PRIPOROČILO o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o določitvi možnosti ribolova in finančnega prispevka, predvidenih v Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori o partnerstvu v ribiškem sektorju

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

OBRAZLOŽITEV

MNENJE Odbora za proračun (3.3.2011)

MNENJE Odbora za razvoj (4. 3. 2011)

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

22.3.2011 - (15572/2010 – C7‑0020/2011 – 2010/0287(NLE)) - ***

Odbor za ribištvo
Poročevalec: Luis Manuel Capoulas Santos

Postopek : 2010/0287(NLE)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A7-0056/2011

Predložena besedila :

A7-0056/2011

Razprave :

PV 05/04/2011 - 15
CRE 05/04/2011 - 15

Glasovanja :

PV 06/04/2011 - 8.3
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0130

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE Odbora za proračun
MNENJE Odbora za razvoj
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o določitvi možnosti ribolova in finančnega prispevka, predvidenih v Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori o partnerstvu v ribiškem sektorju

(15572/2010 – C7‑0020/2011 – 2010/0287(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (15572/2010),

– ob upoštevanju osnutka novega protokola o določitvi možnosti ribolova in finančnega prispevka, predvidenih v Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori o partnerstvu v ribiškem sektorju (15571/2010),

– ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43(2) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0020/2011),

– ob upoštevanju člena 81 in člena 90(8) svojega poslovnika,

– ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo in mnenj Odbora za proračun ter Odbora za razvoj (A7-0056/2011),

1. odobri sklenitev sporazuma;

2. poziva Komisijo, naj Parlamentu pošlje sklepe sestankov in dela skupnega odbora iz člena 9 sporazuma[1], večletni sektorski program iz člena 7(2) protokola in rezultate letnih ocen; poziva, naj se predstavnikom Evropskega parlamenta omogoči udeležba v vlogi opazovalcev na sestankih in pri delu skupnega odbora iz člena 9 sporazuma; poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu v zadnjem letu veljavnosti protokola in pred začetkom pogajanj za obnovitev sporazuma predloži pregled izvajanja sporazuma;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Zveze Komori.

[1] Odobren z Uredbo Sveta (ES) št. 1563/2006 z dne 5. oktobra 2006 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori o partnerstvu v ribiškem sektorju (UL L 290, 20.10.2006, str. 6).

Sporazumi o partnerstvu na splošno

Sklepanje dvostranskih sporazumov o partnerstvu na področju ribištva med Evropsko skupnostjo in državami, ki niso članice EU – od leta 2004 se imenujejo sporazumi o partnerstvu v ribiškem sektorju –, je ustaljena praksa v skladu s skupno ribiško politiko in je bistveno za zunanjo razsežnost te politike. V skladu s sporazumi z afriškimi in pacifiškimi državami je finančni prispevek EU v veliki meri izrecno namenjen podpori nacionalnih ribiških politik, ki temeljijo na načelu trajnosti in ustreznem upravljanju ribolovnih virov.

Sporazumi o partnerstvu zato pomenijo zavezanost spodbujanju odgovornega in trajnostnega ribolova povsod, kjer bi lahko delovala plovila EU, na podlagi temeljite ocene razpoložljivih virov in ob zagotavljanju, da za ribolovne možnosti, ki bodo uporabljene, jamčijo verodostojna znanstvena mnenja in izključujejo vsako tveganje izčrpanja lokalnih staležev.

Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe so bile Parlamentu podeljene večje pristojnosti na področju sporazumov o partnerstvu v ribiškem sektorju: v skladu s členom 218(6)(a) Pogodbe o Evropski uniji mora zdaj Parlament predhodno odobriti sklenitev sporazuma; ta zahteva nadomešča nekdanji redni postopek posvetovanja.

Ribolov v Zvezi Komori

Otočje Komori sestavljajo 3 glavni otoki v zahodnem Indijskem oceanu (1860 km², ocenjeno št. prebivalcev: 800 000) – na četrtem otoku (Mayotte) so izglasovali, da po pridobitvi samostojnosti leta 1975 ostanejo pod Francijo. Z zelo veliko gostoto prebivalstva, nezadostnimi kmetijskimi viri, stalno brezposelnostjo ter bruto domačim proizvodom v višini 633 USD na prebivalca (2007) sodi Zveza Komori med najmanj razvite države, njeno gospodarstvo pa je močno odvisno od zunanje finančne in tehnične pomoči.

