POROČILO o enotnem trgu za podjetja in rast

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

OBRAZLOŽITEV

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (3. 3. 2011)

MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (16. 2. 2011)

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (16. 2. 2011)

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (1. 3. 2011)

MNENJE Odbora za regionalni razvoj (2. 3. 2011)

MNENJE Odbora za pravne zadeve (1. 3. 2011)

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

22.3.2011 - (2010/2277(INI))

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Poročevalec: Cristian Silviu Buşoi

Postopek : 2010/2277(INI)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A7-0071/2011

Predložena besedila :

A7-0071/2011

Razprave :

PV 06/04/2011 - 4
PV 06/04/2011 - 6
CRE 06/04/2011 - 4
CRE 06/04/2011 - 6

Glasovanja :

PV 06/04/2011 - 8.20
CRE 06/04/2011 - 8.20
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0146

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve
MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
MNENJE Odbora za regionalni razvoj
MNENJE Odbora za pravne zadeve
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

o enotnem trgu za podjetja in rast

(2010/2277(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „K aktu za enotni trg – Za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo: 50 predlogov za izboljšanje skupnega dela, poslovanja in izmenjav“ (KOM(2010)0608),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2010 o uresničitvi enotnega trga za potrošnike in državljane[1],

– ob upoštevanju poročila profesorja Maria Montija z dne 9. maja 2010 z naslovom „Nova strategija za enotni trg“,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (KOM(2010)2020),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „ Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020: Unija inovacij“ (KOM(2010)0546),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Pametna pravna ureditev v Evropski uniji“ KOM(2010)0543,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropska digitalna agenda“ (KOM(2010)0245),

– ob upoštevanju poročila o oceni dostopa malih in srednjih podjetij do trgov za javna naročila v EU[2],

– ob upoštevanju sporočila Komisije o čezmejnem e-trgovanju med podjetji in potrošniki v EU (KOM(2009)0557),

– ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 29. junija 2009 o ukrepih za izboljšanje delovanja enotnega trga,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. julija 2008 z naslovom „Javna naročila za boljše okolje“ (KOM(2008)0400),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Najprej pomisli na male: Akt za mala podjetja za Evropo“ (KOM(2008)0394),

– ob upoštevanju sporočila Komisije „Enotni trg za Evropo 21. stoletja“ (KOM(2007)0724) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu „Enotni trg: pregled dosežkov“ (SEC(2007)1521),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Priložnosti, dostopnost in solidarnost: nova družbena vizija za Evropo 21. stoletja“ (KOM(2007)0726),

– ob upoštevanju razlagalnega sporočila Komisije o uporabi zakonodaje Skupnosti v zvezi z javnimi naročili in koncesijami za institucionalizirana javno-zasebna partnerstva C(2007)6661,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Čas za višjo prestavo: Novo partnerstvo za rast in delovna mesta“ (KOM(2006)0030),

– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. decembra 2010 o aktu o enotnem trgu,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. septembra 2010 o dokončnem oblikovanju notranjega trga za elektronsko poslovanje[3],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. maja 2010 o novostih na področju javnih naročil[4],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2010 o pregledu stanja notranjega trga[5],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2009 o predkomercialnih naročilih: spodbujanje inovacij za zagotavljanje visokokakovostnih trajnostnih javnih storitev v Evropi[6],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. novembra 2006 o času za višjo prestavo – ustvarjanje Evrope podjetništva in rasti[7],

– ob upoštevanju zelene knjige Komisije o modernizaciji politike EU na področju javnih naročil (KOM(2011)0015),

– ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za regionalni razvoj in Odbora za pravne zadeve (A7-0071/2011),

A. ker je enotni trg, ki temelji na svobodni in pošteni konkurenci, temeljni cilj gospodarske reforme EU in ji omogoča pomembno konkurenčno prednost v svetovnem gospodarstvu,

B. ker sta največji pridobitvi notranjega trga odprava ovir za mobilnost in uskladitev institucionalnih predpisov, kar spodbuja kulturno razumevanje, povezovanje, gospodarsko rast in evropsko solidarnost,

C. ker je pomembno povečati zaupanje v enotni trg na vseh ravneh in odpraviti ovire za nova podjetja; ker velika upravna bremena odvračajo nove podjetnike,

D. ker je pomembno, da akt o enotnem trgu ne bo samo vrsta medsebojno nepovezanih ukrepov in da bodo vsi predlogi skupaj prispevali k doseganju usklajenega cilja;

E. ker drobitev trga vpliva na vsa podjetja, vendar so mala in srednja podjetja posebej izpostavljena težavam, ki jih povzroča razdrobljenost,

F. ker pogosto prevlada mnenje, da so imela doslej od enotnega trga največje koristi velika podjetja, čeprav so prav mala in srednja podjetja gonilo rasti EU,

G. ker je pomanjkanje inovacij v EU glavni dejavnik nizke stopnje rasti v zadnjih letih; ker so inovacije na področju zelene tehnologije priložnost za uskladitev dolgoročne rasti in varstva okolja,

H. ker mora enotni trg omogočiti razmere za premišljeno, vzdržno in vključujočo rast, da bi dosegli cilje strategije Evropa 2020; ker bi moral enotni trg postati boljše okolje za inovacije in raziskave podjetij v EU,

I. ker je konkurenčna politika osrednje orodje za zagotovitev dinamičnega, učinkovitega in inovativnega notranjega trga EU in njene konkurenčnosti na svetovnem prizorišču,

J. ker je tvegani kapital pomemben vir financiranja za nova inovativna podjetja; ker se skladi tveganega kapitala, ki želijo vlagati v različnih državah članicah EU, soočajo z ovirami,

K. ker je za našo rast v prihodnosti bistven razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije in njena širša uporaba v podjetjih EU,

L. ker so e-trgovanje in e-storitve, tudi storitve e-vlade in e- zdravstva, na ravni EU še vedno premalo razvite,

M. ker lahko poštni sektor ter spodbujanje medopravilnosti in sodelovanja poštnih sistemov in storitev pomembno vplivata na razvoj čezmejnega e-trgovanja,

N. ker regulativne ovire za učinkovito izdajanje licenc za izkoriščanje avtorskih pravic povzročajo veliko razdrobljenost trga avdiovizualnih izdelkov, kar podjetjem v EU škoduje; ker bi imeli od oblikovanja resničnega enotnega trga avdiovizualnih izdelkov koristi tako podjetja kot potrošniki, če bodo le upoštevane temeljne pravice uporabnikov interneta,

O. ker podjetja zaradi ponarejanja in piratstva manj zaupajo v e-trgovanje, pravila o varstvu pravic intelektualne lastnine pa so razdrobljena, kar omejuje inovacije na enotnem trgu,

P. ker so lahko razlike v fiskalnih določbah močno ovirajo čezmejne transakcije; ker bi uskladitev nacionalnih davčnih politik, kot je v svojem poročilu predlagal Mario Monti, podjetjem in državljanom omogočila precejšno dodano vrednost,

Q. ker imajo javna naročila pomembno vlogo pri spodbujanju gospodarske rasti in v EU prinašajo približno 17 % BDP; ker je delež čezmejnih javnih naročil glede na ves trg javnih naročil majhen, čeprav so za podjetja EU dobra poslovna priložnost; ker imajo mala in srednja podjetja še vedno omejen dostop do trgov javnih naročil,

R. ker so storitve pomemben sektor za gospodarsko rast in zaposlovanje, enotni trg storitev pa je še vedno premalo razvit, zlasti zaradi vrzeli in težav, s katerimi se pri izvajanju direktive o storitvah soočajo države članice,

I. Uvod

1. pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom „K aktu za enotni trg“; meni, da so vsa tri poglavja sporočila enako pomembna in medsebojno povezana ter jih je treba obravnavati skladno in ne ločevati različnih odprtih vprašanj;

2. zlasti poudarja zavezo Komisije v tem sporočilu za spodbujanje novih pristopov k trajnostnemu razvoju;

3. poziva Komisijo, naj izvede finančno revizijo prednostnih nalog v proračunu EU za naslednji finančni okvir ter naj da prednost projektom z evropsko dodano vrednostjo, ki lahko okrepijo konkurenčnost EU in njeno povezanost na področju raziskav, znanja in inovacij;

4. zlasti ob sedanji gospodarski in finančni krizi poudarja pomen enotnega trga za konkurenčnost podjetij EU in rast evropskih gospodarstev ter poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo dovolj sredstev za boljše izvajanje predpisov glede enotnega trga, ter pozdravlja celostni pristop v tem sporočilu; poudarja, da se različni ukrepi v Montijevem poročilu dopolnjujejo, njihova povezanost pa se v aktu za enotni trg ne odraža v celoti;

5. zato poziva Komisijo, naj predloži ambiciozen sveženj ukrepov, podprt z jasno in skladno strategijo za spodbujanje konkurenčnosti notranjega trga; poziva Komisijo, naj v duhu Montijevega poročila spodbuja liberalizacijo in konkurenco ter deluje za izboljšanje davčne in socialne konvergence;

6. poudarja, da je pomembno izboljšati gospodarsko upravljanje Evropske unije, da bi se za podjetja oblikovali gospodarske razmere, ki bi jim omogočile izkoristiti priložnosti na enotnem trgu ter rast in večjo konkurenčnost; poziva, naj se ta povezava v aktu o enotnem trgu izrecno navede; poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni posledicam, ki jih imajo za notranjo kohezijo enotnega trga naraščajoče ekonomske razlike med državami članicami EU;

7. poudarja, da je treba sprejeti ambiciozno evropsko industrijsko politiko, katere cilj bo okrepitev realnega gospodarstva in prehod k pametnejšemu in trajnejšemu gospodarstvu;

8. poudarja, da je zaradi povezovanja trgov vse pomembnejša zunanja razsežnost evropske strategije, ki obsega tudi mednarodno trgovino, zato bo lahko ustrezna zunanja strategija resnično koristna za vzdržno rast, delovna mesta in krepitev enotnega trga za podjetja v skladu s cilji strategije Evropa 2020; poudarja, da je treba trgovinsko politiko EU preoblikovati, da bo postala pravi nosilec trajnostnega razvoja, pa tudi odpiranja več in boljših delovnih mest; poziva Komisijo, naj oblikuje trgovinsko politiko, skladno z močno industrijsko politiko, ki bo ustvarjala delovna mesta;

9. ugotavlja, da se politiki Evropske unije za enotni trg in regionalni razvoj zelo dopolnjujeta, in poudarja, da sta napredek na področju notranjega trga in nadaljnji razvoj regij Unije medsebojno pogojena, saj skupaj ustvarjata Evropo, ki bo povezana in konkurenčna; pozdravlja predloge Komisije za poglobitev enotnega trga; poudarja, da je dejanski in učinkovit dostop do trga za vse regije EU nujen za prost pretok oseb, blaga, kapitala in storitev, s tem pa tudi za trden in dinamičen notranji trg; pri tem poudarja, da ima regionalna politika Unije bistveno vlogo pri razvoju infrastrukture ter pri gospodarsko in socialno skladnem in uravnoteženem razvoju regij;

II. Splošna ocena

A. Inovativen enotni trg

10. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z zadevnimi zainteresiranimi stranmi sprejme skladno in uravnoteženo strategijo, da bi spodbujala inovacije, podpirala inovativna podjetja, kar je najboljši način za nagrajevanje ustvarjanja, ter zaščitila temeljne pravice, na primer pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov;

11. močno podpira oblikovanje malim in srednjim podjetjem prijaznega patenta EU in enotnega sistema za reševanje patentnih sporov, da bi enotni trg postal vodilno okolje za inovacije in da bi povečal evropsko konkurenčnost; poudarja, da je prevajanje v številne jezike dodatno stroškovno breme in da ovira inovacije na enotnem trgu ter da bi bilo treba čim prej doseči kompromisno rešitev glede jezikovnih vidikov;

12. podpira uvedbo evropskih projektnih obveznic, s čimer bi podprli dolgoročne inovacije in ustvarjanje novih delovnih mest na enotnem trgu, financirali izvajanje velikih čezmejnih infrastrukturnih projektov, zlasti na področju energije, prometa in telekomunikacij, ter podprli preobrazbo gospodarstev v okolju prijaznejša; poudarja, da so potrebne ustrezne strukture za obvladovanje tveganj in popolno razkritje vseh morebitnih obveznosti;

13. poudarja, da je za večjo neodvisnost pri oskrbi z energijo pomemben popolnoma delujoč notranji energetski trg; meni, da bi to lahko dosegli z regionalnimi grozdi, pa tudi z diverzifikacijo energetskih poti in virov; poudarja, da je treba okrepiti vzhodnoevropsko infrastrukturo in jo uskladiti z infrastrukturo zahodnoevropskih držav članic; poudarja, da bi moral notranji energetski trg pripomoči k ohranjanju dostopnih cen energije za potrošnike in podjetja; je prepričan, da je za uresničitev podnebnih in energetskih ciljev EU potreben nov pristop, in sicer z uporabo ustreznih minimalnih stopenj za dajatve na izpuste CO₂ in energetsko vsebnost; poudarja, da so potrebni dodatni načrti za energetsko učinkovitost in ukrepi za znatno povečanje energetskega prihranka; poudarja, da je treba promovirati pametna omrežja in obnovljive vire energije ter spodbujati lokalne in regionalne organe, da bodo v svojih načrtih za energetsko učinkovitost in okoljskih načrtih izkoristili informacijsko in komunikacijsko tehnologijo; poziva Komisijo, naj skrbno spremlja izvajanje direktiv o energetskem označevanju, okoljski zasnovi izdelkov, prometu, stavbah in infrastrukturi, da bi zagotovila in izvajala skupen evropski okvirni pristop;

14. pozdravlja pobudo o ekološkem odtisu proizvodov in poziva Komisijo, naj hitro oblikuje resnično skupen sistem ocenjevanja in označevanja;

15. poziva Komisijo, naj spodbuja čezmejna vlaganja in oblikuje okvir za lažje in učinkovitejše vlaganje skladov tveganega kapitala na notranjem trgu, obenem pa naj zaščiti vlagatelje ter omogoči spodbude, da bi ti skladi vlagali v trajnostne projekte, zato da bi se začeli uresničevati ambiciozni cilji strategije Evropa 2020; poziva Komisijo, naj preuči možnosti za oblikovanje evropskega sklada tveganega kapitala, ki bi bil zmožen vlagati v zgodnje „potrjevanje koncepta“ in razvoj podjetij pred stopnjo komercialnih naložb; poziva Komisijo, naj vsako leto pripravi oceno o potrebah po javnih in zasebnih naložbah in o tem, kako se te potrebe v njenih predlogih uresničujejo oziroma kako bi jih lahko izpolnili;

16. priznava pomen javnih naročil, zlasti predkomercialnih, in njihovo vlogo pri spodbujanju inovacij na enotnem trgu; spodbuja države članice, naj uporabijo predkomercialna javna naročila, da bi novim trgom vlile odločilnega začetnega zagona za inovativne in zelene tehnologije, ob tem pa izboljšale kakovost in učinkovitost javnih storitev; poziva Komisijo in države članice, naj javne organe bolje obveščajo o možnostih predkomercialnih javnih naročil; poziva Komisijo, naj preuči možnosti za olajšanje čezmejnih skupnih javnih naročil;

17. odločno poziva države članice, naj povečajo prizadevanja za združevanje inovativnih sredstev z vzpostavitvijo inovacijskih grozdov ter z ukrepi za sodelovanje malih in srednjih podjetij v raziskovalnih programih EU; poudarja, da je treba rezultate znanstvenih raziskav in inovacij razširjati in omogočiti njihovo čezmejno uporabo;

B. Digitalni enotni trg

18. pozdravlja predlog Komisije za pregled direktive o elektronskih podpisih, da bi vzpostavili pravni okvir za čezmejno priznavanje in medopravilnost varnih sistemov za e-avtentifikacijo; poudarja, da je treba po vsej EU vzajemno priznati e-identifikacijo in e-avtentifikacijo, ter poziva Komisijo, naj v zvezi s tem obravnava zlasti težave glede diskriminacije uporabnikov storitev zaradi državljanstva ali kraja bivanja;

19. meni, da mora biti poudarek bele knjige o prometni politiki na predlogih za izboljšanje trajnostnih načinov prevoza, vključno z večmodalnostjo; poudarja, kako pomemben je predlagani sveženj ukrepov za e-mobilnost, namenjen uporabi novih tehnologij, da bi podprli učinkovit in trajnosten prometni sistem, zlasti z uporabo enotnega sistema vozovnic; poziva države članice, naj hitro začnejo izvajati direktivo o inteligentnih prevoznih sistemih;

20. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za povečanje zaupanja podjetij in državljanov v e-trgovanje, in sicer z zagotovitvijo visoke ravni varstva potrošnikov na tem področju; poudarja, da bi to lahko dosegli s poglobljeno oceno direktive o potrošniških pravicah in oceno učinka za vse možnosti politike, navedene v zeleni knjigi o evropskem pogodbenem pravu; poudarja, da bi bili ukrepi za spodbujanje e-trgovanja po EU tudi poenostavitev čezmejne registracije domen za spletna podjetja, izboljšanje varnih sistemov za elektronsko plačevanje in olajšanje čezmejne izterjave dolgov;

21. poudarja, da je nujno treba prilagoditi standardizacijsko politiko v informacijski in komunikacijski tehnologiji EU razvoju na trgu in v politiki, da bi začeli uresničevati cilje evropske politike, za katere je potrebna medobratovalnost;

22. poudarja, da je treba premagati obstoječe ovire za čezmejno e-trgovanje v EU; poudarja, da je potrebna dejavna politika, ki bo omogočila javnosti in podjetjem, da bodo lahko v celoti izkoristili to orodje, ki jim lahko zagotovi kakovostne izdelke in storitve po konkurenčnih cenah; meni, da je to v sedanji gospodarski krizi bistveno in bi znatno prispevalo k dokončanju enotnega trga kot sredstva za boj proti vse večji neenakosti in za varstvo ranljivih potrošnikov, ki živijo na odročnih območjih ali so manj mobilni, ter skupin z nizkimi dohodki ter malih in srednjih podjetij, za katere je vključitev v svet e-trgovanja še posebej pomembna;

23. poudarja, da lahko regije EU veliko pomagajo Komisiji pri ustvarjanju digitalnega enotnega trga; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba več pomena pripisati uporabi sredstev, ki so na voljo regijam EU za premoščanje njihovega šibkejšega razvoja na področju e-trgovanja in e-storitev, ki bi lahko bili v regijah ploden vir prihodnje rasti;

24. meni, da je treba malim in srednjim podjetjem omogočiti široko uporabo e-trgovanja v Evropi; obžaluje, da Komisija do leta 2012 še ne bo predstavila predloga za evropski sistem za reševanje sporov v zvezi z elektronskimi transakcijami, torej že dvanajst let po tem, ko je Parlament pozval k temu (septembra 2000[8]);

25. odločno poziva države članice, naj v celoti izvajajo tretjo direktivo o poštnih storitvah (2008/6/ES); poudarja, da je treba zagotoviti univerzalni dostop do visokokakovostnih poštnih storitev, preprečiti socialni damping in uveljaviti medobratovalnost med poštnimi sistemi in storitvami, da bi omogočili učinkovito distribucijo in sledenje spletnim nakupom, kar bo povečalo zaupanje potrošnikov glede čezmejnih spletnih nakupov;

26. poudarja, da je treba vzpostaviti enotni trg za spletne avdiovizualne izdelke z uveljavitvijo odprtih informacijsko-komunikacijskih standardov ter podpreti inovacije in ustvarjalnost z učinkovitim upravljanjem avtorskih pravic, vključno z vseevropskim sistemom licenc, zato da bi državljanom omogočili širši in pravičnejši dostop do kulturnih storitev in dobrin, ob tem pa imetnikom pravic zagotovili ustrezno plačilo za njihove ustvarjalne izdelke in internetnim uporabnikom spoštovanje njihovih temeljnih pravic; poudarja, da je treba zbližati zakonodajo o spletnih pravicah intelektualne lastnine z veljavno nespletno tovrstno zakonodajo, zlasti o blagovnih znamkah, da bi potrošniki in podjetja bolj zaupali e-trgovanju;

27. poudarja, da je treba okrepiti boj proti spletnemu piratstvu, da bi zaščitili pravice ustvarjalcev, ob tem pa spoštovati temeljne pravice potrošnikov; poudarja, da je treba organe in državljane ustrezno informirati o posledicah ponarejanja in piratstva; pozdravlja pobudo, ki jo je objavila Komisija in je namenjena boju proti piratstvu blagovnih znamk in izdelkov, zlasti pa zakonodajne predloge, ki bodo predloženi leta 2011 in bodo namenjeni prilagoditvi pravnega okvira novim izzivom interneta in okrepitvi ukrepov carinskih organov na tem področju; ugotavlja, da bi bila lahko v zvezi s tem dosežena sinergija tudi s prihodnjim akcijskim načrtom za okrepitev nadzora evropskega trga;

28. poudarja tudi, da je treba varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine razvijati na podlagi širšega pristopa, upoštevaje pravice in potrebe potrošnikov in državljanov EU, vendar ne bo v nasprotju z drugimi notranjimi in zunanjimi politikami EU, kot so spodbujanje informacijske družbe, podpiranje izobraževanja, zdravstvenega varstva in razvoja v tretjih državah ter spodbujanje biotske in kulturne raznovrstnosti na mednarodni ravni;

C. Podjetjem prijazen enotni trg

29. poudarja, da je treba za trajnosten notranji trg učinkovito izvajati in dokončati sveženj o finančnem nadzoru; poziva Komisijo, naj pripravi oceno, s katero bo zagotovila, da se bo izvajal po vsej EU in da bo vsako leto objavljena korelacijska tabela; v ta namen je treba spodbujati najboljše prakse med nadzornimi subjekti na nacionalni ravni in ravni EU;

30. poziva Komisijo, naj izboljša dostop malih in srednjih podjetij do kapitalskih trgov z racionalizacijo obveščanja o možnostih financiranja, na primer v okviru programa za konkurenčnost in inovacije, Evropske investicijske banke ali Evropskega investicijskega sklada, ter z olajšanjem, pospešitvijo in birokratsko poenostavitvijo postopkov financiranja; v ta namen priporoča celovitejši pristop k dodeljevanju sredstev, zlasti v podporo prehajanju v bolj trajnostno gospodarstvo;

31. meni, da pluralistična struktura evropskega bančnega trga najbolje izpolnjuje različne finančne potrebe malih in srednjih podjetij ter da raznolikost pravnih modelov in poslovnih ciljev izboljšuje dostop do financiranja;

32. poudarja, kako pomembna so mikro, mala in srednja podjetja v evropskem gospodarstvu; zato vztraja, da je treba dobro uresničevati načelo „najprej pomisli na male “, ki ga uveljavlja akt za mala podjetja, in podpira ukrepe Komisije za odpravo nepotrebnih upravnih bremen za ta mala in srednja podjetja; predlaga, naj se podpirajo mala in srednja podjetja s posebnim potencialom za rast, visokimi plačami in dobrimi delovnimi razmerami, ter poziva k diferenciaciji znotraj akta za mala podjetja, da bi ga bilo mogoče uskladiti s strategijo Evropa 2020;

33. opozarja, da so lokalna podjetja pomembna za socialne vezi, zaposlovanje in dinamiko na prikrajšanih območjih, zlasti v mestnih okrožjih v težavah ali na redko poseljenih območjih; poziva, naj se jim v okviru regionalne politike Unije nameni ustrezna podpora;

34. poudarja, da je treba okrepiti zmogljivosti malih in srednjih podjetij za načrtovanje projektov in pripravo predlogov, med drugim s tehnično pomočjo in ustreznimi izobraževalnimi programi;

35. poziva k sprejetju statuta evropske zasebne družbe, ki bo olajšal ustanavljanje in čezmejno delovanje malih in srednjih podjetij na enotnem trgu;

36. meni, da bodo vlagatelji lastniškega kapitala bolj motivirani za financiranje malih in mikro podjetij v zagonski fazi, če bo na voljo več učinkovitih izstopnih poti prek nacionalnih ali vseevropskih borz rastočih delnic, ki za zdaj še ne delujejo ustrezno;

37. poziva vse države članice, naj v celoti izvajajo blagovni sveženj;

38. poudarja pomen medsebojno povezanih poslovnih registrov in poziva Komisijo, naj razvije jasen pravni okvir, ki bo zagotavljal, da bodo informacije v teh registrih popolne in pravilne;

39. priznava pomembni prispevek maloprodajnega sektorja k rasti in ustvarjanju delovnih mest; poziva Evropsko komisijo, naj v akt za enotni trg vključi predlog evropskega akcijskega načrta za maloprodajni sektor, ki bo opredeljeval in obravnaval številne izzive, s katerimi se srečujejo prodajalci na drobno in dobavitelji na enotnem trgu; meni, da mora akcijski načrt temeljiti na ugotovitvah dela, ki ga opravlja Evropski parlament na področju učinkovitejšega in pravičnejšega maloprodajnega trga;

40. poudarja, da je pomembno odpraviti davčne, upravne in pravne ovire za opravljanje čezmejnih dejavnosti; meni, da je potrebna jasnejša ureditev DDV in obveznosti poročanja za podjetja, da bi spodbudili trajnostne vzorce proizvodnje in potrošnje, omejili stroške prilagajanja, preprečili goljufije z DDV in povečali konkurenčnost podjetij iz EU;

41. pozdravlja namero Komisije, da bo objavila zeleno knjigo o upravljanju podjetij in začela javno posvetovanje glede informacij o socialnih in okoljskih vidikih ter vidikih človekovih pravic pri vlaganjih podjetij; poziva Komisijo, naj pripravi konkretne predloge o zasebnih naložbah, da bi ustvarila učinkovite spodbude za dolgoročne, trajnostne in etične naložbe, bolje uskladila davčne politike za podjetja ter spodbudila družbeno odgovornost podjetij;

42. pozdravlja revizijo direktive o obdavčitvi energije, da bi bolje odražala cilje v zvezi s podnebnimi spremembami, pod pogojem, da se davčno breme ne bi po krivem prevalilo na ranljive potrošnike;

43. z navdušenjem pozdravlja pobudo Komisije za direktivo o oblikovanju skupne konsolidirane davčne osnove za podjetja in poudarja, da bi s tem zmanjšali izogibanje davkom in davčne utaje ter izboljšali preglednost in primerljivost davčnih stopenj od dobička pravnih oseb, s tem pa zmanjšali ovire za opravljanje čezmejnih dejavnosti;

44. poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo postopki za oddajo javnih naročil učinkovitejši in manj birokratski, s čimer bi podjetja v EU spodbudila k sodelovanju v čezmejnih javnih naročilih; poudarja, da je potrebno nadaljnje poenostavljanje pri lokalnih in regionalnih organih, da bi izboljšali dostop malih in srednjih podjetij do javnih naročil; poziva Komisijo, naj priskrbi podatke o stopnji odprtosti javnega naročanja ter naj zagotovi recipročnost z drugimi gospodarsko razvitimi državami in največjimi gospodarstvi v vzponu; poziva Komisijo, naj preuči nove možnosti za izboljšanje dostopa evropskih podjetij do trga javnih naročil zunaj EU, da bi zagotovila enake konkurenčne pogoje za evropska in tuja podjetja, ki se potegujejo za pridobitev javnih naročil;

45. na splošno predlaga, naj se v prihodnje trgovinske sporazume, o katerih se pogaja Unija, vključi poglavje o trajnostnem razvoju, ki bo temeljilo na načelih družbene odgovornosti podjetij, kot je opredeljeno v posodobljenih smernicah Organizacije za sodelovanje in razvoj (OECD) za multinacionalne družbe iz leta 2010;

46. poziva Komisijo, naj doseže večjo usklajenost med ukrepi v zvezi z malimi in srednjimi podjetji na nacionalni in mednarodni ravni ter naj opredeljuje in spodbuja mala in srednja podjetja s trgovinskim potencialom; meni, da bi morale države članice storiti več, da bi mala in srednja podjetja spodbudile k uporabi obstoječih pobud in orodij, denimo podatkovne zbirke o dostopu na trge in službo za pomoč izvoznikom;

47. meni, da mora Komisija povečati svoja prizadevanja za olajšanje čezmejnega bančništva z odpravo vseh obstoječih ovir za uporabo konkurenčnih sistemov obračuna in poravnave ter z izvajanjem skupnih predpisov za trgovanje;

48. meni, da bi Komisija morala finančno podpreti evropsko borzo znanj in veščin, da bodo lahko mala in srednja podjetja izkoristila znanja in veščine, ki so na voljo v večjih podjetjih, s čimer bo spodbudila sinergije in mentorstvo;

49. poziva Komisijo, naj pripravi predloge za ponoven pregled direktiv o računovodskih pravilih, da bi odpravili drago in neučinkovito prekomerno zakonsko urejanje, predvsem za mala in srednja podjetja, zato da bi bolje izkoristili njihovo konkurenčnost in potencial za rast;

D. Enotni trg za storitve

50. poudarja, da je treba v celoti in pravilno izvajati direktive o storitvah, vključno z vzpostavitvijo v celoti delujočih enotnih kontaktnih točk, ki bi omogočale elektronsko izvedbo postopkov in formalnosti, kar lahko podjetjem bistveno zmanjša operativne stroške in okrepi enotni trg za storitve; poziva Komisijo in države članice, naj sodelujejo in pospešijo razvoj enotnega trga za storitve na podlagi procesa vzajemnega vrednotenja; odločno poziva Komisijo, naj se posebej osredotoči na oblikovanje enotnega trga za spletne storitve;

51. poziva Komisijo, naj spodbuja razvoj sektorja poslovnih storitev in sprejme potrebne regulativne ukrepe, da bi zlasti mala in srednja podjetja zaščitila pred nelojalno trgovinsko prakso večjih podjetij v maloprodajnem sektorju; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi opredeli očitno nepravične poslovne prakse v dobavni verigi ter predlaga nadaljnje ukrepanje za preprečitev tovrstnega ravnanja, ustrezno upoštevaje konkurence in pogodbene svobode; želi opomniti na svojo resolucijo z dne 16. decembra 2008 o zavajajočih podjetjih za imeniške storitve[9] in ponovno poziva Komisijo, naj pripravi predlog za preprečevanje goljufivega ravnanja na tem področju;

52. meni, da bi morali vsi zakonodajni predlogi o koncesijah za storitve zagotoviti pravni okvir, ki bi v vsej EU omogočal preglednost, učinkovito pravno zaščito za ponudnike in naročnike Evropske unije; poziva Komisijo, naj zakonske akte za to področje predlaga le, če se splošna načela iz Pogodbe o delovanju Evropske unije (prepoved diskriminacije, načelo enake obravnave in preglednosti) pri koncesijah za storitve v praksi ne izvajajo v ustrezni meri;

53. pozdravlja namero Komisije, da bo predlagala zakonodajno reformo standardizacijskega okvira, tako da bo zajel tudi storitve; poudarja, da bi morala standardizacija storitev prispevati k dokončanju enotnega trga, če je to smiselno, predvsem pa mora v celoti upoštevati potrebe malih in srednjih podjetij; priznava vlogo standardov za proizvode za delovanje evropskega notranjega trga in meni, da so osrednje orodje za spodbujanje trajnega in visokokakovostnega blaga in storitev za potrošnike in podjetja; poziva k ukrepom, ki bodo spodbujali preglednost, manjše stroške in boljšo udeležbo zainteresiranih strani;

54. poudarja pomen „pametne specializacije“ regij za spodbuditev regionalne konkurenčnosti; meni, da lahko enotni trg EU kot celota uspeva le ob sodelovanju vseh udeležencev in vseh regij – tudi malih in srednjih podjetij v vseh sektorjih, javnega sektorja, socialnega gospodarstva in celo državljanov –, in je stališča, da je treba pritegniti ne le nekaj visokotehnoloških področij, ampak vse regije v Evropi in vse države članice, pri čemer bi se morala vsaka osredotočiti na svoje prednosti („pametna specializacija“) v okviru Evrope;

55. poudarja pomen zunanje razsežnosti notranjega trga, zlasti regulativnega sodelovanja z glavnimi trgovinskimi partnerji, bodisi na dvostranski bodisi na večstranski ravni, da bi spodbujali približevanje pravne ureditve, enakovrednost ureditev tretjih držav in večje sprejemanje mednarodnih standardov; spodbuja Komisijo, naj preuči obstoječe sporazume s tretjimi stranmi, ki razširjajo elemente notranjega trga prek njegovih meja, glede učinkovitosti pri zagotavljanju pravne varnosti morebitnim upravičencem;

III. Ključne prednostne naloge

Oblikovanje patenta EU in enotnega sistema za reševanje sporov

56. poudarja, da sta oblikovanje patenta Evropske unije in poenotenega sistema za reševanje sporov ter izboljšan sistem za upravljanje avtorskih pravic nujno potrebna za spodbujanje inovativnosti in ustvarjalnosti na enotnem trgu;

Inovativno financiranje

57. poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno upoštevajo pomembnost inovacij za močno, vzdržno rast in ustvarjanje novih delovnih mest z zagotovitvijo ustreznega financiranja inovacij, namreč z uvedbo projektnih obveznic EU, predvsem na področju energije, prometa n telekomunikacij, tako da bodo podpirale ekološko preobrazbo gospodarstev, in z zakonodajnim okvirom, ki bo spodbujal sklade tveganega kapitala v učinkovito vlaganje v vsej EU; poudarja, da bi dolgoročno vlaganje v inovativne sektorje, ki ustvarjajo delovna mesta, zagotovili z ustreznimi spodbudami (predloga 15 in 16 iz akta za enotni trg);

Spodbuditev e-trgovanja

58. poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe za spodbuditev podjetij in potrošnikov k e-trgovanju in poživitev njegovega razvoja na enotnem trgu; poudarja, da sta za ta cilj odločilnega pomena akcijski načrt za boj proti ponarejanju in piratstvu ter okvirna direktiva o upravljanju avtorskih pravic (predlogi 2, 3, in 5 iz akta za enotni trg);

Boljša udeležba malih in srednjih podjetij na enotnem trgu

59. poudarja, da je potrebno nadaljnje ukrepanje, če naj enotni trg postane ugodnejše okolje za mala in srednja podjetja; meni, da bi moralo tovrstno ukrepanje zajemati boljši dostop malih in srednjih podjetij do kapitalskih trgov in odpravo upravnih in davčnih ovir za njihove čezmejne dejavnosti, tako da bi sprejeli jasnejši okvir za DDV in skupno konsolidirano davčno osnovo za podjetja ter da bi napravili postopke prožnejše in manj birokratske (predlogi 12, 17, 19 in 20 iz akta za enotni trg);

Racionalizacija postopkov javnega naročanja

60. poziva Komisijo, naj pregleda zakonodajo o javnih naročilih ter javno-zasebnih partnerstvih, tako da bo spodbujala premišljeno, trajnostno in vključujočo rast na enotnem trgu ter čezmejna javna naročila; poudarja, da je potreben jasnejši okvir, ki bo izvajalcem in javnim naročnikom zagotavljal pravno varnost; močno spodbuja države članice, naj uporabljajo predkomercialna javna naročila za krepitev trga za inovativne in zelene tehnologije; vztraja, da je treba na področju javnih naročil zagotoviti recipročnost z drugimi gospodarsko razvitimi državami in gospodarstvi v vzponu (predloga 17 in 24 iz akta za enotni trg);

61. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic.

[1] Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0186.
[2] http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/business-environment/files/smes_access_to_public_procurement_final_report_2010_en.pdf
[3] Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0320.
[4] Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0173.
[5] UL C 349E, 22.10.2010, str. 25.
[6] UL C 67E, 18.3.2010, str. 10.
[7] UL C 316E, 22.12.2006, str. 378.
[8] Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu uredbe Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL C 146, 17.5.2001, str. 101).
[9] UL C 82, 23.2.2010, str. 17.

Oktobra 2010 je Komisija sprejela sporočilo „K aktu za enotni trg“ za ponovni zagon enotnega trga. V prvem delu tega dokumenta predlaga številne ukrepe za močnejšo, trajnostno in uravnoteženo rast za podjetja.

Danes je Evropa postala največje gospodarstvo na svetu. Enotni trg je temelj tako za podjetja kot tudi za potrošnike, ponudi pa lahko še večjo rast in več delovnih mest, saj njegov potencial še ni v celoti izkoriščen. Največjo pozornost je treba nameniti malim in srednjim podjetjem, ki imajo največji potencial za nadaljnji razvoj in povečanje zaposlenosti, zato je zelo pomembno spodbujanje trajnostne gospodarske rasti.

Enotni trg in podjetja, ki delujejo na njem, so pomembni za prihodnjo rast gospodarstev v EU. Ta osnutek poročila navaja prednostne ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti za izgradnjo močnejšega enotnega trga, ki se bo bolje odzival na potrebe podjetij v EU, in ki bi ustvarjal višjo stopnjo rasti kot v preteklosti. Poročevalec je prednostne naloge razdelil v štiri skupine, katerih cilj je preoblikovanje enotnega trga v inovativno, podjetjem prijazno okolje z učinkovitim pretokom storitev, ki temelji na digitalnem gospodarstvu.

Dobro delujoč enotni trg za storitve bi imel pomemben potencial za rast in s tem za oživitev gospodarstva. Ustvarjanje trajnostih delovnih mest lahko zagotovi samo trajnostna rast. Sprejeti je treba nadaljnje ukrepe za zagotovitev pravilnega izvajanja direktive o storitvah (s posebnim poudarkom na spletnih storitvah) in direktive o poklicnih kvalifikacijah. Poleg tega je uvedba evropskih poklicnih izkaznic, kjer bi bilo to primerno, zamisel, ki jo je treba še analizirati, saj lahko okrepijo prosti pretok državljanov EU in poenostavijo postopke zaposlovanja za podjetja v EU.

Druga pomembna ukrepa, ki bi ju bilo potrebno sprejeti na tem področju, sta uvedba ustreznega pravnega okvira za koncesije za storitve in zagotovitev, da bo reforma standardizacijskega okvira zajemala tudi storitve.

Evropska unija potrebuje digitalen enotni trg, da bi povečala svoje konkurenčnost in spodbudila rast. To je potrebno tudi zato, da ujame korak z drugimi državami po svetu, ki so se hitreje razvile v smeri digitalnega gospodarstva.

E-trgovanje ima velik potencial za povečanje čezmejne trgovine. Komisija bi morala dodatno razjasniti pravni okvir, ki ureja to področje, pa tudi odpraviti razlike v nacionalnih predpisih, ki ga ovirajo. E-trgovanje je treba spodbujati, pa tudi povečati zaupanje vanj – ne samo med potrošniki, ampak tudi med podjetji, ki včasih niso naklonjena njegovi uporabi. Zato je treba po potrebi uskladiti pogodbeno pravo in pospešiti čezmejne izterjave dolgov.

Nadalje je treba razvijati e-vladne storitve, saj bi podjetja lahko z uporabo spletnih postopkov zmanjšala svoje stroške poslovanja, kadar morajo komunicirati z javnimi organi, kar je pomemben dejavnik njihove konkurenčnosti. Zato sta bistvenega pomena predlog za zagotovitev vzajemnega priznavanja e-identifikacije in e-avtentifikacije in sprememba direktive o elektronskih podpisih.

Od enotnega trga bi morala imeti koristi vsa podjetja, vseeno pa je poudarek treba dati zlasti malim in srednjim podjetjem, saj se pri izkoriščanju priložnosti enotnega trga soočajo s številnejšimi težavami. Mala in srednja podjetja so gonilo rasti Evropske unije in zagotavljajo velik del naših delovnih mest, imajo pa velike težave pri širjenju svojih dejavnosti in inovacijah, ker ne morejo zlahka financirati tovrstnih projektov. Na njihovo dinamiko negativno vplivajo tudi upravne obremenitve, ki jih je treba zmanjšati. Odpraviti je treba težave malih in srednjih podjetij v zvezi s financiranjem na kapitalskih trgih; Komisija ima prav, ko to poudarja.

EU mora sprejeti tudi odločilne ukrepe za izboljšanje prepoznavnosti malih in srednjih podjetij pri vlagateljih. Ta podjetja potrebujejo boljši dostop do informacij in boljšo komunikacijo. Mala in srednja podjetja bi se morala zavedati priložnosti, ki jih ponuja enotni trg, pa tudi posebej njim namenjenih finančnih instrumentov EU. Poleg tega je treba tem podjetjem olajšati inovacije, pomembno pa je tudi izboljšati njihove zmogljivosti za sodelovanje v raziskovalnih programih.

Podpore pri inovacijah ne potrebujejo samo mala in srednja podjetja, pač pa vsa podjetja. Zato je predlog Komisije za oblikovanje projektnih obveznic, ki bi jih izdajal zasebni sektor, bistvenega pomena, da se podjetjem omogoči dostop do financiranja. Komisija bi morala zagotoviti, da bodo postopki, uveljavljeni za uporabo teh novih finančnih instrumentov, primerni tudi za mala in srednja podjetja.

Poleg tega potrebuje EU za krepitev sposobnosti inovacij evropskih podjetij učinkovit regulativni okvir za tvegani kapital, ki je eden izmed glavnih virov financiranja novih inovativnih podjetij, ki bodo ustvarjala visoko dodano vrednost. Zato je ključnega pomena, da se ustvari regulativni okvir, ki bo skladom tveganega kapitala omogočil vlaganje v katerikoli državi članici. EU se ne bo mogla osredotočiti na inovativne sektorje, če ne bo nadaljnjih ukrepov, tako da bi enotni trg veljal tudi za trg tveganega kapitala.

V poročilu je obravnavano vprašanje čezmejnih javnih naročil, ki so posebno zanimiva tako za podjetja iz EU kot tudi javne organe. Javna naročila letno prinašajo 17 % BDP EU v blagu, delih in storitvah. V teh finančno težkih časih je bistveno zagotoviti, da se ta denar porabi stroškovno čimbolj učinkovito.

Države članice EU se morajo osredotočiti na spodbujanje javnih razpisov za inovativne in zelene izdelke in storitve. Čezmejnih javnih naročil je bilo samo okoli 1,5 % vseh javnih naročil, dodeljenih v letu 2009. Kljub vsem pomembnim dosežkom na enotnem trgu je vedno potencial za povečanje e-javnih naročil in uporabe interneta, s tem pa za uspešnejše čezmejne nakupe. Posebno pozornost je treba nameniti predkomercialnim in skupnim naročilom.

Delež malih in srednjih podjetij pri javnih naročilih, ki presegajo prag, je za 18 odstotnih točk nižji kot njihova skupna teža v gospodarstvu. Mikro in mala podjetja znatno zaostajajo za svojo dejansko vlogo v realnem gospodarstvu. Boljši dostop do informacij in premagovanje omejenih tehničnih in finančnih zmožnosti lahko znatno izboljšata učinkovitost izmenjave informacij med naročniki in potencialnimi dobavitelji.

Nenazadnje so izjemno pomembni tudi davčni ukrepi. Enotni trg bi se z usklajevanjem davčne politike in uvedbo skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe bi razvil v boljše poslovno okolje za evropska podjetja. Tu bi bila prednost večja zagotovljena preglednost za podjetja EU in lažja primerjava med različnimi stopnjami obdavčitve pravnih oseb, ki jih uporabljajo države članice.

Po drugi strani to ni edina ovira, s katero se soočajo podjetja pri poslovanju prek nacionalnih meja. Poročevalec podpira oblikovanje nove strategije o DDV, ki bo razjasnila in prilagodila okvir novi stvarnosti evropskih gospodarstev ter okrepila konkurenčnost podjetij iz EU. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti pravilom o obveznostih poročanja, saj pogosto močno obremenjujejo podjetja in ovirajo čezmejno poslovanje.

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o enotnem trgu za podjetja in rast
(2010/2277(INI))

Pripravljavka mnenja: Josefa Andrés Barea

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poudarja, da je zaradi povezovanja trgov vse pomembnejša zunanja razsežnost evropske strategije, ki obsega tudi mednarodno trgovino, zato je lahko ustrezna zunanja strategija resnično koristna za trajnostno rast, delovna mesta in krepitev enotnega trga za podjetja v skladu s cilji strategije EU 2020;

2. poudarja, da morata biti notranja in zunanja politika Unije ter njuni splošni cilji skladni; meni, da morajo biti notranjepolitični cilji podlaga za cilje zunanjetrgovinske politike; odločno poziva k prizadevanju za to skladnost v okviru večstranskih in dvostranskih trgovinskih sporazumov, s pomočjo predhodnih ocen učinka na trajnostni razvoj in rednih naknadnih preverjanj, vključitve določb o človekovih pravicah, družbeni in okoljski odgovornosti v te sporazume in njihovim izvajanjem ter s sorazmernimi kaznimi za kršitve; poudarja, da bi morali mednarodni trgovinski sporazumi tudi usklajevati pravila in standarde, zlasti za mala in srednja podjetja;

3. meni, da sta za okrepitev evropskega notranjega trga potrebna napredek pri uvedbi minimalnih standardov in tesno sodelovanje na področju obdavčenja družb s sedežem v EU in njihovega poslovanja v trgovinskih partnericah;

4. ponovno opozarja, da je izpolnjevanje visokih evropskih in mednarodnih standardov osrednjega pomena za doseganje družbenega napredka, varstva potrošnikov in trajnostne gospodarske rasti ter da bi morale trgovinske partnerice EU ta pravila spoštovati in jih izvajati, da bi lahko podjetja iz EU na mednarodnem tržišču delovala pod enakimi pogoji, saj neizpolnjevanje pomeni kršenje mednarodnih obvez, kar resno ovira delovanje enotnega trga;

5. je zaskrbljen zaradi možnega učinka trgovinskih sporazumov v okviru načina 4 sporazuma GATS, za evropske trge dela; zato odločno poziva Komisijo, naj pred sklenitvijo vseh trgovinskih sporazumov pripravi oceno učinka, v kateri bodo sodelovali socialni partnerji na ravni EU in nacionalni ravni;

6. poudarja, da je treba trgovinsko politiko EU preoblikovati, da bo postala pravi nosilec trajnostnega razvoja in odpiranja več in boljših delovnih mest; poziva Komisijo, naj oblikuje trgovinsko politiko, skladno z močno industrijsko politiko, ki bo ustvarjala delovna mesta;

7. poudarja, da se je treba proti kršitvi pravic intelektualne lastnine boriti z vsemi razpoložljivimi sredstvi, da bi spodbujali inovacije in konkurenčnost EU, saj mednarodna zaščita intelektualne lastnine, zlasti blagovnih znamk in geografskih označb, ni pomembna le z vidika spodbujanja inovacij, temveč tudi za zaščito delovnih mest državljanov EU na področjih, kjer je tveganje za kršenje in ponarejanje pravic intelektualne lastnine v številnih sektorjih EU; poziva k inovativnim pristopom za varstvo avtorskih pravic v digitalni dobi, ki bodo v celoti spoštovali temeljne pravice, zasebnost in nevtralnost interneta;

8. poudarja, da je treba varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine razvijati na podlagi širšega pristopa, ki bo upošteval pravice ter potrebe potrošnikov in državljanov EU, vendar ne bo v nasprotju z drugimi notranjimi in zunanjimi politikami EU, kot so spodbujanje informacijske družbe, podpiranje izobraževanja, zdravstvenega varstva in razvoja v tretjih državah ter spodbujanje biotske in kulturne raznovrstnosti na mednarodni ravni;

9. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi sprejme skladno in uravnoteženo strategijo, da bi spodbujala inovacije, podpirala inovativna podjetja, kar je najboljši način za nagrajevanje ustvarjanja, ter zaščitila temeljne pravice, na primer pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov;

10. meni, da je pomembno zagotoviti simetričnost in preglednost postopkov oddaje javnih naročil v industrializiranih državah in velikih državah v vzponu, zlasti za mala in srednja podjetja, pri čemer je treba dosledno spoštovati potrebo po posebnem in drugačnem obravnavanju držav v razvoju ter večnamenskosti politik javnega naročanja, pa tudi varnost in predvidljivost naložb; poudarja, da proces povezovanja svetovnih trgov omogoča določene koristi, vendar se zaveda, da mednarodne družbe v nekaterih primerih kršijo človekove in delavske pravice ter škodujejo okolju; poudarja, da imajo podjetja dolžnosti, in zahteva, da se v trgovinske sporazume vključi klavzula o družbeni odgovornosti gospodarskih družb;

11. meni tudi, da mora prihodnja naložbena politike EU spodbujati naložbe, ki bodo trajnostne ter bodo spoštovale pravico vlad, da sprejemajo zakonodajo v korist javnemu interesu, in spodbujale dobre delovne razmere v podjetjih, katerim so namenjene naložbe;

12. poziva Komisijo, naj doseže večje usklajevanje med ukrepi v zvezi z malimi in srednjimi podjetji na nacionalni in mednarodni ravni ter naj opredeljuje in spodbuja mala in srednja podjetja, ki imajo trgovinski potencial; meni, da bi morale države članice storiti več, da bi mala in srednja podjetja spodbudile k uporabi obstoječih pobud in orodij, denimo podatkovne zbirke o dostopu na trge in služba za pomoč izvoznikom;

13. odločno poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo v zvezi s prevozom ljudi in prodajnega blaga na notranjem trgu ter v sosednje države poudarek izrecno na železniških omrežjih;

14. ugotavlja, da so multinacionalne družbe in njihove podružnice ključni akterji v gospodarski globalizaciji in mednarodni trgovini ter da mednarodna mreža Združenih narodov UN Global Compact z 10 načeli poziva multinacionalne družbe, naj v okviru svojih pristojnosti spoštujejo, podpirajo in uresničujejo vrsto temeljnih vrednot s področja človekovih pravic, delovnih standardov, okolja in boja proti korupciji; opozarja tudi, da neskladje z veljavno zakonodajo v tretjih državah, v katerih posluje družba EU katere koli velikosti, predstavlja prekršek ali kaznivo dejanje, ki škoduje delavcem v zadevnih tretjih državah, in če se to neskladje ne odpravi in ni kaznovano, lahko povzroči širjenje manj strogih delavskih, okoljskih in davčnih standardov ter s tem negativno vpliva tudi na delavce v EU; je odločnega mnenja, da direktiva o napotitvi delavcev na delo ne sme ustvarjati dveh razredov državljanskih pravic znotraj istega podjetja ali na isti lokaciji;

15. na splošno predlaga, da se v prihodnje trgovinske sporazume, o katerih se pogaja Unija, vključi poglavje o trajnostnem razvoju, ki bo temeljilo na načelih družbene odgovornosti podjetij, kot je opredeljeno v posodobljenih smernicah Organizacije za sodelovanje in razvoj (OECD) za multinacionalne družbe iz leta 2010.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o enotnem trgu za podjetja in rast
(2010/2277(INI))

Pripravljavec mnenja: Diogo Feio

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker je dobro delujoč in integriran enotni trg, ki ima za cilj spodbujanje prostega pretoka storitev, tudi rešitev za e-učenje in e-trgovino, bistven zlasti za mala in srednja podjetja ter za potrošnike, kar posledično v globaliziranem svetu vpliva na rast, konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest Evropske unije, za njene državljane pa bistveno prispeva k izboljšanju dostopa do osnovnih proizvodov in storitev,

B. ker so zmanjšanje upravnega bremena, uporaba e-uprave in spoštovanje strategije Evropske unije za boljšo zakonodajo bistveni zlasti za mala in srednja podjetja, ki so glavna gonilna sila rasti v Evropski uniji, in ki bi z njihovo pomočjo lahko v celoti izkoristila enotni trg, prispevala k ustvarjanju delovnih mest ter vlagala v raziskave, razvoj in inovacije, hkrati pa v celoti spoštovala socialne in okoljske norme ter zakone, pa tudi zagotavljala visoko raven varstva potrošnikov in ustrezno razporeditev blaginje,

C. ker bi morali biti cilji strategije EU 2020 in akt o malih podjetjih celovito povezani in ker bi morale na njih sloneti vse politike enotnega trga,

D. ker je politika konkurence ključno orodje za zagotavljanje dinamičnega, učinkovitega in inovativnega notranjega trga EU in njene konkurenčnosti na globalni ravni,

1. poziva Komisijo, naj v duhu poročila Maria Montija spodbuja liberalizacijo in konkurenco ter zagovarja izboljšanje davčne in socialne konvergence;

2. poudarja, da se različni ukrepi v Montijevem poročilu dopolnjujejo, njihova povezanost pa se v aktu za enotni trg ne odraža v celoti;

3. poudarja, da je sprejetje teh ukrepov bistveno za premagovanje sedanjih ovir na nacionalni in evropski ravni;

4. pozdravlja pobudo akta za enotni trg, ravnovesje med gospodarskimi, socialnimi in upravnimi cilji ter zlasti uskladitev akta o malih podjetjih s strategijo Evropa 2020;

5. poziva Komisijo, naj se posebno posveti potrebam malih in srednjih podjetij, ki so glavni delodajalci v Evropski uniji, hkrati pa naj v celoti spoštuje socialne in okoljske norme ter zakone, pa tudi visoko raven varstva potrošnikov tako, da bo:

(a) malim in srednjim podjetjem olajšala dostop kapitalskih trgov, kar bi jim omogočilo, da bodo vlagala v raziskave, razvoj in inovacije ter spodbujala evropski izvoz,

(b) malim in srednjim podjetjem zmanjšala obveznosti poročanja in upravne obremenitve ter da bo

(c) zlasti upoštevala odvisnost malih in srednjih podjetij, ki so podizvajalci velikih podjetij, ter preučila, kako bi lahko ciljno ukrepala tako, da bi bile upoštevane posledice te odvisnosti;

6. poudarja, da je pomembno izboljšati gospodarsko upravljanje Evropske unije, da bi se za podjetja oblikovali gospodarski pogoji, ki bi jim omogočili izkoristiti priložnosti na enotnem trgu ter da bi se jim zagotovila rast in večja konkurenčnost; poziva, naj se ta povezava izrecno navede v aktu o enotnem trgu;

7. poudarja, da je treba za dosego trajnostnega notranjega trga učinkovito izvajati in dokončati sveženj o finančnem nadzoru; poziva Komisijo, naj pripravi oceno, ki bo zagotovila, da se bo takšno izvajanje opravljalo po vsej EU in da bo korelacijska tabela objavljena vsako leto; v ta namen je treba spodbujati najboljše prakse med nadzornimi subjekti na nacionalni ravni in ravni EU;

8. poziva Komisijo, naj v svoj program vključi bistvene pobude za finančne storitve (na primer enotno območje plačil v eurih in večjo pravno varnost vrednostnih papirjev), ki so zelo pomembne za enotni trg;

9. poudarja, da je evropska politika konkurence, ki temelji na načelih odprtih trgov in enakih konkurenčnih pogojih v vseh sektorjih, temelj za uspešen enotni trg in osnovni predpogoj za ustvarjanje trajnostnih delovnih mest, temelječih na znanju;

10. obžaluje, da ni konkretnih ukrepov za učinkovito izvajanje pravil o konkurenci, zlasti pri nadzoru združitev, in poziva Komisijo, naj:

(a) ob upoštevanju posebnih značilnosti malih in srednjih podjetij v svojo strategijo enotnega trga vključi politiko konkurence in orodja,

(b) izboljša oceno sektorjev, s katerimi je neločljivo povezano pomanjkanje konkurence, kot je energetski sektor,

(d) po potrebi nadalje oceni, poenostavi ali revidira urejanje državne pomoči kot povračila za storitve splošnega interesa;

11. poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za oblikovanje statuta evropske zasebne družbe;

12. poudarja, da je treba odstraniti davčne ovire za čezmejne dejavnosti, ne da bi posegali v določbe iz Lizbonske pogodbe o suverenosti in davčnih zadevah držav članic; poudarja, da morajo države članice bolje usklajevati nacionalno davčno politiko, da bi nadalje odstranjevale davčne ovire in ovire na notranjem trgu ter da bi se izognile dvojni obdavčitvi in bojevale proti davčni konkurenci; poziva, naj se uvede skupna konsolidirana davčna osnova in naj se predlog za poenostavljeni davčni sistem za mala in srednja podjetja, ki so dejavna na enotnem trgu, revidira v skladu z načelom subsidiarnosti;

13. pozdravlja novo strategijo za DDV, katere cilj je povečati rast in zmanjšati upravne stroške za podjetja, k čemur je pozval Evropski parlament;

14. pozdravlja revizijo direktive o obdavčitvi energije, da bi bolje odražala cilje v zvezi s podnebnimi spremembami, pod pogojem, da se davčno breme po krivem ne prevali na ranljive potrošnike;

15. pozdravlja sklicevanje na projektne obveznice in poziva, naj se proračun EU uporabi za povečanje obsega kreditov, ki jih EIB odobri v partnerstvu z bančnim in zasebnim sektorjem, in naj se oblikujejo sheme projektnih obveznic za financiranje evropskih projektov za podporo oživljanju rasti in zaposlovanja, vključno z infrastrukturnimi projekti za javne storitve v prometu, energetiki in telekomunikacijah;

16. opozarja, da izražanje mnenja o političnih prednostnih nalogah ne vpliva na stališča Parlamenta o posebnih ukrepih, ki bodo med drugim temeljila na oceni učinka posameznega predloga v skladu z načeli boljše zakonodaje in spoštovanjem socialnih in okoljskih norm ter zakonov v celoti ter zagotavljanjem visoke ravni varstva potrošnikov;

17. poziva Komisijo, naj pozornost nameni posledicam, ki jih imajo naraščajoče ekonomske razlike med državami članicami EU za notranjo kohezijo enotnega trga.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o enotnem trgu za podjetja in rast
(2010/2277(INI))

Poročevalec: Raffaele Baldassarre

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. opozarja, da je enotni trg, ki temelji na svobodni in pošteni konkurenci, temeljni cilj gospodarske reforme EU in Evropi zagotavlja pomembno konkurenčno prednost v svetovnem gospodarstvu;

2. meni, da je enotni trg mogoče in treba oživeti ter dokončno oblikovati, da bi izpolnili cilje, opredeljene v strategiji Evropa 2020 ter zagotovili večjo rast podjetjem, vključno organizacijam socialne ekonomije (zadruge, združenja, vzajemne družbe in fundacije), in številčnejša in boljša delovna mesta, pa tudi ustrezno varstvo pravic za evropske delavce in potrošnike v EU; pri tem poudarja, da je treba ustrezno oceniti vse predloge v aktu o enotnem trgu glede na njihov socialni, gospodarski in okoljski učinek; meni, da je treba za pridobitev vseh koristi, ki jih prinaša dokončanje enotnega trga, celovito zagotoviti in podpreti izvrševanje prostega gibanja delavcev, kapitala in storitev na ravni EU in držav članic;

3. poudarja, da je zaposlovanje odvisno tudi od učinkovite zaščite pravic intelektualne lastnine; zato pozdravlja napoved Komisije, da bo pripravila zakonodajne predloge, s katerimi bo obravnavala nove izzive zaradi piratstva na internetu in izboljšala carinjenje na tem področju;

4. poudarja, da ravnovesje predlogov zahteva sektorski pristop k predlaganim usmeritvam: energija, promet, tehnološke inovacije, pravna varnost podjetij in delavcev itd. ter da so potrebna posvetovanja v vseh teh sektorjih;

5. meni, da se pri procesu ustvarjanja enotnega trga za energijo ne bi smeli osredotočiti samo na krepitev konkurenčnosti podjetij, ampak tudi na ohranjanje dostopnih cen energije za potrošnike in podjetja;

6. meni, da so mala in srednja podjetja temelj evropskega gospodarstva ter glavna gonilna sila za ustvarjanje trajnostnih in kakovostnih delovnih mest, zaposlovanje, gospodarsko rast in socialno kohezijo v Evropi; poudarja, da si je treba bolj prizadevati za izboljšanje dostopa malih in srednjih podjetij do enotnega trga in njihovo sodelovanje na njem, vključno z odpravo vseh ovir za razvoj e-poslovanja, kot je opredeljen v digitalni agendi za leto 2010, ter podpirati razvoj širokopasovne dostopnosti in širšo uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij; meni, da je treba prek vseživljenjskega učenja (poklicnega usposabljanja) spodbujati učenje jezikov, predvsem pri zaposlenih v malih in srednjih podjetjih, kot sredstvo za izboljšanje dostopa teh podjetij do enotnega trga;

7. poudarja, da je v času gospodarske krize dostop do finančnih sredstev ena od največjih težav malih in srednjih podjetij; vendar meni, da je potrebe po financiranju malih in srednjih podjetij mogoče bolje zadovoljiti z izboljšanjem podpore javnih bank in ne prek trga vrednostih papirjev ter skladov tveganega kapitala, kot predlaga Komisija; poudarja, da bi s pristopom Komisije mala in srednja podjetja postala bolj občutljiva na nihanje finančnih trgov in strategije odprodaje sredstev, ki ogrožajo stabilnost malih in srednjih podjetij ter zaposlovanja;

8. poudarja, da načelo „najprej pomisli na male“ še ni bilo uresničeno tako, da bi bila odpravljena bremena, ki ovirajo mala in srednja podjetja; poziva k diferenciranim političnim ukrepom za mala in srednja podjetja; predlaga, da se spodbujajo mala in srednja podjetja s posebnim potencialom rasti, visokimi plačami in dobrimi delovnimi pogoji, ter poziva k diferenciaciji v aktu za mala podjetja, da bi ga bilo mogoče uskladiti s strategijo Evropa 2020;

9. pozdravlja revizijo četrte in sedme direktive o računovodskih pravilih, katere namen je povsod v Evropski uniji na enaki ravni poenostaviti obveznosti finančnega poročanja in zmanjšati upravne obremenitve, zlasti za mala in srednja podjetja, da bi se spodbudilo nadaljnji razvoj enotnega trga in prispevalo k ustvarjanju novih delovnih mest; zahteva, da zmanjšanje upravne obremenitve ne sme zmanjšati varstva delavcev, denimo z zmanjšanjem obveznosti glede zdravja in varnosti pri delu; poudarja, da je treba izpolniti zahteve glede izredne preglednosti in zadostnega razkritja, da bi zaščitili upnike;

10. ponovno poudarja, da je treba s skrbno oceno učinka vseh novih regulativnih ali zakonodajnih ukrepov na mala in srednja podjetja oblikovati tem podjetjem prijaznejše zakonodajno okolje, da bi zmanjšali birokratske postopke, povečali konkurenčnost in spodbujali kakovostne zaposlitve; poudarja, da je treba ohraniti obstoječe določbe o zdravju in varnosti delavcev; poziva tudi k večji okrepitvi enotnega trga ter izrazitejši vlogi in močnejši politični volji držav članic za njegovo izboljšanje;

11. poudarja, kako pomembni sta boljša komunikacija in razširitev informacijskega sistema na notranjem trgu, saj je bistveno, da mala in srednja podjetja dobijo jasne informacije o notranjem trgu;

12. odločno podpira predlog o projektnih obveznicah EU, s katerimi bi financirali evropske projekte, ter meni, da je to nujna naloga za Evropo glede strateških naložb in ustvarjanja delovnih mest; meni, da lahko ustrezno financirani evropski projekti prispevajo h konkurenčnosti EU, saj bi v celoti izkoristili potencial enotnega trga in ustvarjali delovna mesta; poziva, naj bodo projekti po obvezni oceni učinka izbrani glede na njihov potencial oblikovanja delovnih mest;

13. poziva Komisijo, naj pripravi letno oceno potreb po javnih in zasebnih naložbah ter oceni, kako se te potrebe zadovoljujejo ali kako bi jih bilo treba zadovoljevati v okviru predloga št. 16;

14. poudarja, da je pomembno uporabiti pravila o javnih naročilih za podporo zaposlovanja, socialnega napredka in trajnostnega razvoja; poziva Komisijo, naj malim in srednjim podjetjem, organizacijam socialne ekonomije in pravični trgovini olajša dostop do javnih naročil;

15. poudarja pomen boljše uporabe predkomercialnih javnih naročil za podporo inovacijam, ki so bistven pogoj za trajnostno rast, zaposlovanje in družbeni napredek; poziva Komisijo, naj pripravi pobude, da bi upoštevala ta pomislek v svojem predlogu št. 17 in preuči načine za odprtje in lažji dostop do javnih naročil v EU in tretjih državah za mala in srednja podjetja, vključno za mala in srednja socialna podjetja; poziva Komisijo, naj po potrebi nadalje spodbuja uporabo socialnih in okoljskih standardov pri javnih naročilih;

16. poleg predlogov št. 19 in 20 o davčnih vprašanjih pozdravlja izvajanje predlogov Maria Montija za ustanovitev skupine za davčno politiko, ki bo združevala predstavnike iz držav članic;

17. pozdravlja predlog Komisije, da se objavi strategija za DDV; meni, da je za preprečitev nelojalne davčne konkurence in izkrivljanja trga potrebno boljše davčno usklajevanje med državami članicami; v tej zvezi pozdravlja predlog direktive o skupni konsolidirani davčni osnovi (CCCTB); meni, da bo direktiva o skupni konsolidirani davčni osnovi spodbudila konkurenčnost malih in srednjih podjetij z zmanjšanem obremenitev zaradi kompleksnosti uprave in odpravljanjem davčnih ovir, ki zaradi razdrobitve omejujejo rast, s tem pa potencialno pozitivno učinkovala na javne finance in zaposlovanje;

18. je zaskrbljen zaradi izkrivljanja na notranjem trgu, ki ga povzročajo različne stopnje davčnih goljufij v državah članicah; poziva Komisijo, naj odločno ukrepa za vzpostavitev sistema spodbud in sankcij proti davčnim utajam in nezakonitemu begu kapitala, vključno s pobudami proti davčnim oazam, ki ovirajo evropsko gospodarstvo; zato poziva Komisijo, naj svojemu predlogu št. 19 doda oceno učinka, da bi presodila različne težave, ki jih v vseh državah članicah prinašajo davčne utaje in siva ekonomija;

19. poudarja, da je treba odpraviti zakonodajne ovire pri opravljanju čezmejnih dejavnosti; poziva Komisijo, naj ustvari enake konkurenčne pogoje za vse oblike organizacij na enotnem trgu s potrebnimi ukrepi za pripravo predlogov za evropski statut za združenja, vzajemne družbe in fundacije, naj predlaga študijo izvedljivosti in oceno učinka evropskega statuta za združenja in vzajemne družbe ter čimprej dokonča oceno učinka evropskega statuta za fundacije;

20. odločno podpira prizadevanja za nadaljevanje mednarodnih trgovinskih pogajanj, da bi odpravili trgovinske ovire in tako evropskim podjetjem omogočili boljši dostop do trgov tretjih držav, zlasti na področju javnih naročil; v zvezi s tem ponovno poudarja, da je po potrebi treba vključiti socialne in okoljske standarde v trgovinske sporazume, sklenjene med EU in tretjimi državami, za spodbujanje družbene odgovornosti podjetij v sklopu teh pogajanj; v zvezi s tem poudarja pomembnost učinkovitega izvajanja standardov Mednarodne organizacije dela (ILO) in njene agende za dostojno delo ter kodeksa ravnanja OECD za večnacionalna podjetja;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o enotnem trgu za podjetja in rast
(2010/2277(INI))

Pripravljavec mnenja: Francesco De Angelis

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. priznava vlogo standardov za proizvode pri delovanju evropskega notranjega trga in meni, da so osrednje orodje za spodbujanje trajnega in visokokakovostnega blaga in storitev za potrošnike in podjetja; pozdravlja predlog za prenovo evropskega standardizacijskega sistema in poziva k ukrepom, ki bodo spodbujali preglednost, manjše stroške in boljšo udeležbo zainteresiranih strani;

2. ugotavlja, da je treba za učinkovito delovanje enotnega trga še izboljšati medsebojni proces ocenjevanja direktive o storitvah, zlasti s pravočasno izmenjavo podatkov; poziva k oceni, kako direktiva vpliva na kakovost storitev, s presojo manevrskega prostora, ki ga direktiva dopušča javnim oblastem za naložitev zahtev glede javnega interesa ponudnikom storitev; je prepričan, da sedanje nepotrebne birokratske ovire na nacionalni, regionalni in lokalni ravni preprečujejo izvajanje splošnih pravil za vse države članice;

3. poziva Komisijo in države članice, naj pri oblikovanju zakonodaje priznajo raznolikost oblik podjetij v Evropi; zlasti poudarja pomembnost podjetij socialnega gospodarstva, saj ta model ne temelji na velikosti ali področju delovanja, temveč na skupnih vrednotah, kot so sodelovanje socialnih akterjev, prednost posameznika in socialnih ciljev pred kapitalom, varstvo ter upoštevanje načel solidarnosti in odgovornosti, uskladitev interesov uporabnikov s splošnim interesom, prostovoljno in odprto članstvo ter uporaba večine presežkov za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja in storitev za člane ob spoštovanju splošnega interesa;

4. poudarja, da je nujno treba prilagoditi standardizacijsko politiko v informacijski in telekomunikacijski tehnologiji EU razvoju na trgu in v politiki, kar bo privedlo do uresničevanja ciljev evropske politike, za katere je potrebna medobratovalnost; meni, da mora biti razvoj elektronske trgovine na notranjem trgu osredinjen predvsem na pravne težave, ki pestijo podjetja in potrošnike, posebno pozornost pa je treba nameniti čezmejni trgovini in obenem zagotoviti visoko raven varstva potrošnikov; poudarja, da je treba pri tem bolj upoštevati potrebe malih in srednjih podjetij, katerih glavno področje delovanja ni spletna trgovina;

5. ponovno poudarja, da se v skladu z načelom nediskriminacije državljanom drugih držav članic ne sme nalagati obveznosti, da morajo predložiti izvirne dokumente, overjene kopije, potrdila o državljanstvu ali uradne prevode dokumentov, da bodo lahko izkoristili ugodnosti storitev oziroma ugodnejše pogoje ali cene;

6. meni, da mora Evropska unija okrepiti prizadevanja na področju podnebja in energetike, da bi prispevala k vzpostavitvi popolnoma delujočega energetska trga in se ustrezno odzvala na prihodnje energetske izzive; je prepričan, da je za uresničitev podnebnih in energetskih ciljev EU potreben nov pristop, in sicer z uporabo ustreznih najnižjih stopenj dajatev za izpuste CO₂ ter energetsko vsebnost, kar se ne bi smelo prekrivati s trgovanjem z emisijskimi kvotami; poudarja, da je pomembno spodbujati lokalne in regionalne organe, da bodo v svojih načrtih za energetsko učinkovitost in okoljskih načrtih izkoristili informacijsko in telekomunikacijsko tehnologijo, ter meni, da bo to znatno povečalo poslovne priložnosti na lokalni in regionalni ravni;

7. poudarja potrebo po dodatnih načrtih za energetsko učinkovitost in ukrepih, s katerimi bi znatno povečali prihranek energije, in poziva Komisijo, naj skrbno spremlja izvajanje direktiv o energetskem označevanju, okoljski zasnovi izdelkov, prometu in infrastrukturi, da bi zagotovila in izvajala skupen evropski okvirni pristop; poziva jo, naj sprejme ambiciozen pristop tudi v prihodnji strategiji za učinkovitost glede virov, kar zadeve cilje, politike in instrumente; poudarja, da je treba vzhodnoevropsko infrastrukturo okrepiti skladno z infrastrukturo drugih držav članic;

8. pozdravlja predlog za spremembo akta o malih podjetjih, da bi ga tesneje povezali s strategijo Evropa 2020, in poziva Komisijo, naj ustrezno upošteva odločilno vlogo malih, srednjih in mikropodjetij v Evropi; poziva jo, naj pospeši visokohitrostne širokopasovne povezave v regijah EU, da bi zagotovila čim večjo udeležbo teh podjetij na notranjem trgu, ki se vse bolj digitalizira; poziva k vzpostavitvi evropskega patentnega sistema, ki bo prijazen do malih in srednjih podjetij, usmerjen v kakovost in prožen ter bo spodbujal tehnološke inovacije in nastajanje novih poslovnih modelov; pozdravlja predlog, da bi sprejeli akcijski načrt za dostop teh podjetij do kapitalskih trgov, na primer z evroobveznicami, in poziva k spodbujanju inovativnih mehanizmov financiranja, namenjenih inovativnim malim in srednjim podjetjem; pozdravlja načrte Evropske komisije glede posodobitve evropskega sistema davka na dodano vrednost, pri čemer bi posebej upoštevala predpise za mala in srednja podjetja in zmanjševanje stroškov usklajevanja; poudarja, kako pomembno je izvajati predloge skupine na visoki ravni o zmanjšanju obremenitve;

9. ponovno poudarja, da je pravica do opravljanja poklica v drugi državi članici ena od temeljnih svoboščin, zagotovljenih s Pogodbo, in predpogoj za visoko konkurenčno socialno tržno ekonomijo; poziva Komisijo in države članice k odpravi vseh ovir za prosto gibanje delavcev;

10. poudarja, da mora EU doseči večjo neodvisnost pri oskrbi z energijo, in meni, da bi moral pristop z regionalnimi grozdi na notranjem energetskem trgu, pa tudi diverzifikacija energetskih poti skozi evropske države, olajšati to neodvisnost; poziva Komisijo, naj izboljša tudi integracijo obnovljivih virov energije, in poudarja, da morajo pametna omrežja postati učinkovitejša; meni, da mora izvajanje mehanizmov sodelovanja postati bolj učinkovito in pregledno;

11. poudarja, da je pri uporabi evropskega radijskega spektra potrebno večje sodelovanje in usklajenost, in si želi, da bi ta spekter učinkoviteje uporabljali, da bi dosegli nižje cene za končne uporabnike;

12. pozdravlja predlog Komisije glede okrepitve dialoga s civilno družbo prek posvetovanj; vendar pri tem opominja, da so instrumenti za to v veliki meri že na voljo, ker se je Komisija pred časom v okviru svojih smernic za oceno učinka zavezala k natančnejšemu napovedovanju učinkov zakonodajnih predlogov z različnih vidikov; ponovno poudarja, kako pomembno je posvetovanje institucij EU z zainteresiranimi stranmi, zato da se izkoristi strokovno znanje, pa tudi za zagotovitev preglednih in javno sprejetih dejavnosti;

13. pozdravlja pobudo o ekološkem odtisu proizvodov in poziva Komisijo, naj hitro oblikuje resnično skupen sistem ocenjevanja in označevanja;

14. priznava, da so javna naročila močan instrument za usmerjanje trgov k trajnostnim proizvodom in storitvam ter za spodbujanje inovacij; pozdravlja namero Komisije, da bi pregledala in poenostavila pravila za javna naročila, in poudarja, da ta proces ne sme ogroziti zmogljivosti javnih organov za vključitev meril splošnega pomena, na primer okoljskih in družbenih meril, v svoje razpise, temveč jo mora okrepiti.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o enotnem trgu za podjetja in rast
(2010/2277(INI))

Pripravljavka mnenja: Sophie Auconie

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

Enotni trg za podjetja in rast

1. ugotavlja, da se politiki Evropske unije o enotnem trgu in regionalnem razvoju medsebojno zelo dopolnjujeta, in poudarja, da sta napredek na področju notranjega trga in nadaljnji razvoj regij Unije medsebojno pogojena, vse to pa ustvarja Evropo, v kateri bosta vladali kohezija in konkurenčnost; pozdravlja predloge Komisije za poglobitev enotnega trga;

2. poudarja, da mora enotni trg v globaliziranem svetu podjetjem zagotavljati najbolj optimalno poslovno okolje in da je treba upoštevati posebnost in različnost malih in srednjih podjetij, da bi spodbujali ustvarjanje novih delovnih mest, inovacije in podjetniške vrednote, povečanje ugleda podjetnika ter podporo podjetniškemu duhu in samozaposlovanju v vseh regijah EU, tudi na podeželju; zato pozdravlja načrtovano ocenitev akta za mala podjetja in okrepitev načela „najprej pomisli na male“; poudarja vlogo, ki jo lahko ima regionalna politika pri nadaljnjem povezovanju enotnega trga, ter poziva Komisijo in države članice, naj olajšajo dostop do sredstev EU, zlasti za mala in srednja podjetja, ki so najprožnejši sestavni del evropskega gospodarstva; opozarja na pomen lokalnih podjetij za socialne vezi, zaposlovanje in dinamiko v prikrajšanih območjih, zlasti v mestnih okrožjih v težavah ali na redko poseljenih območjih; poziva, naj se jim nameni ustrezna podpora v okviru regionalne politike Unije;

3. poziva Komisijo in države članice, naj odpravijo zamude in pomanjkljivosti pri prenosu direktiv o notranjem trgu, da bi zagotovile neizkrivljeno konkurenco;

4. ugotavlja, da je enotni trg za patente še vedno nepopoln; spodbuja promocijo patenta Evropske unije, ki bi lahko okrepil inovacije, rast in konkurenčnost ter s tem evropskim podjetjem omogočil, da v celoti izkoristijo enotni trg EU;

5. poudarja, da je dejanski in učinkovit dostop do trga za vse regije EU nujen za prost pretok oseb, blaga, kapitala in storitev, s tem pa tudi za trden in dinamičen notranji trg; pri tem poudarja, da ima regionalna politika Unije bistveno vlogo pri razvoju infrastrukture ter pri gospodarsko in socialno skladnem in uravnoteženem razvoju regij; pozdravlja predlog Komisije, da se leta 2011 sprejme revizija smernic Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, ter predlog v zvezi s splošnim okvirom za financiranje prometne infrastrukture; priporoča, naj se regionalni pristop poslužuje strukturnih skladov za spodbujanje naložb v čezmejno energetsko, prometno, komunikacijsko, zdravstveno, okoljsko, raziskovalno in izobraževalno infrastrukturo, da bi zagotovili dostop do osnovnih storitev za vse ter usklajeno delovanje notranjega trga; poziva k razvoju inovativnih virov financiranja (kot so javno-zasebna partnerstva, projektne obveznice in uporabnine) kot ključnih instrumentov za pospešitev izvajanja projektov ob hkratnem popolnem spoštovanju potrebe po visoki ravni kakovosti storitev splošnega pomena in splošnem dostopu do njih; v zvezi s tem poudarja, da je treba podpirati razvoj vrste javno-zasebnih partnerstev, tudi na lokalni in regionalni ravni; poziva Komisijo in države članice, naj skupaj obravnavajo kompleksnost pravil o profitnih projektih;

6. poudarja pomembnost regij in izvajanja regionalne politike za uspešnost strategije Evropa 2020 in poglabljanje enotnega trga; poziva Komisijo, naj vzpostavi resnično povezavo med aktom za enotni trg in strategijo Evropa 2020; v zvezi s tem opozarja, da bi bilo treba sredstva EU iz strukturnih skladov dodeljevati na prožen, dinamičen in v prihodnost usmerjen način, med drugim, da bi regije EU dodatno zavarovali pred morebitnimi negativnimi učinki mednarodnih trgovinskih sporazumov in jih pripravili na potrebne socialnoekonomske spremembe v okviru strategije, ki bi bila utemeljena na ravnotežju med pogojevanjem in možnostmi ter prožnostjo in sektorskimi instrumenti; poziva k uporabnikom prijaznejši regionalni politiki in največji možni preglednosti ter strožjim pravilom proti „lovu na sredstva iz skladov“, s čimer lahko nekatera podjetja zlorabljajo finančne instrumente Unije; poudarja potrebo po bolj poglobljenem usklajevanju in povezovanju pravil za strukturne sklade, da se prepreči delitev projektov na več delov, za katere se uporabljajo različni skladi; priporoča, da se ne bi osredotočali zgolj na pravilnost izdatkov, ampak tudi na kakovost posegov, ter da bi morala biti zagotovljena zadostna sredstva za krepitev pomoči pri upravljanju;

7. poudarja, da se regije, ki ležijo ob notranjih mejah enotnega trga, prve soočajo s posledicami odprave teh meja; poziva Komisijo, naj upošteva pomisleke glede „učinka praga“ med obmejnimi regijami, ki imajo primerljivo stopnjo razvoja, vendar v okviru regionalne politike EU prejemajo precej različne ravni finančne podpore; poziva k razpravi o rešitvah za izravnavo teh neželenih učinkov;

8. poudarja pomen „pametne specializacije“ regij za spodbuditev regionalne konkurenčnosti; enotni trg EU lahko uspeva kot celota le ob sodelovanju vseh udeležencev in vseh regij – tudi malih in srednjih podjetij v vseh sektorjih, vključno z javnim sektorjem –, socialnega gospodarstva in državljanov samih, ne le nekaterih visokotehnoloških področij, ampak vseh regij v Evropi in vseh držav članic, pri čemer se vsaka osredotoča na svoje prednosti („pametna specializacija“) v okviru Evrope;

9. poziva Komisijo, naj pojasni „makroekonomsko pogojenost“, omenjeno v razpravi o prihodnosti regionalne politike Unije, ki lahko v primeru nepravilnega izvajanja vodi k uvedbi škodljivih in nesmiselnih sankcij za potencialne prejemnike v okviru regionalne politike, tj. podjetja in državljane EU;

10. pozdravlja namen Komisije, da bo pregledala pravila o javnih naročilih s ciljem, da jih uskladi s cilji in politikami EU, poenostavi postopke, zlasti za male lokalne in regionalne organe oblasti, ter malim in srednjim podjetjem olajša dostop do javnih pogodb;

11. poudarja, da so storitve za enotni trg edinstven vir razvoja; poudarja, da je direktiva o storitvah bistveni korak na poti k vzpostavitvi resničnega enotnega trga za storitve in da bi se moral proces prenosa začeti čim prej in na pregleden način; poziva Komisijo, naj podpre države članice, ki imajo težave ali zamujajo z izvajanjem; zlasti poudarja, da je treba zagotoviti družbeno in regionalno pravičen dostop do storitev splošnega pomena na podlagi celovite izrabe možnosti, ki jih ponuja Lizbonska pogodba, ter ob hkratnem upoštevanju subsidiarnosti in pravice regionalnih in lokalnih organov oblasti do lokalne samouprave;

12. poudarja, da terja enotni trg ustrezno financirano regionalno politiko za obdobje po letu 2013 in da njegov proračun nikakor ne sme biti manjši od tega, ki se uporablja v tekočem obdobju 2007–2013;

13. poudarja, da imajo regije EU možnost precej pomagati Komisiji pri spodbujanju ustvarjanja digitalnega enotnega trga; v zvezi s tem poudarja pomen, ki bi ga bilo treba nameniti uporabi sredstev, ki so na voljo regijam EU, da premostijo svoje pomanjkanje razvoja na področjih e-poslovanja in e-storitev, ki bi lahko bila ploden vir prihodnje rasti v regijah;

Enotni trg za Evropejce

14. meni, da ozemeljsko sodelovanje (vključno z evropskimi združenji za teritorialno sodelovanje in makroregionalnimi strategijami), med drugim s celovito izrabo potenciala čezmejnih konkurenčnih grozdov, bistveno prispeva k odpravi vidnih in nevidnih notranjih meja enotnega trga in k njegovemu nadaljnjemu razvoju; vztraja, da je pomembno ta cilj kohezijske politike utrditi, in zato poziva k povečanju proračunskih sredstev za ozemeljsko sodelovanje po letu 2013, da bi tako spodbudili sodelovanje na več ravneh prek državnih meja, zagotovili kohezijski razvoj čezmejnih regij in, splošneje, bolje izrabili potencial teritorialnega sodelovanja; spodbuja k poenostavitvi dostopa do financiranja evropskega regionalnega sodelovanja, da bi tako olajšali udeležbo, med drugim tudi zasebnikov;

15. ponavlja, da je treba v okviru integriranih politik EU upoštevati položaj regij s posebnimi ozemeljskimi značilnostmi, zlasti najbolj oddaljenih regij, kakor so opredeljene v členu 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da se tem regijam in njihovim podjetjem, delovni sili in državljanom omogoči popolna vključitev v notranji trg EU in s tem tudi uživanje njegovih koristi; spodbuja Komisijo, naj še naprej oblikuje in nadalje razvija posebne določbe za te regije; ponavlja potrebo po vzpostavitvi načrta za širše evropsko sosedstvo, ki ga je Komisija predstavila v sporočilu KOM(2004)343, kot dopolnila k vključevanju v enotni trg; poziva k razširitvi in okrepitvi predlogov v poglavju „Okrepiti solidarnost na enotnem trgu“, zlasti pa k upoštevanju učinka enotnega trga v najbolj prikrajšanih regijah, da se v njih predvidijo in podprejo prizadevanja za prilagoditev;

16. pozdravlja predlagano ustanovitev evropskega statuta za fundacije in jemlje na znanje zavezo Komisije, da bo predložila uredbo do konca leta 2011; poziva k ustanovitvi evropskega statuta za združenja, s čimer bi olajšali čezmejne državljanske pobude in prispevali k razvoju državljanstva EU onstran meja;

Upravljanje in partnerstvo na enotnem trgu

17. pozdravlja pristop Komisije, temelječ na upravljanju na več ravneh, in njena večja prizadevanja, da bi v postopek posvetovanja vključila širšo javnost; poudarja, da bi se moral ta pristop ustrezno uporabljati pri vseh politikah Unije z deljeno pristojnostjo, vključno s kohezijsko politiko; opozarja, da je to nujno za zagotovitev resničnega sodelovanja regionalnih in lokalnih političnih ter gospodarskih subjektov pri odločanju; ugotavlja da bi bilo treba na teh posvetovanjih upoštevati novo posebno vlogo lokalnih in regionalnih organov oblasti, saj prav oni izvajajo pravila EU; poudarja potrebo po večjem vključevanju regionalnih in lokalnih organov oblasti v izgradnjo enotnega trga v skladu z načeli subsidiarnosti in partnerstva ter na vseh stopnjah postopka odločanja; da bi poudaril ta decentralizirani pristop, predlaga ustanovitev „teritorialnega pakta lokalnih in regionalnih organov oblasti za strategijo Evropa 2020“ v vseh državah članicah, da bi se okrepila pripadnost pri izvajanju strategije EU 2020; meni, da bi bili lahko lokalni in regionalni organi oblasti vključeni v razvoj in širitev informacijskega sistema enotnega trga po temeljiti oceni koristi in težav, ki jih lahko taka širitev povzroči;

18. pozdravlja vlogo, ki jo ima Odbor regij pri vključevanju lokalnih in regionalnih partnerjev v razpravo o aktu za enotni trg; poziva Komisijo, naj še naprej vključuje Evropski parlament in Odbor regij ter naj z njima tesno sodeluje, da bi nenehno nadzorovali morebitne in dejanske posledice poglabljanja enotnega trga za regije; zato pozdravlja zamisel o forumu o enotnem trgu.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o enotnem trgu za podjetja in rast
(2010/2277(INI))

Pripravljavec mnenja: Piotr Borys

POBUDE

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. ker Svet ni uspel doseči soglasne odločitve v zvezi s prevajanjem patentov EU, pozdravlja prošnjo številnih držav članic za odobritev okrepljenega sodelovanja na področju enotnega patentnega varstva, ki bi sodelujočim državam članicam omogočilo oblikovanje patenta, veljavnega v vseh teh državah; poziva vse države članice, naj se temu okrepljenemu sodelovanju pridružijo; poziva k hitremu sprejetju in izvedbi, da se spodbudijo inovacije in okrepi konkurenčnost Evrope na svetovni ravni;

2. poudarja, da so bili v poročilu Maria Montija in v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 20. maja 2010 o vzpostavitvi enotnega trga za potrošnike in državljane (poročilo Louisa Grecha) zapisani pozivi k celovitejšemu pristopu do notranjega trga – tako glede strategije kot glede zaznavanja, zato da bi bil enotni trg učinkovitejši in da bi se obnovilo zaupanje javnosti; poudarja pomen pobude o zakonodajnih in nezakonodajnih predlogih iz akta o enotnem trgu, da bi okrepili in posodobili notranji trg, dokončno oblikovali digitalni notranji trg ter se spopadli s preostalimi ovirami in jih odpravili;

3. se strinja s seznamom ukrepov za spodbujanje in zaščito ustvarjalnosti, ki jih je opredelila Komisija, in jo poziva, naj ne odlaša s predstavitvijo predlogov zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov na tem področju, ki bi bili podprti s poglobljeno oceno učinka, predvsem okvirne direktive o kolektivnem upravljanju avtorskih pravic in del, ki so avtorsko varovana, njihove avtorje pa je težko ali celo nemogoče določiti ("dela sirote"); meni, da je treba na ta seznam dodati revizijo zakonodaje EU o blagovnih znamkah, ki bi jo opravila Komisija;

4. poudarja, da je treba zakonodajni okvir EU na področju avtorskih pravic prilagoditi splošni razširjenosti spleta, obenem pa imetnikom pravic zagotoviti zaščito avtorskih pravic, pravno gotovost in pošteno plačilo za tradicionalno in spletno uporabo; poudarja, da je učinkovitejši in cenejši postopek izdajanja dovoljenj s pomočjo medsebojno povezljivih tehnoloških platform ključni dejavnik za oblikovanje enotnega digitalnega trga;

5. kljub temu ugotavlja, da sta največji pridobitvi notranjega trga odprava ovir za mobilnost in uskladitev institucionalnih predpisov, kar spodbuja kulturno razumevanje, povezovanje, gospodarsko rast in evropsko solidarnost;

6. poziva Komisijo, naj pripravi predloge za ponovni pregled direktiv o računovodskih pravilih, da bi odpravili drago in neučinkovito prekomerno zakonsko urejanje, predvsem za mala in srednja podjetja, da bosta njihova konkurenčnost in potencial rasti bolje izkoriščena;

7. poudarja, da je treba prek enotne dostopne točke med seboj povezati poslovne registre 27 držav članic in da morajo biti podatki v njih zanesljivi, posodobljeni in na voljo v standardnem formatu v vseh uradnih jezikih EU; ugotavlja, da bi lahko večja preglednost na notranjem trgu povečala čezmejne naložbe; je prepričan, da je izboljšan in poenostavljen dostop do informacij potreben zaradi podpore malim in srednjim podjetjem, ki so osrednja prvina evropskega gospodarstva in glavna gonilna sila za ustvarjanje delovnih mest, gospodarske rasti in socialne kohezije v Evropi, saj pripomore k zmanjšanju upravne obremenitve teh podjetij;

8. poziva Komisijo, naj ukrene vse potrebno za pripravo predlogov za evropski statut za združenja, vzajemne družbe in fundacije, predlaga študijo izvedljivosti in presojo vpliva evropskega statuta za združenja in vzajemne družbe ter čim prej dokonča presojo vpliva evropskega statuta za fundacije;

9. svari pred idejo, da se evropsko gospodarstvo nekako lahko razvija in raste brez svobodne in poštene trgovine z največjim možnim številom drugih držav po svetu, vključno z našim največjim partnerjem, ZDA, in državami v vzponu, kot so Kitajska, Indija in Brazilija; meni, da se mora Evropska unija opreti tudi na lastne sile z boljšo uporabo notranjega trga, saj je njena rast bistveno povezana z notranjim povpraševanjem;

10. poudarja, da bi moral obnovljeni enotni trg upoštevati specifične potrebe invalidov in izkoristiti njihov potencial za prispevanje h gospodarski rasti EU; poziva Evropsko komisijo, naj sprejme dodatne ukrepe za olajšanje dostopa teh oseb do trga, tako v vlogi delavcev kot tudi v vlogi potrošnikov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Daniel Caspary, Christofer Fjellner, Metin Kazak, David Martin, Vital Moreira, Cristiana Muscardini, Niccolò Rinaldi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Keith Taylor, Paweł Zalewski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Josefa Andrés Barea, George Sabin Cutaş, Béla Glattfelder, Elisabeth Köstinger, Georgios Papastamkos, Carl Schlyter, Jarosław Leszek Wałęsa

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Derk Jan Eppink, Eider Gardiazábal Rubial, Kartika Tamara Liotard

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov