaradi česar je preferencial premalo izkoriščen ali neizkoriščen.

    Nova, popravljena pravila o poreklu bi morala začeti veljati vsaj sočasno z novo shemo GSP.

    Reforma mora omogočiti regionalno kumulacijo in prav tako vključevati možnost horizontalne kumulacije med regijami ali globalne kumulacije držav, ki so upravičene do posebnih režimov v skladu s splošnim sistemom preferencialov. Podobno je treba upoštevati možnost uvedbe ugodnejših pravil o pogojih za podelitev priznanja za poreklo izdelka. Predlaga se, da Evropska unija izrazi svojo željo, da se zagotovi prednost splošnemu sistemu preferencialov v okviru dela, ki ga je Svetovna trgovinska organizacija opravila na področju uskladitve pravil o poreklu.

    Geografska pokritost

    Geografsko pokritost kritizirajo upravičene države, nevladne organizacije in tudi raziskovalci. Revne države z razvejanim gospodarstvom so pogosto takoj izključene iz najugodnejših shem.

    Mejno vrednost za uvoz bi lahko nadomestila druga merila, ki so preprostejša in predvsem boj neposredno povezana z ravnjo razvoja (Ginijev koeficient je dober primer takega merila). Države, ki bi lahko uživale največ prednosti tarifnih preferencialov, pogosto ne opravijo preskusa ranljivosti, ki je potreben za upravičenost do GSP+.

    Poleg tega je treba, da bi preprečili spodkopavanje preferencialov, v naslednji uredbi preučiti možnosti za prenos proizvodov, ki so trenutno opredeljeni kot "občutljivi", v kategorijo "neobčutljivi" proizvodi.

    Tehnična pomoč

    Poročevalec meni, da je treba povečati vpliv sedanjega sistema in izboljšati stopnjo izkoriščenosti splošnega sistema preferencialov z zagotavljanjem tehnične pomoči, ki je zlasti oblikovana za oblikovanje institucionalne in regulativne zmogljivosti, potrebne, da se državam, ki to najbolj potrebujejo, omogoči čim večji izkoristek prednosti mednarodne trgovine in splošnega sistema preferencialov.

    Prav tako je treba zagotoviti pomoč, na primer v obliki programov tesnega sodelovanja, da bi upravičenkam GSP+ pomagali pri učinkovitem izvajanju mednarodnih konvencij, ki jih zahteva spodbujevalni režim, in njihovih obveznosti.

    Komisija bi morala dejavno nadzirati izpolnjevanje teh obveznosti ter samodejno začeti preiskavo v vseh primerih, ko odbor Mednarodne organizacije dela za uporabo standardov državi upravičenki, ki ne izpolnjuje temeljnih standardov dela, nameni „posebni odstavek“. Pri preiskavah mora vedno sodelovati Evropski parlament in predstavniki civilne družbe iz zadevne države, vključno s socialnimi partnerji.

    MNENJE Odbora za razvoj (10.11.2010)

    za Odbor za mednarodno trgovino

    o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov v obdobju od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2011
    (KOM(2010)0142 – C7‑0135/2010 – 2010/0140(COD))

    Pripravljavka mnenja: Eva Joly

    KRATKA OBRAZLOŽITEV

    GSP

    Splošni sistem preferencialov EU (GSP) je trgovinski mehanizem, ki omogoča EU, da državam v razvoju z znižanjem carin zagotavlja preferencialni enostranski dostop do trga.

    Poleg "standardnega" dostopa do GSP, odprtega vsem državam v razvoju, nekatere izpolnjujejo pogoje za GSP+. To pomeni dodatna znižanja carin za države v razvoju, ki izpolnjujejo določene pogoje.

    Merila o izpolnjevanju pogojev za GSP – izpostavljenost/odvisnost – če pet največjih izvozov države v EU, ki jih krije GSP, predstavlja več kot tri četrtine njenega celotnega izvoza GSP – in če izvoz države v EU, ki ga krije GSP, predstavlja manj kot 1 % celotnega uvoza GSP v EU. Upravičenke GSP+ so morale tudi ratificirati in izvesti približno 27 mednarodnih konvencij na področju človekovih pravic, temeljnih delovnih standardov, trajnostnega razvoja in dobrega upravljanja. Če država ne izpolnjuje teh meril, se GSP+ lahko prekine.

    Vseh 49 najmanj razvitih držav je upravičenih do sheme Vse razen orožja, ki jim zagotavlja dostop na trg EU brez carin in kvot za celotni izvoz.

    Časovni okvir

    Sedanjo shemo GSP določa Uredba Sveta ES 732/2008. Izteče se konec leta 2011, ko bo GSP zapadel, razen v primeru, da bo vzpostavljena nadomestna shema.

    Komisija namerava vložiti nov predlog v začetku leta 2011, kar bi pomenilo, da bi nadomestna shema GSP začela veljati najbolj zgodaj šele sredi leta 2012, to pomeni pravno praznino več kot šest mesecev.

    Zato sedanji predlog namerava razširiti obstoječo shemo GSP za največ dve dodatni leti, dokler ne začne veljati nova uredba.

    Vaš poročevalec meni, da ta rešitev ni idealna – to pomeni, da lahko EP izrazi svoje stališče glede sheme šele štiri leta po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe. Vendar je pristop zadovoljiv, v kolikor preprečuje neželeno prekinitev programa GSP. Seveda bi bilo škodljivo za države v razvoju, če bi se morale vrniti k tarifam EU za države z največjimi ugodnostmi (MFN) in prenehati uživati prednostno obravnavo, čeprav začasno.

    Ob upoštevanju slednjega je pomembno, da Komisija pripravi nov predlog o GSP v čim krajšem času in da se zakonodajni postopek zaključi čim hitreje. Vendar bosta o novi shemi GSP, v nasprotju s predhodno, soodločala Svet in Parlament; ne sme se dovoliti, da bi si zaradi časovnega pritiska prilaščali demokratične pristojnosti Parlamenta. Parlament mora uporabiti svoje nove pristojnosti, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe, na področju trgovine.

    Sedanji predlog

    Bolj poglobljen pregled sheme GPS bo omogočen, ko bo naslednje leto pripravljen predlog nove uredbe o GSP. Vendar je vaša poročevalka vložila več predlogov sprememb k sedanji uredbi GSP.

    Kot najpomembnejše, načelo prednostne in razlikovalne obravnave, kadar gre za naše trgovinske odnose z državami v razvoju, je odločilnega pomena. Delež izvoza držav v razvoju v celotnem uvozu EU je zanemarljiv. Kljub temu jim trgovinski preferenciali nudijo možnost, da prekinejo začarani krog odvisnosti od pomoči. Predlogi za usmerjanje k enakopravnim trgovinskim odnosom med EU in državo v razvoju, v trenutku ko so trenutne zmogljivosti in primerjalne prednosti EU bistveno večje, niso stvarne.

    Člen 208 Lizbonske pogodbe seveda obvezuje EU, da "upošteva cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki jih izvaja in ki lahko vplivajo na države v razvoju." To pomeni zavezanost EU, da se izogiba političnim izbiram, ki ogrožajo njeno delo na področju razvojnega sodelovanja ter da dejansko izvaja ukrepe v političnem spektru, ki bodo koristila državam v razvoju. To velja par excellence za trgovino.

    Bistvenega pomena je tudi, da Komisija pod nadzorom Parlamenta pozorno in zelo dobro spremlja, kako upravičene države spoštujejo merila za upravičenost do GSP+.

    Komisija trenutno izvaja presojo trajnostnega vpliva za GSP. Parlament bi moral zahtevati od Komisije, da ga obvesti o obsegu pooblastil, rezultatih in ugotovitvah na podlagi te ocene ter njenih prihodnjih namerah v zvezi z izvajanjem presoje trajnostnega vpliva v okviru nove sheme GSP.

    Vaša poročevalka trdno verjame, da je potreben globalni trgovinski sistem, ki temelji na etiki, demokraciji in preglednosti, ne le na dobičku, sistem, ki koristi družbi kot celoti in ne le omejenemu številu podjetij. Podpora mednarodno dogovorjenih standardov o človekovih pravicah, standardov dela, okolja in upravljanja je bistveni element GSP+, element, ki bi ga mogoče morali resnično poostriti v prihodnosti. Zato je izjemnega pomena, da se pozorno nadzorujejo sektorji, kot so ribištvo, gozdarstvo in rudarstvo, če omenimo le nekatere, kakor tudi obravnavanje žensk in manjšin v zvezi z dostopom na trge dela in delovnimi pogoji.

    Za demokracijo in preglednost je tudi pomembno, da vsa posvetovanja z državami upravičenkami glede spoštovanja meril GSP+ vključujejo dialog z državnimi parlamenti in akterji lokalne civilne družbe.

    PREDLOGI SPREMEMB

    Odbor za razvoj poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

    Predlog spremembe  1

    Predlog uredbe – akt o spremembi

    Člen 1 - točka 1 a (novo)

    Uredba (ES) št. 732/2008

    Uvodna izjava 2 a (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (1a) Za uvodno izjavo 2 se vstavi nova uvodna izjava:

     

    (2a) Unija mora upoštevati cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki jih izvaja in ki lahko vplivajo na države v razvoju, zato mora shema GSP prispevati k razvojnim ciljem EU, tudi doseganju razvojnih ciljev tisočletja.

    Predlog spremembe  2

    Predlog uredbe – akt o spremembi

    Člen 1 – točka 1 a (novo)

    Uredba (ES) št. 732/2008

    Člen 5 – odstavek 2

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (1a) Člen 5(2) se nadomesti z naslednjim:

     

    "Za namene režimov iz člena 1(2) so pravila o poreklu, ki so povezana z opredelitvijo pojma izdelki s poreklom, postopki in metode s tem povezanega upravnega sodelovanja, določeni v Uredbi (EGS) št. 2454/93. Oblika, vsebina in postopki sistema pravil o poreklu se redno pregledujejo, da se oceni njihov vpliv na stopnje izkoriščenosti splošnega sistema preferencialov in da bolje služijo spodbujanju gospodarskega razvoja."

    Predlog spremembe  3

    Predlog uredbe – akt o spremembi

    Člen 1 – točka 4

    Uredba (ES) št. 732/2008

    Člen 10

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (4) V členu 10(3) se pika za točko (b) nadomesti s podpičjem, za točko (b) pa se doda:

    (4) člen 10 se spremeni:

     

    (a) Člen 10(1) se nadomesti z naslednjim:

     

    1. Komisija obravnava zahtevek, ki so mu priložene informacije iz člena 9(2). Pri obravnavi zahtevka Komisija upošteva ugotovitve ustreznih mednarodnih organizacij in agencij. Od države prosilke lahko zahteva odgovore na vsa vprašanja, ki se ji zdijo pomembna, in dobljene informacije lahko preveri pri državi prosilki ali iz katerega koli drugega ustreznega vira, vključno z Evropskim parlamentom in predstavniki civilne družbe, na primer socialnimi partnerji.“

     

    (b) V odstavku 3 se pika za točko (b) nadomesti s podpičjem, za točko (b) pa se doda:

    ali

    ali

    (c) do 15. decembra 2011 za zahtevke iz člena 9(1)(a)(iii),

    (c) do 15. decembra 2011 za zahtevke iz člena 9(1)(a)(iii),

    ali

    ali

    (d) do 15. junija 2013 za zahtevke iz člena 9(1)(a)(iv).“

    (d) do 15. junija 2013 za zahtevke iz člena 9(1)(a)(iv).“

    Predlog spremembe  4

    Predlog uredbe – akt o spremembi

    Člen 1 - točka 4 a (novo)

    Uredba (ES) št. 732/2008

    Člen 10 a (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (4a) Za členom 10 se vstavi nov člen:

     

    Člen 10a

     

    "Komisija obvesti Evropski parlament o rezultatu vseh ocen trajnostnega vpliva, ki se izvajajo v okviru GSP.";

    Predlog spremembe  5

    Predlog uredbe – akt o spremembi

    Člen 1 - točka 4 b (novo)

    Uredba (ES) št. 732/2008

    Člen 17 – odstavek -1 (novo)

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (4b) V členu 17 se pred točko 1 vstavi nov odstavek:

     

    "-1. Komisija redno kontrolira, ali države upravičenke izvajajo svoje zaveze in da ni razlogov za začasni preklic preferencialnega režima, ki so navedeni v členih 15(1) in (2) ter 16(1) in (2). Objavi letno poročilo o začasnih preklicih in ga posreduje Svetu, Evropskemu parlamentu in državam članicam."

    Predlog spremembe  6

    Predlog uredbe – akt o spremembi

    Člen 1 - točka 4 c (novo)

    Uredba (ES) št. 732/2008

    Člen 18 – odstavek 3

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (4c) Člen 18(3) se spremeni:

     

    "3. Komisija pridobi vse informacije, za katere meni, da so potrebne, vključno z razpoložljivimi ocenami, pripombami, sklepi, priporočili in zaključki drugih evropskih institucij in ustreznih nadzornih organov ZN, ILO in drugih pristojnih mednarodnih organizacij. Ti se uporabijo kot izhodišče za preiskavo o upravičenosti začasnega preklica zaradi razloga iz člena 15(1)(a). Komisija lahko preveri prejete informacije pri zadevnih gospodarskih subjektih, akterjih civilne družbe, parlamentih držav upravičenk in državi upravičenki."

    Predlog spremembe  7

    Predlog uredbe – akt o spremembi

    Člen 1 - točka 4 a (novo)

    Uredba (ES) št. 732/2008

    Člen 18 – odstavek 3

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (4a) Člen 18(3) se nadomesti z naslednjim:

     

    3. Komisija pridobi vse informacije, za katere meni, da so potrebne, vključno z razpoložljivimi ocenami, pripombami, sklepi, priporočili in zaključki ustreznih nadzornih organov ZN, ILO in drugih pristojnih mednarodnih organizacij. Te informacije se zaradi preglednosti objavijo in se uporabijo kot izhodišče za preiskavo o upravičenosti začasnega preklica zaradi razloga iz člena 15(1)(a). Komisija lahko preveri prejete informacije pri zadevnih gospodarskih subjektih in državi upravičenki.“

    Predlog spremembe  8

    Predlog uredbe – akt o spremembi

    Člen 1 – točka 4 a (novo)

    Uredba (ES) št. 732/2008

    Člen 19 – odstavek 1

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (4a) Člen 19(1) se nadomesti z naslednjim:

     

    “1. Komisija predloži poročilo o svojih ugotovitvah odboru iz člena 27 in Evropskemu parlamentu.“

    Predlog spremembe  9

    Predlog uredbe – akt o spremembi

    Člen 1 – točka 4 b (novo)

    Uredba (ES) št. 732/2008

    Člen 19 – odstavek 4

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (4b) Člen 19(4) se nadomesti z naslednjim:

     

    “4. Če Komisija meni, da je začasni preklic potreben, po obvestilu Evropskega parlamenta predloži ustrezen predlog Svetu, ki o njem odloči v dveh mesecih s kvalificirano večino. V primerih iz odstavka 3 predloži Komisija svoj predlog ob izteku roka iz navedenega odstavka.“

    Predlog spremembe  10

    Predlog uredbe – akt o spremembi

    Člen 1 – točka 4 c (novo)

    Uredba (ES) št. 732/2008

    Člen 20 – odstavek 7

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (4c) Člen 20(7) se nadomesti z naslednjim:

     

    “7. „Kadar izvedba preiskave zaradi izjemnih okoliščin, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, ni možna, lahko Komisija, potem ko je obvestila odbor iz člena 27 in Evropski parlament, sprejme kakršen koli nujno potreben preventivni ukrep.“

    Predlog spremembe  11

    Predlog uredbe – akt o spremembi

    Člen 1 – točka 4 d (novo)

    Uredba (ES) št. 732/2008

    Člen 22 – odstavek 1

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (4d) Člen 22(1) se nadomesti z naslednjim:

     

    Komisija nemudoma in še pred začetkom veljavnosti obvesti zadevno državo upravičenko o vsakem sklepu v skladu s členom 20 ali 21. Komisija o tem sklepu uradno obvesti tudi Svet, Evropski parlament in države članice.“

    POSTOPEK

    Naslov

    Sprememba Uredbe (ES) št. 732/2008 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov v obdobju od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2011

    Referenčni dokumenti

    KOM(2010)0142 – C7-0135/2010 – 2010/0140(COD)

    Pristojni odbor

    INTA

    Mnenje pripravil

           Datum razglasitve na zasedanju

    DEVE

    15.6.2010

     

     

     

    Pripravljavec/-ka mnenja

           Datum imenovanja

    Eva Joly

    22.6.2010

     

     

    Datum sprejetja

    9.11.2010

     

     

     

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    20

    0

    0

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Thijs Berman, Corina Creţu, Nirj Deva, Charles Goerens, Catherine Grèze, András Gyürk, Eva Joly, Filip Kaczmarek, Gay Mitchell, Norbert Neuser, Bill Newton Dunn, Maurice Ponga, Birgit Schnieber-Jastram, Michèle Striffler, Alf Svensson, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Ivo Vajgl, Anna Záborská, Iva Zanicchi

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Judith Sargentini

    POSTOPEK

    Referenčni dokumenti

    KOM(2010)0142 – C7-0135/2010 – 2010/0140(COD)

    Datum predložitve EP

    26.5.2010

    Pristojni odbor

           Datum razglasitve na zasedanju

    INTA

    15.6.2010

    Odbori, zaprošeni za mnenje

           Datum razglasitve na zasedanju

    DEVE

    15.6.2010

     

     

     

    Poročevalec/-ka

           Datum imenovanja

    Helmut Scholz

    1.6.2010

     

     

    Obravnava v odboru

    2.12.2010

     

     

     

    Datum sprejetja

    3.3.2011

     

     

     

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    22

    0

    0

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Laima Liucija Andrikienė, Daniel Caspary, Christofer Fjellner, Metin Kazak, David Martin, Vital Moreira, Cristiana Muscardini, Niccolò Rinaldi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Keith Taylor, Paweł Zalewski

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Josefa Andrés Barea, George Sabin Cutaş, Béla Glattfelder, Elisabeth Köstinger, Georgios Papastamkos, Carl Schlyter, Jarosław Leszek Wałęsa

    Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

    Derk Jan Eppink, Eider Gardiazábal Rubial, Kartika Tamara Liotard, Bart Staes

    Datum predložitve

    7.3.2011