Neobstoj epikontinentalnega pasu, močno menjavanje monsunov, ki dober ribolov omogočajo le od decembra do marca, ter pomanjkanje primerne pristaniške infrastrukture močno vplivajo na učinkovitost komorskega ribiškega sektorja, ki pa ima kljub temu pomembno vlogo pri zagotavljanju hrane za domače prebivalstvo.

Iz poročil Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo[1] izhaja ocena, da je v ribištvu zaposlenih približno 33 000 ljudi iz regije, od katerih jih je le 8500 aktivnih na področju tradicionalnega obalnega ribolova, za katerega je značilna uporaba malih čolnov iz steklenih vlaken, dolgih 6–7 metrov in z zmogljivostjo motorja, ki ni večja od 25 konjskih moči, ter opremljenih z zelo skromnimi tehničnimi sredstvi, ali nemotoriziranih kanujev. Medtem ko so razpoložljivi staleži v komorski izključni ekonomski coni večinoma velike pelagične ribe, ocenjeni na 33 000 ton letno, je letni ulov lokalnih ribičev približno 16 000 ton, kar v celoti porabi lokalni trg.

Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med EU in Komori

Začetki dvostranskih odnosov v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori segajo v leto 1988. Od leta 2006 so odnosi urejeni s sporazumom o partnerstvu v ribiškem sektorju, kot je opredeljeno v protokolu za obdobje od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2010. Finančni prispevki EU so znašali 390 000 EUR letno[2], od česar je bilo 60 % namenjenih podpori komorske ribiške politike. Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju z Zvezo Komori je eden štirih sporazumov o ribištvu v Indijskem oceanu, Komisija za tune v Indijskem oceanu (IOTC – Indian Ocean Tuna Commission)[3] pa je vodilna regionalna organizacija za upravljanje ribištva za tune in tunom podobne vrste.

Trajanje sporazuma:	7 let z možnostjo podaljšanja (1. 1. 2005–31. 12. 2011)
Trajanje protokola:	6 let (1. 1. 2005–31. 12. 2010)
Parafiranje:	24. november 2004
Vrsta sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju:	sporazum o ribolovu tuna
Finančni prispevek:	390 000 EUR – od česar je 60 % namenjenih podpori komorske sektorske ribiške politike za spodbujanje trajnostnosti v njihovih vodah
Pristojbine za lastnike plovil:	35 EUR na tono ulova
Predujmi:	plovila za ribolov tunov s potegalkami: 3375 EUR/leto (referenčni ulov: 96 t) plovila za ribolov s površinskim parangalom: 2095 EUR/leto (referenčni ulov: 59 t)
Referenčna tonaža:	6000 t/leto

SEDANJI PROTOKOLRibolovne možnosti
	ŠPANIJA	FRANCIJA	ITALIJA	PORTUGALSKA	SKUPAJ
Plovila za ribolov tunov s potegalkami	21	18	1	-	40 plovil
Plovila za ribolov s površinskim parangalom	12	-	-	5	17 plovil

Piratstvo v zahodnem Indijskem oceanu in stalna nevarnost severno od trinajstega vzporednika sta očitno vplivala na stopnjo uporabe tega sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju v letih 2009 in 2010: za plovila s potegalkami je bila uporaba v zadnjih šestih letih v povprečju 78-odstotna, vrhunec pa je bil z 98-odstotno uporabo dosežen v letih 2006–2008. Za plovila s površinskim parangalom je bila povprečna uporaba v istem časovnem obdobju 24-odstotna, prisotna pa so bila velika nihanja – na primer v letu 2009 je bila uporaba 6-odstotna, v prvih 5 mesecih leta 2010 pa ni bilo registrirane uporabe.

Raven ulova s plovili z zaporno plavarico pa kljub občutnemu zmanjšanju ribolovne dejavnosti ni povsem upadla: z 2165 tonami v letu 2009 je bila približno 25 % pod povprečjem ulova v obdobju 2005–2009 (2800 t), ko je ribolovna dejavnost segala tudi v Mozambiški preliv. Vendar so ravni ulova še vedno precej pod referenčno tonažo 6000 ton.

Ribolov EU s potegalkami v komorskih vodah je v osnovi usmerjen na rumenoplavutega tuna (Thunnus albacares) in progastega tuna (Katsuwonus pelamis) ter predstavlja le 1,1 % skupnega ulova tuna v Indijskem oceanu. Skupna vrednost ulova v komorskih vodah za obdobje 2005–2009 znaša 13,7 milijona EUR, torej približno 2,7 milijona EUR letno.

S pooblastili Sveta z dne 29. aprila 2010 se je Evropska komisija z Zvezo Komori pogajala o obnovitvi protokola k sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki bo potekel 31. decembra 2010[4]. Ob zaključku teh pogajanj je bil 21. maja 2010 parafiran nov protokol (spremenjen z izmenjavo pisem 16. septembra 2010), ki pokriva 3-letno obdobje po poteku obstoječega protokola.

Glavni cilj novega protokola je opredeliti ribolovne možnosti za plovila EU v zvezi s pravicami dostopa in pomočjo sektorju, ter nadaljevati sodelovanje med EU in Zvezo Komori, da se v interesu obeh pogodbenic razvija partnerski okvir za razvoj trajnostne ribiške politike in odgovornega izkoriščanja ribolovnih virov v komorski ribolovni coni. Predviden je tudi razvoj naložb v ribiški sektor z namenom optimizacije ribolova malega obsega.

V skladu z novim protokolom skupni letni finančni prispevek EU v višini 1 845 750 EUR v triletnem obdobju temelji na:

1. letni referenčni tonaži 4850 ton za 70 plovil (12 plovil več kot v prejšnjem protokolu), skupno torej 315 250 EUR letno;

2. podpori za razvoj sektorske ribiške politike Zveze Komori v višini 300 000 EUR letno.

Kar zadeva ribolovne možnosti bodo dovoljenja za ribolov izdana 45 plovilom za ribolov tunov s potegalkami in 25 plovilom za ribolov s površinskim parangalom, z možnostjo, da se ta številka prilagodi dejanskim potrebam in prihodnjim ocenam staležev, ter ustreznimi prilagoditvami finančnega prispevka.

Tudi novi protokol zahteva, da je na plovilih EU, ki delujejo v skladu s protokolom, zaposleno minimalno število komorskega osebja, ter vključuje klavzulo o ekskluzivnosti glede vrst, ki se bodo lovile. Namen novih klavzul o reviziji in odložitvi je Evropski uniji omogočiti določeno fleksibilnost v primeru velikih političnih sprememb, nepravilnosti ali kršitev človekovih pravic v Zvezi Komori.

Sklepi

Glede na navedeno poročevalec meni, da je predlagani novi protokol k sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju z Zvezo Komori v interesu obeh pogodbenic in zato predlaga njegovo odobritev.

Vendar pa je poročevalec prepričan, da bi več informacij in spremljanja s strani Evropskega parlamenta na vseh stopnjah pogajalskega procesa okrepilo vidike resničnega partnerstva in bi pomembno vplivalo na razvoj ribiškega sektorja v drugi pogodbenici sporazuma, brez poseganja v njeno suverenost, s čimer bi se zagotovila tudi širša parlamentarna podpora.

Zato od Komisije ponovno zahteva naslednje:

· Komisija bi morala Parlamentu posredovati sklepe sestankov in dela skupnega odbora iz člena 9 sporazuma, večletni sektorski program iz člena 7(c) protokola ter rezultate letnih ocen;

· predstavnikom Evropskega parlamenta bi moralo biti omogočeno, da se kot opazovalci udeležijo sestankov in dela skupnega odbora;

· Komisija bi morala pred ponovnimi pogajanji o sporazumu Parlamentu in Svetu predložiti pregled izvajanja sporazuma;

· Parlament in Svet bi morala biti deležna pravične obravnave tako kar zadeva pravico do takojšnje in popolne obveščenosti kot tudi v zvezi s spremljanjem in ocenjevanjem izvajanja mednarodnih ribiških sporazumov in v zvezi s pogajanji za njihovo revizijo.

Komisijo in Svet opozarja, da zahteva o obveščanju Parlamenta odraža tudi bolj splošno obveznost institucij, da „med seboj lojalno sodelujejo“ v skladu s členom 13(2) Pogodbe o Evropski uniji.

[1] Za podrobnosti glej: http://www.fao.org/fishery/countrysector/
[2] Znesek predstavlja 0,6 % letnega proračuna te države.
[3] Glej www.iotc.org.
[4] Pooblastilo Sveta: Sklep št. 9180/10 z dne 10. maja 2010.

za Odbor za ribištvo

Pripravljavec mnenja: François Alfonsi

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Sporazum o ribolovu med Evropsko skupnostjo in Komori je potekel decembra 2010. Novi protokol velja od leta 2011 do leta 2013 in bi se moral izvajati začasno v pričakovanju postopka za odobritev Evropskega parlamenta.

Evropski parlament ga lahko v skladu s členom 43(2) in členom 218(6)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije odobri ali ne.

Sporazum ima naslednje vsebinske postavke:

Vrsta odhodkov	2011	2012	2013	SKUPAJ
protivrednost za tonažo 4850 ton/leto po 65 EUR/t	315 250 EUR	315 250 EUR	315 250 EUR	945 750 EUR
izvajanje sektorske ribiške politike na Komorih	300 000 EUR	300 000 EUR	300 000 EUR	900 000 EUR
SKUPAJ	615 250 EUR	615 250 EUR	615 250 EUR	1 845 750 EUR

Kar zadeva skupno oceno staležev, se bo pod določenimi pogoji lahko dovolilo prilagajanje ribolovnih kvot.

Finančni prispevek Evropske unije bo sestavljen iz:

- letnega prispevka v višini 315 250 EUR za ribolovne pravice v višini 4850 ton na leto (65 EUR za tono),

- zneska v višini 300 000 EUR za podporo in izvajanje sektorske ribiške politike na Komorih.

Skupaj 615 250 EUR letno.

Skupni znesek 1 845 750 EUR za tri leta veljavnosti sporazuma.

Za plovila Skupnosti ni določena zgornja meja pri dodatnem ulovu tunov. Vsaka dodatna tona bo stala 65 EUR. Če količina ulova plovil Skupnosti presega količino, ki ustreza dvakratnemu skupnemu letnemu znesku, se znesek za presežek plača šele naslednje leto.

Po razvrstitvi za leto 2010 glede na stopnjo korupcije v državah, ki jo pripravi Transparency International, sodi Zveza Komori na 154. mesto med 178 državami. Komisija mora preveriti, v kakšnem obsegu so bila in bodo porabljena sredstva, kot je bilo dogovorjeno z Zvezo Komori.

Odbor BUDG zato meni, da je pri izvajanju sporazuma treba upoštevati naslednje vidike:

· vsako leto je treba oceniti, ali so države članice, katerih plovila delujejo v skladu s protokolom k sporazumu, izpolnile obveznosti poročanja o ulovu. Če jih niso, bi morala Komisija zavrniti njihove zahteve za ribolovna dovoljenja za naslednje leto.

· vsako leto je treba Evropskemu parlamentu in Svetu poročati o rezultatih večletnega sektorskega programa, opisanega v členu 7 protokola, ter o tem, ali države članice izpolnjujejo obveznosti poročanja o ulovu;

· pred iztekom veljavnosti protokola ali začetkom pogajanj za njegovo morebitno obnovitev je treba Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti naknadno oceno protokola skupaj z analizo razmerja med stroški in koristmi.

*******

Odbor za proračun poziva Odbor za ribištvo kot pristojni odbor, naj Parlamentu predlaga odobritev sporazuma, ter izraža upanje, da bosta Evropska komisija in Zveza Komori pri izvajanju sporazuma ustrezno upoštevali naslednje točke:

a) vsako leto je treba oceniti, ali so države članice, katerih plovila delujejo v skladu s protokolom k sporazumu, izpolnile obveznosti poročanja o ulovu. Če jih niso, bi morala Komisija zavrniti njihove zahteve za ribolovna dovoljenja za naslednje leto;

b) vsako leto je treba Evropskemu parlamentu in Svetu poročati o rezultatih večletnega sektorskega programa, opisanega v členu 7 protokola, ter o tem, ali države članice izpolnjujejo obveznosti poročanja o ulovu;

c) pred iztekom veljavnosti protokola ali začetkom pogajanj za njegovo morebitno obnovitev je treba Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti naknadno oceno protokola skupaj z analizo razmerja med stroški in koristmi.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

za Odbor za ribištvo

Pripravljavka mnenja: Eva Joly

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Evropski parlament ga lahko v skladu s členom 43(2) in členom 218(6)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije odobri ali ne.

V skladu z osnutkom sporazuma se strani obvezujejo, da bodo spodbujale odgovoren ribolov v ribolovni coni Komorov na podlagi načela nediskriminacije med različnimi flotami, ki lovijo v ribolovni coni Komorov, ob tem pa bodo spodbujale politični dialog o potrebnih reformah.

Sporazum pa ne omejuje količine ulovljenega tuna. Plačilo znaša 1 845 750 EUR letno, kar ustreza referenčni tonaži v višini 4850 ton letno za 70 ladij.

Če skupni ulov plovil Evropske unije v komorskih vodah preseže 4850 ton letno, se skupni znesek letnega plačila poveča za 65 EUR za vsako dodatno tono: smešno nizek znesek.

Sicer pa Evropska unija nakaže poseben znesek v višini 300 000 EUR za pomoč razvoju sektorske ribiške politike v Zvezi Komori.

Če količine, ki jih ulovijo plovila Unije, presegajo količine, ki ustrezajo dvakratnemu skupnemu letnemu znesku, se znesek za količino, ki presega to zgornjo mejo, plača naslednje leto. Za države v razvoju je ta določba lahko problematična iz več razlogov.

Izplačevanje teh sredstev je še ena občutljiva točka, saj se nakazujejo komorskim oblastem, ki imajo izključno pristojnost za odločanje o njihovi uporabi. Kako naj torej vemo, kdo dejansko koristi ta sredstva?

Pripravljavka mnenja meni, da sporazumi o partnerstvu v ribiškem sektorju ne bi smeli biti le zakonit način za omogočanje evropskim plovilom, da dostopajo do ribolovnih virov tretjih držav, ampak tudi orodje za spodbujanje trajnostnega izkoriščanja morskih virov. Denar evropskih davkoplačevalcev mora biti namenjen izključno razvojnim ciljem, kar pomeni, da mora biti porabljen v korist ribiških skupnosti, za izboljšanje njihovih življenjskih razmer, za zagotavljanje usposabljanja, varnosti na morju ter ustvarjanju novih lokalnih delovnih mest.

Odbor DEVE zato meni, da je pri izvajanju sporazuma treba upoštevati naslednje vidike:

1. izboljšati je treba preglednost postopkov za ugotavljanje skupnega ulova;

2. poštenost mehanizmov za zaščito pred korupcijo mora biti neoporečna;

3. okrepiti je treba odgovornost lokalnih oblasti, ki morajo zagotoviti boljše življenjske pogoje za lokalne ribiče;

4. spoštovati je treba minimalne standarde in pogoje, opredeljene na regionalni ravni;

5. Evropski uniji je treba posredovati redna poročila o izvajanju sporazuma.

******

Odbor za razvoj poziva Odbor za ribištvo kot pristojni odbor, naj Parlamentu predlaga, naj odobri sklenitev sporazuma.

Odbor za razvoj izraža upanje, da bosta Evropska komisija in Zveza Komori pri izvajanju sporazuma ustrezno upoštevali naslednje točke:

a) izboljšati je treba preglednost postopkov določanja skupnega ulova ter ukrepe za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, da bi razvili odgovoren in trajnosten ribolov;

b) poštenost mehanizmov za zaščito pred korupcijo mora biti neoporečna;

c) okrepiti je treba odgovornost lokalnih oblasti, ki morajo zagotoviti boljše življenjske pogoje za lokalne ribiče, zlasti s spodbujanjem ustanavljanja majhnih lokalnih obratov za zamrzovanje in predelavo ribiških proizvodov;

d) spoštovati je treba minimalne standarde in pogoje, opredeljene na regionalni ravni, zlasti v okviru Komisije za tune v Indijskem oceanu (CTOI);

e) Evropski uniji je treba posredovati redna poročila o izvajanju sporazuma.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Alexander Alvaro, Marta Andreasen, Francesca Balzani, James Elles, Göran Färm, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Salvador Garriga Polledo, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Estelle Grelier, Carl Haglund, Jutta Haug, Monika Hohlmeier, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Alain Lamassoure, Giovanni La Via, Vladimír Maňka, Barbara Matera, Miguel Portas, Dominique Riquet, Helga Trüpel, Derek Vaughan, Jacek Włosowicz

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Richard Ashworth, Frédéric Daerden, Peter Šťastný

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Regina Bastos, Jolanta Emilia Hibner, Elisabeth Jeggle, Maria do Céu Patrão Neves, Nuno Teixeira, Jarosław Leszek Wałęsa

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov