POROČILO o enotnem trgu za Evropejce

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

OBRAZLOŽITEV

MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (16. 2. 2011)

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (16. 2. 2011)

MNENJE Odbora za pravne zadeve (1. 3. 2011)

MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (1. 3. 2011)

MNENJE Odbora za peticije (2.2.2011)

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

22.3.2011 - (2010/2278(INI))

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Poročevalec: António Fernando Correia De Campos

Postopek : 2010/2278(INI)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A7-0072/2011

Predložena besedila :

A7-0072/2011

Razprave :

PV 06/04/2011 - 4
PV 06/04/2011 - 6
CRE 06/04/2011 - 4
CRE 06/04/2011 - 6

Glasovanja :

PV 06/04/2011 - 8.19
CRE 06/04/2011 - 8.19
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0145

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve
MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
MNENJE Odbora za pravne zadeve
MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
MNENJE Odbora za peticije
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

o enotnem trgu za Evropejce

(2010/2278(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki je s členom 6 Pogodbe o Evropski uniji vključena v ustanovne pogodbe,

– ob upoštevanju člena 26 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, da „notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem je v skladu z določbami Pogodb zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala“,

– ob upoštevanju člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji, ki Unijo zavezuje k prizadevanju „za visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek, ter za visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja“,

– ob upoštevanju člena 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, da Unija „pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti [...] upošteva zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja“,

– ob upoštevanju člena 11 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, da je treba „zahteve varstva okolja [...] vključevati v opredelitve in izvajanje politik in dejavnosti Unije, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja“,

– ob upoštevanju člena 12 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, da se „pri opredeljevanju in izvajanju drugih politik in dejavnosti Unije [...] upoštevajo zahteve varstva potrošnikov“,

– ob upoštevanju člena 14 Pogodbe o delovanju Evropske unije in protokola 26 k tej pogodbi o storitvah splošnega (gospodarskega) interesa,

– ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu svetu z naslovom Evropa 2020, strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (KOM(2010)2020),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom K aktu za enotni trg – za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo (KOM(2010)0608),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Agenda državljanov – doseganje rezultatov za Evropo (KOM(2006)0211),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Enotni trg za Evropo 21. stoletja (KOM(2007)0724) in njenega spremljajočega delovnega dokumenta z naslovom Enotni trg: pregled dosežkov (SEC(2007)1521), resolucije Parlamenta z dne 4. septembra 2007 o pregledu enotnega trga[1] in delovnega dokumenta Komisije z naslovom Pregled enotnega trga: eno leto kasneje (SEC(2008)3064),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Priložnosti, dostopnost in solidarnost: nova družbena vizija za Evropo 21. stoletja (KOM(2007)0726) in njenega sporočila z naslovom Storitve splošnega interesa, vključno s socialnimi storitvami splošnega interesa: nova evropska zaveza (KOM(2007)0725) ter resolucije Parlamenta z dne 27. septembra 2006 o beli knjigi Komisije o storitvah splošnega pomena[2],,

– ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 29. junija 2009 o ukrepih za izboljšanje delovanja enotnega trga[3] in njenega priporočila z dne 12. julija 2004 o prenosu direktiv o notranjem trgu v nacionalno zakonodajo[4],

– ob upoštevanju pregleda stanja notranjega trga iz julija 2009 (SEC(2009)1007) ter resolucij Parlamenta z dne 9. marca 2010[5] in 23. septembra 2008[6] o pregledu stanja notranjega trga,

– ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru z naslovom Strategija potrošniške politike EU 2007–2013: usposabljanje potrošnikov, izboljševanje blaginje potrošnikov, učinkovito varstvo potrošnikov in resolucije Parlamenta z 20. maja 2008 o strategiji potrošnike politike EU 2007–2013[7],

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. januarja 2009 z naslovom Spremljanje rezultatov za potrošnike na enotnem trgu – druga izdaja pregleda stanja potrošniških trgov (KOM(2009)0025) ter njenega spremljajočega delovnega dokumenta z naslovom Drugi pregled stanja potrošniških trgov (SEK(2009)0076),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2009 o izvrševanju pravnega reda Skupnosti o varstvu potrošnikov (KOM(2009)0330) in njenega poročila z dne 2. julija 2009 o uporabi Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov („uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov“) (KOM(2009)0336),

– ob upoštevanju sporočila Komisije o čezmejnem e-trgovanju med podjetji in potrošniki v EU (KOM(2009)0557),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2010 o varstvu potrošnikov[8],

– ob upoštevanju poročila Komisiji profesorja Maria Montija o ponovni oživitvi enotnega trga,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2010 o uresničitvi enotnega trga za potrošnike in državljane[9],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2010 o finančni, gospodarski in socialni krizi[10],

– ob upoštevanju sporočila Komisije o pobudi „mladi in mobilnost“ (KOM(2010)0477),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. septembra 2010 o dokončnem oblikovanju notranjega trga za elektronsko poslovanje[11],

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Poročilo o državljanstvu EU iz leta 2010: odpravljanje ovir za pravice državljanov EU (KOM(2010)0603),

– ob upoštevanju poročila Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, oddelka za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo, o ovirah za evropski enotni trg za leto 2008[12],

– ob upoštevanju Solvitovega poročila za leto 2008 o razvoju in učinku mreže Solvit (SEC(2009)0142), delovnega dokumenta Komisije z dne 8. maja 2008 o akcijskem načrtu o integriranem pristopu k zagotavljanju podpornih storitev državljanom in podjetjem na notranjem trgu (SEC(2008)1882) in resolucije Parlamenta z dne 9. marca 2010 o mreži Solvit[13],

– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov, katere cilj je vzpostaviti splošni okvir pravil in načel v zvezi z akreditacijo in nadzorom trga[14],

– ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za pravne zadeve, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za peticije (A7-0072/2011),

A. ker je delujoč enotni trg poglavitna gonilna sila, ki bo Evropski uniji omogočila, da bo v celoti uresničila svoj potencial na področju konkurenčnosti ter pametne, trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanja več in boljših delovnih mest ter enakih konkurenčnih pogojev za vse vrste podjetij, vzpostavljanja enakih pravic za vse evropske državljane in krepitve visokokonkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva,

B. ker akt za enotni trg zadeva Evropejce kot dejavne udeležence v evropskem gospodarstvu,

C. ker na enotni trg ni mogoče gledati izključno z gospodarskega vidika, temveč v širšem pravnem okviru, ki podeljuje nekatere temeljne pravice državljanom, potrošnikom, delavcem, podjetnikom in podjetjem, zlasti vsem vrstam malih in srednjih podjetij,

D. ker se državljani, ki želijo študirati ali delati v drugi državi članici, se preseliti vanjo ali kupovati čez mejo, ter mala in srednja podjetja, ki želijo ustanoviti sedež v drugi državi članici in trgovati čez mejo, srečujejo z vse preveč ovirami; ker te ovire med drugim izvirajo iz nezadostno usklajenih nacionalnih zakonodaj, majhne prenosljivosti pravic socialne varnosti in prekomerne birokracije, ki preprečuje prosti pretok oseb, blaga, storitev in kapitala v Uniji,

E. ker je za dokončno oblikovanje enotnega trga potrebna celostna vizija za še večjo okrepitev njegovega razvoja, kakor je poudarjeno v Montijevem poročilu in resoluciji o uresničitvi enotnega trga za potrošnike in državljane, ki bo zajemala vključitev vseh ustreznih politik v strateški cilj enotnega trga, ki bo poleg politike konkurence med drugim vključeval tudi politike s področja industrije, potrošnikov, energije, prevoza, digitalno in okoljsko politiko, politiko podnebnih sprememb ter trgovinsko, regionalno, sodno in državljansko politiko, da bi dosegli visoko raven vključevanja;

F. ker bi moral enotni trg evropskim potrošnikom, zlasti tistim, ki živijo v manj dostopnih območjih, kot so otoške, gorske in redko poseljene regije, ter tistim z zmanjšano mobilnostjo, nuditi večjo izbiro po nižjih cenah,

G. ker je tiskano in spletno gradivo, ki ga objavi Komisija, pogosto premalo stvarno ali prezapleteno, da bi resnično pritegnilo državljane in doseglo široko občinstvo,

H. ker je pomembno, da akt o enotnem trgu ne bo samo vrsta nepovezanih ukrepov in da bodo vsi predlogi prispevali k doseganju usklajenega cilja,

I. Uvod

1. pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom K aktu za enotni trg in zlasti poglavje II Povrnitev zaupanja z osrednjo vlogo Evropejcev na enotnem trgu, ki vključuje 19 pobud, namenjenih potrebam evropskih državljanov;

2. meni, da so predlogi Komisije v splošnem skladni s pričakovanji Parlamenta, a jih je treba dodatno okrepiti, da bi bili državljani v osrčju projekta enotnega trga;

3. obžaluje, da je bilo sporočilo razdeljeno na tri poglavja, ki se osredotočajo na Evropejce, podjetja in upravljanje, namesto da bi bilo razdeljeno po temah; poudarja, da konkurenčnosti enotnega trga in njegove sprejetosti med državljani ne bi smeli obravnavati kot protislovna, ampak kot vzajemno se utrjujoča cilja; meni pa, da so vsa tri poglavja sporočila enako pomembna in se medsebojno povezujejo ter bi jih morali dosledno obravnavati ob upoštevanju predlogov in pomislekov zainteresiranih strani na ravni EU in držav članic;

4. je trdno prepričan, da mora akt o enotnem trgu v duhu Grechovega poročila (A7-0132/2010) in Montijevega poročila sestavljati povezan in uravnotežen sveženj ukrepov, ki določa temelje za Evropo dodane vrednosti za državljane in podjetja;

5. zagovarja mnenje, da sta v okviru politik EU za boj proti posledicam finančne in gospodarske krize ter kot del strategije EU 2020 bistvena ponovni zagon in poglobitev enotnega trga;

6. meni, da Evropejci še ne izrabljajo v celoti potenciala enotnega trga na mnogih področjih, tudi na področju prostega pretoka ljudi, blaga in storitev, ter da so potrebne nove spodbude, zlasti za zagotovitev dejanske geografske mobilnosti delavcev v Evropi;

7. meni, da bi strategija enotnega trga morala okrepiti socialno blaginjo in pravice delavcev ter vsem Evropejcem zagotoviti pravične delovne pogoje;

8. podpira zamisel Komisije, da bi z aktom o enotnem trgu začela celovito in pragmatično razpravo o koristih in stroških notranjega trga po vsej Evropi, in jo poziva, naj zagotovi učinkovito uporabo pravil notranjega trga, ki zmanjšujejo upravno obremenitev državljanov;

9. podpira prepričanje, da bi morala biti popolna izvedba evropskega enotnega trga osnova za dokončanje procesa političnega in gospodarskega povezovanja;

10. zlasti poudarja zavezo Komisije iz tega sporočila, da bo spodbujala nove pristope k trajnostnemu razvoju;

11. poudarja, da države članice ne izvajajo in uveljavljajo slabo le zakonodaje o enotnem trgu, temveč tudi drugo zakonodajo, ki vpliva na pravice evropskih državljanov in drugih zakonitih rezidentov; poziva države članice, naj zagotovijo zlasti boljše izvajanje direktive o prostem gibanju (2004/38/ES);

12. meni, da se morajo prizadevanja za dokončno oblikovanje enotnega trga osredotočiti na vprašanja in pravice državljanov, potrošnikov, uporabnikov javnih storitev in podjetij ter jim dati otipljive koristi, da bi pridobili popolno zaupanje v enotni trg in se bolj zavedali njegovih priložnosti;

13. poziva države članice in Komisijo, naj s skupnimi močmi enotni trg predstavijo državljanom in zagotovijo prepoznavanje njegovih koristi ter pravilno široko razumevanje in uveljavljanje njihovih pravic kot potrošnikov; v zvezi s tem priznava potrebo po boljših strategijah komuniciranja, ki bodo zbudile zanimanje večine državljanov, in po obsežni domiselni uporabi moderne tehnologije;

14. poudarja, da gre pri enotnem trgu za Evropejce prvenstveno za delovna mesta in ustvarjanje novih delovnih mest ter da je bistveno ustvariti okolje, kjer bodo podjetja in državljani lahko v celoti uveljavljali svoje pravice;

15. poudarja, da enotni trg ponuja velike možnosti za zaposlovanje, rast in konkurenčnost ter da je treba sprejeti močne strukturne politike, da bi ta potencial v celoti izkoristili;

16. poudarja, da je za demografske izzive potrebna strategija, ki bi pomagala ustvariti delovna mesta, ki bi zapolnila vrzeli na trgu dela EU;

17. ponavlja stališče, izraženo v resoluciji z dne 20. maja 2010 o uresničitvi enotnega trga za potrošnike in državljane, da bi Komisija morala spodbujati potrošniku prijazno zakonodajo o enotnem trgu, s čimer bi zagotovila popolno upoštevanje interesov potrošnikov v delovanju enotnega trga;

18. poudarja, da je zaupanje državljanov in potrošnikov bistveno za delovanje enotnega trga in se ga ne sme obravnavati kot samoumevnega, temveč je treba skrbeti za njegovo ohranitev; zlasti meni, da bi za izpolnitev danih obljub države članice in institucije EU morale zagotoviti, da sedanji okvir enotnega trga deluje s polno zmogljivostjo; poudarja, da je zaupanje državljanov prav tako nepogrešljivo za uspešno dokončno oblikovanje enotnega trga, kot je ugodno okolje za podjetja; meni, da bi morali gospodarsko povezovanje spremljati ustrezni socialni in okoljski ukrepi ter ukrepi za varstvo potrošnikov, da bi bila dosežena oba cilja;

19. poleg tega o vprašanju doseganja dodane vrednosti za evropske državljane meni, da morajo predlogi enotnega trga spoštovati načela subsidiarnosti in suverenosti države članice ter spodbujati izmenjavo zgledov najboljše prakse med državami članicami;

20. poudarja pomanjkanje neposredne komunikacije z državljani in meni, da mora biti naloga predstavništev EU v državah članicah takojšen odziv na negativna in zavajajoča poročila medijev s predstavitvijo dejstev ter da bi si morala še naprej prizadevati zagotavljati informacije o evropski zakonodaji, projektih in programih, saj bi s tem med drugim spodbujala razprave o evropskih vprašanjih na podlagi točnih informacij; še naprej zagovarja obsežno in domiselno uporabo moderne tehnologije, vključno z računalniškimi igricami z igranjem vlog, kjer mladi lahko tekmujejo na evropski ravni (na primer kot del tekmovanja EU med šolami), obenem pa se učijo o delovanju gospodarstva in EU;

21. poudarja, da je mogoče in bi bilo tudi treba izboljšati učinkovitost ter demokratično legitimnost razširjene EU, saj se podpora evropskih državljanov EU nedvomno zmanjšuje; meni, da se posveča premalo časa in truda združevanju ljudi, kar bi moralo biti bistvena dejavnost EU, ali pa se tega ne počne na pravi način; zato poziva, naj države članice in institucije EU naredijo več, da bi podprle EU in prepričale Evropejce o pomenu njenih vrednot, koristnosti in prednostih;

22. meni, da je boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu bistven za pravilno delovanje notranjega trga, ter poziva Komisijo in države članice, naj nadaljujejo svoje delo na tem področju, pri tem pa uporabijo vse razpoložljive instrumente, tudi mehanizem za sodelovanje in preverjanje;

23. poudarja, da je pri sestavljanju akta o enotnem trgu treba upoštevati cilje stockholmskega programa, zlasti odprte meje ter prosti pretok blaga, kapitala, storitev in ljudi;

24. potrjuje, da je dolžnost držav članic sprejeti in izvajati evropsko zakonodajo o notranjem trgu in o pravicah evropskih državljanov, ki so povezane z njim;

25. poudarja, da mora izvajanje enotnega trga potekati ob popolnem spoštovanju pravic državljanov in prebivalcev Unije, ki so zapisane v Listini o temeljnih pravicah;

26. je prepričan, da lahko postopek vlaganja peticij pomaga državljanom izkoristiti prednosti notranjega trga;

27. poziva Komisijo, naj sprejme jasno in zlahka dostopno „listino državljanov“ o pravici do bivanja in dela kjerkoli v EU in naj oblikuje ciljno usmerjeno večjezično sporočilo o vsakodnevnih težavah, s katerimi se državljani srečujejo, kadar se selijo, nakupujejo ali prodajajo po Evropi, ter o standardih socialnega in zdravstvenega varstva ter varstva potrošnikov in okolja, na katere se lahko zanesejo;

28. meni, da bi 19 ukrepov, ki jih predlaga Komisija, moralo imeti prednost glede na njihov vpliv na ustvarjanje delovnih mest, njihov prispevek pri otipljivih koristih za evropske državljane in njihovo izvedljivost v razumnem času;

29. opozarja, da je v svoji resoluciji o socialni ekonomiji pozval k večjemu priznanju podjetij socialne ekonomije, vključno z njihovo splošno vključitvijo v politike EU, okrepljenemu dialogu s predstavniki socialne ekonomije, boljšim ukrepom za podporo podjetjem in priznanju v socialnem dialogu; opozarja, da je v isti resoluciji pozval, naj nacionalni registri upoštevajo podjetja socialne ekonomije in naj se zbirajo posebni statistični podatki o dejavnostih podjetij socialne ekonomije;

30. poziva k začetku televizijskega evropskega tekmovanja za evropsko čezmejno podjetje leta, da bi ljudem odprli oči za priložnosti in koristi enotnega trga ter potencial mladih z idejami; meni, da bi privlačnost tega, da vidimo ljudi iz različnih delov Evrope, ki se združijo, da bi razvili podjetniški načrt, pridobili sredstva in skupaj začeli nekaj pozitivnega, pripomogla k spodbujanju ideje Evrope in enotnega trga ter podjetniške ideje; poleg tega meni, da bi po zmagi kot podjetje leta, pri čemer bi se bilo treba osredotočiti tudi na osebje, prijatelje in družine, lahko prikazali koristi in pomanjkljivosti enotnega trga ter rešitve zanje, da bi ljudi osvestili o tem, kaj Evropa dejansko je, tudi po človeški plati;

31. ponavlja, da je treba v okviru integriranih politik EU upoštevati položaj regij s posebnimi ozemeljskimi značilnostmi, zlasti najbolj oddaljenih regij, kakor so opredeljene v členu 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bi se lahko te regije in njihova podjetja, delovna sila in državljani popolnoma vključili v notranji trg EU ter s tem v celoti uživali njegove koristi; spodbuja Komisijo, naj ohrani posebne določbe za te regije in jih še nadalje razvija; ponavlja potrebo po vzpostavitvi načrta za širše evropsko sosedstvo, ki ga je Komisija predstavila v sporočilu KOM(2004)343, kot dopolnila k vključevanju v enotni trg; poziva k razširitvi in okrepitvi predlogov v poglavju z naslovom Okrepiti solidarnost na enotnem trgu, zlasti pa k ustreznemu upoštevanju učinka enotnega trga v najbolj prikrajšanih regijah, da bi v njih predvideli in podprli prizadevanja za prilagoditev;

II. Splošna ocena

32. poziva Komisijo, naj nemudoma sprejme ukrepe za spodbujanje mobilnosti državljanov v EU, da bi spodbujala trajnostno rast, zaposlovanje in socialno vključevanje, ter poziva k „pregledu stanja na področju mobilnosti“, s katerim bi to izmerili; v zvezi s tem pozdravlja pobude Komisije o priznavanju poklicnih kvalifikacij, pobudo „mladi in mobilnost“, evropski potni list znanj in spretnosti, predlog o pravicah letalskih potnikov, pobudo o dostopu do nekaterih osnovnih bančnih storitev ter predlagano pobudo za izboljšanje preglednosti in primerljivosti bančnih stroškov; predlaga, naj Komisija v oceni učinka izvede analizo stroškov in koristi ter poišče sinergije med navedenimi pobudami; poziva Komisijo, naj poveča in razširi sodelovanje v programih mobilnosti, zlasti med mladimi, in zagotovi, da bodo bolj prepoznavni;

33. ugotavlja, da so vprašanja, povezana z varnostjo proizvodov in nadzorom trga za evropske državljane izredno pomembna; zato pozdravlja večletni akcijski načrt Komisije za vzpostavitev nadzora nad evropskim trgom, ki temelji na smernicah za carinske preglede in varnost proizvodov, ter Komisijo poziva, naj vzpostavi sistem za nadzorovanje enotnega trga za vse proizvode na podlagi enega zakonodajnega akta, ki bo zajemal direktivo o splošni varnosti proizvodov (GPSD) in uredbo o nadzoru trga; poziva jo, naj ima dejavnejšo vlogo pri usklajevanju in izmenjavi zgledov najboljše prakse med nacionalnimi carinskimi organi in organi za nadzor trga, da bi povečala učinkovitost mejnega nadzora za blago, uvoženo iz tretjih držav; poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo sredstva, ki so potrebna za učinkovit nadzor nad trgom;

34. poziva Komisijo, naj pozove države članice, ki še vedno uporabljajo omejitve na svojih trgih dela, naj pregledajo svoje prehodne določbe, da bi odprle trge dela za vse evropske delavce;

35. meni, da bi bil pritok visokokvalificiranih migrantov in sezonskih delavcev za evropsko gospodarstvo koristen; zato poziva države članice, naj skrajšajo postopek za odpravo omejitev na svojih trgih dela za vse državljane EU; poleg tega Komisijo poziva, naj še naprej razvija politiko priseljevanja glede teh skupin, pri tem pa ne pozabi, da njihovih držav izvora ne sme prikrajšati za vitalne človeške vire, hkrati pa izboljša ukrepe za upravljanje zunanjih mej in preprečevanje nezakonitega priseljevanja;

36. ponovno poudarja, da se v skladu z načelom nediskriminacije na notranjem trgu državljanom drugih držav članic ne sme nalagati obveznosti, da morajo predložiti izvirne dokumente, overjene kopije, potrdila o državljanstvu ali uradne prevode dokumentov, da bi prejeli storitev oziroma ugodnejše pogoje ali cene;

37. meni, da direktiva o storitvah predstavlja temeljni okvir za povečanje prostega pretoka ponudnikov storitev in si prizadeva za okrepitev pravic potrošnikov kot uporabnikov storitev in razpoložljivosti informacij, pomoči in preglednosti v zvezi z ponudniki storitev in njihovimi storitvami;

38. poziva Komisijo, naj pripravi praktične predloge, da bi razširili varstvo potrošnikov v zvezi z nepoštenim poslovnim ravnanjem tudi na mala podjetja;

39 pozdravlja namero Komisije, da bo predlagala zakonodajno pobudo za reformo sistema za priznavanje poklicnih kvalifikacij; poziva Komisijo, naj oceni pravni red in do septembra 2011 objavi zeleno knjigo; opozarja, da je treba zagotoviti prenosljivost pokojninskih pravic; poziva države članice, naj učinkoviteje uskladijo svoje pokojninske politike in si izmenjajo zglede dobre prakse na evropski ravni;

40. poziva k vzpostavitvi jasnejše povezave med programi srednjega in višjega izobraževanja ter potrebami trga dela ter poudarja pomembno vlogo pripravništva; poziva Komisijo, naj spodbuja formalno in priložnostno učenje; meni, da bi bile lahko poklicne izkaznice konkreten ukrep za izboljšanje mobilnosti strokovnjakov na enotnem trgu, vsaj v nekaterih sektorjih; poziva Komisijo, naj pred pregledom izvede oceno učinka uvedbe evropskih poklicnih kartic, pri tem pa naj upošteva njihove koristi, dodano vrednost, zahteve po varstvu podatkov in stroške;

41. meni, da bi Komisija morala prevzeti pokroviteljstvo nad evropsko izmenjavo znanj in spretnosti, pri čemer bi mala in srednja podjetja lahko imela koristi od znanj in spretnosti, ki so na voljo v večjih podjetjih, ter tako spodbujati sinergije in mentorstvo;

42. pozdravlja namero Komisije, da bo oblikovala sporočilo o prednostnih nalogah na področju energije za obdobje 2020/2030; poziva Komisijo, naj obravnava manjkajoče infrastrukturne povezave in omogoči vključevanje energije iz obnovljivih virov, da bi vzpostavila v celoti delujoč notranji energetski trg;

43. pozdravlja najavljeno zakonodajno pobudo o izvajanju direktive o napotitvi delavcev na delo (96/71/ES), da se zagotovi spoštovanje pravic napotenih delavcev in pojasnijo obveznosti nacionalnih organov in podjetij; poziva države članice, naj odpravijo pomanjkljivosti pri izvajanju in uveljavljanju direktive;

44. pozdravlja ukrep za zagotavljanje dostopa do nekaterih osnovnih bančnih storitev, ki ga je napovedala Komisija; ugotavlja, da morajo biti ukrepi preiskovanja, ki se uporabljajo za potrošnike, ki predstavljajo večje tveganje za banke, objektivno utemeljeni in sorazmerni; pozdravlja predlagano pobudo za izboljšanje preglednosti in primerljivosti bančnih stroškov;

45. poziva Komisijo, naj v svoj program vključi bistvene pobude za finančne storitve (na primer enotno območje plačil v eurih in večjo pravno varnost glede vrednostnih papirjev), ki so zelo pomembne za enotni trg; poudarja, da razdrobljen plačilni sistem ovira čezmejno trgovino; poziva Komisijo, naj še naprej izboljšuje sistem SEPA, da bi tako opredelila osnovne plačilne storitve, ki bodo na voljo za vse kreditne kartice, kar bo povečalo preglednost transakcijskih stroškov in zmanjšalo medfranšizne provizije v EU;

46. poziva k pripravi ukrepov za oblikovanje ustreznega pravnega okvira za fundacije, vzajemne družbe in združenja, da se jim zagotovi evropski status in se prepreči pravna negotovost ter da se spodbujajo druga podjetja socialne ekonomije in drugi socialni projekti; pozdravlja namero Komisije o reviziji Uredbe (ES) št. 1435/2003 o statutu evropske zadruge in poziva, naj se kot del te revizije oblikuje resnično avtonomen status; poudarja, da je treba izboljšati čezmejni dostop za podjetja socialne ekonomije in kar najbolj povečati njihov podjetniški, socialni, kulturni in inovativni potencial na enotnem trgu;

47. pozdravlja namero Komisije, da bo po potrebi upoštevala socialni učinek predlagane zakonodaje o enotnem trgu in s tem zagotovila politično odločanje na podlagi boljših informacij in dokazov; spodbuja Komisijo, naj predlaga niz kazalnikov, s katerimi bi lahko ocenili socialni učinek zakonodaje; meni, da je treba to oceno učinka obravnavati kot del enotne ocene, ki bo upoštevala vse pomembne učinke predloga (na primer finančne in okoljske ter vpliv na konkurenco, ustvarjanje delovnih mest in rast);

48. pozdravlja namero Komisije, da bo pripravila zakonodajni predlog o hipotekarnih posojilih in se tako odzvala na sedanje pomanjkanje varstva potrošnikov, pravno negotovost, povezano s temi posojili, ter nezadostno primerljivost pogojev in možnosti, ki jih nudijo ponudniki hipotekarnih posojil, zagotovila stabilnost ekonomskega in finančnega sistema ter zmanjšala ovire, da bodo ponudniki hipotekarnih posojil lahko opravljali posle v drugi državi članici, državljani pa v njej dobili hipotekarno posojilo;

49. obžaluje, da kljub oprijemljivi naravi ukrepov v zvezi s cenami gostovanja in kljub visokim pričakovanjem državljanov na tem področju, ti ukrepi v sporočilu Komisije niso predvideni; poziva Komisijo, naj predlaga podaljšanje veljavne uredbe o gostovanju do junija 2015 in razširitev njenega področja uporabe z uvedbo zamejitve maloprodajnih cen gostovanja za podatkovne storitve; meni, da bi bilo treba to pobudo vključiti v področje uporabe akta za enotni trg, če želimo doseči cilje digitalne agende; poziva sektor telekomunikacij, naj spodbuja poslovni model, ki bo temeljil na pavšalnih pristojbinah gostovanja za prenos podatkov ter pošiljanje glasovnih in besedilnih sporočil v EU;

50. poziva Komisijo, naj nemudoma sprejme ukrepe za stabilizacijo finančnih trgov, naj zagotovi, da bodo ti trgi delovali v korist realnega gospodarstva, in naj oblikuje ustrezno urejen in nadzorovan enotni maloprodajni trg z dvojnim ciljem: doseči visoko stopnjo zaščite potrošnikov ter zagotoviti finančno stabilnost, tako da se prepreči nastajanje „balonov“, zlasti nepremičninskih;

51. poziva Komisijo, naj opredeli in odpravi davčne ovire, s katerimi se še vedno srečujejo evropski državljani; poziva k odločnejšemu ukrepanju, da bi preprečili dvojne obdavčitve evropskih državljanov;

52. pozdravlja pobudo Komisije, da pripravi javno posvetovanje o upravljanju podjetij in izboljšanju preglednosti informacij o socialnih in okoljskih vprašanjih ter o spoštovanju človekovih pravic, ki jih zagotovijo podjetja, vendar poudarja, da so pomembni dodatni posebni ukrepi za spodbujanje smotrne in odgovorne plačne politike, ustrezno udeležbo žensk v upravnih in izvršilnih odborih, ovrednotenje dolgoročne zavezanosti delničarjev, spodbujanje posvetovanja z delavci ter delničarske sheme; zlasti poziva k spodbujanju delničarske sheme delavcev, krepitvi dolgoročne zavezanosti delničarjev in spodbujanju pravic do obveščanja in posvetovanja za delavce in njihove predstavnike, tudi pravice do sodelovanja na sejah vodstva; poudarja, da so večja preglednost, dobri odnosi z osebjem in proizvodni postopki, ki so v skladu s trajnostnim razvojem, tudi v interesu podjetij, njihovih lastnikov in vlagateljev vanje;

53. je seznanjen s predlogom Komisije o pobudi za socialno podjetništvo in predlaga posvetovanje o tem projektu, kjer bi ocenili potencial tega ukrepa v smislu gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest;

54. meni, da bi moral akt o enotnem trgu predlagati načine, kako lahko javni sektor podjetja bolje vključi v spodbujanje inovativnih rešitev za opravljanje javnih storitev; spodbuja prizadevanja Komisije za opredelitev kakovostnega okvira na področju storitev splošnega pomena, tako da javnim organom priskrbi orodje za oceno kakovosti teh storitev ter sektorsko in naddržavno primerjavo;

55. poziva Komisijo, naj olajša izvajanje pravil EU, tako da pojasni merila za skladnost državne pomoči in javnih naročil za socialne storitve splošnega pomena z notranjim trgom;

56. poziva, naj se sredstva iz strukturnih skladov in kohezijskega sklada uporabijo strateško in primerno ter naj se vseevropska omrežja razširijo, da bi razvili enotni trg;

57. posebej opozarja na dodano vrednost omrežja TEN-T, zlasti projektov, ki so naddržavni in zmanjšujejo ozka grla; poudarja, da omrežje TEN-T zagotavlja učinkovit okvir za pretok ljudi in blaga v EU, ter ugotavlja, da strategija Evropa 2020 priznava evropsko dodano vrednost pospeševanja projektov, ki so čezmejni, odpravljajo ozka grla in podpirajo intermodalna vozlišča (mesta, pristanišča, letališča, logistične platforme);

58. podpira zamisel glavne mreže prednostnih projektov, ki upoštevajo ta načela in bi morali biti zato najbolj upravičeni do sredstev EU, ter poziva, naj se naložbe v promet, ki jih podpira EU, uskladijo z drugimi projekti prometne infrastrukture, ki prejemajo sredstva EU iz drugih virov;

59. pozdravlja uvedbo resničnih pravic za potnike v zračnem, železniškem, pomorskem in avtobusnem prometu znotraj EU ter priznava, da so te pravice bistvene za zagotavljanje prostega pretoka oseb na enotnem trgu;

60. poziva k pregledu uveljavljanja teh pravic v letalskem sektorju, na podlagi katerega bi po potrebi oblikovali zakonodajne predloge za njihovo pojasnitev in utrditev, da bi zagotovili njihovo enotno uveljavljanje v celotni Evropski uniji in odpravili tveganje izkrivljanja konkurence na enotnem trgu pri posameznih vrstah prevoza in med njimi; poziva, naj ti predlogi zajemajo ustrezno varstvo potrošnikov na področjih, kot so paketno potovanje, bankroti in preveč zaračunane storitve;

61. poudarja, da obstoječi zakonodajni okvir, ki ureja pravice letalskih potnikov potrebuje boljše izvršilne ukrepe, da bodo lahko državljani, zlasti osebe z zmanjšano mobilnostjo, v celoti uveljavljali svoje pravice; poziva Komisijo, naj sprejme predlog za spremembo uredbe o pravicah letalskih potnikov, da bi okrepila varstvo potrošnikov, in pripravi sporočilo o pravicah potnikov pri vseh vrstah prevoza, čemur bodo sledili zakonodajni predlogi;

62. poziva Komisijo, naj povzame dosedanje izkušnje na področju pravic potnikov, opredeli skupne vzorce med posameznimi vrstami prevoza in oblikuje splošne smernice politike v prihodnjih letih, pri čemer naj se zlasti osredotoči na to, kako povečati ozaveščenost potnikov o njihovih pravicah in kako jih uveljavljati;

63. poziva Komisijo, naj spodbuja uporabo novih tehnologij v učinkovitem, pametnem in trajnostnem prometnem sistemu, ki bo v pomoč potnikom, s podpiranjem enotnih vozovnic;

64. poudarja potrebo po dokončnem oblikovanju digitalnega enotnega trga in ugotavlja, da bodo njegove prednosti neposredno vplivale na vsakodnevno življenje Evropejcev; poziva k sprejetju ukrepov za spodbujanje e-zdravja in univerzalnega dostopa do širokopasovnih storitev po dostopnih cenah; pozdravlja predlog odločbe o uvedbi akcijskega programa radiofrekvenčnega spektra, zlasti o sprostitvi 800 MHz frekvenčnega pasu digitalne dividende do leta 2013, da bi omogočili rast trga brezžične širokopasovne povezave in zagotovili hiter dostop do interneta za vse državljane, zlasti za tiste, ki živijo v manj dostopnih območjih Evrope, kot so otoki, hribi, podeželje in redko poseljena območja;

65. poziva države članice, naj pregledajo predlog Komisije o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb (KOM(2008)0426) ne samo s stališča stroškov, ampak tudi glede potencialnih koristi, ko ljudje, ki se prej niso počutili varni in zaščiteni na nekaterih področjih, začnejo dostopati do storitev na njih;

66. odločno podpira „25 ukrepov za izboljšanje vsakdanjega življenja državljanov EU“ iz poročila o državljanstvu EU iz leta 2010 (KOM(2010)0603), zlasti tiste, ki so povezani z večjo zaščito žrtev, osumljencev in obtožencev;

67. pozdravlja direktivo o pravicah bolnikov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu in poziva države članice, naj jo v celoti izvajajo;

III. Ključne prednostne naloge

68. poziva Komisijo, naj sprejme naslednji seznam predlogov kot ključne prednostne naloge Parlamenta:

1. poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za večjo mobilnost evropskih državljanov, zlasti z objavo zelene knjige o priznavanju poklicnih kvalifikacij z oceno veljavnega okvira do septembra 2011, in po potrebi predlaga zakonodajno pobudo za reformo tega okvira leta 2012, hkrati pa naj oceni izvedljivost in dodano vrednost evropskih poklicnih izkaznic in potnih listov usposobljenosti v letu 2011 ter zagotovi pregled stanja na področju mobilnosti za merjenje mobilnosti v EU;

2. poziva Komisijo, naj bo dejavnejša pri usklajevanju dejavnosti nadzora nad delovanjem nacionalnih organov za nadzor trga in carinskih organov, da bi izboljšala učinkovitost mejnega nadzora za blago, uvoženo iz tretjih držav, in naj v letu 2011 pripravi večletni akcijski načrt za učinkovit sistem za nadzorovanje evropskega trga za vse proizvode, pri tem pa naj državam članicam omogoči prožnost pri izpolnjevanju njihovih pravnih obveznosti;

3. poziva Komisijo, naj predlaga podaljšanje veljavne uredbe o gostovanju do junija 2015 in razširitev njenega področja uporabe z uvedbo zamejitve maloprodajnih cen gostovanja za podatkovne storitve, da bi zmanjšali stroške gostovanja za posameznike in podjetja;

4. poziva Komisijo, naj do junija 2011 predloži zakonodajni predlog o zagotovitvi dostopa do nekaterih osnovnih bančnih storitev ter izboljša preglednost in primerljivost bančnih stroškov do konca leta 2011;

5. poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog za odpravo ovir, s katerimi se srečujejo mobilni delavci, da bi zagotovila polno prenosljivost pokojninskih pravic;

69. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

[1] UL C 187E, 24.7.2008, str.80.
[2] UL C 306E, 15.12.2006, str. 277.
[3] UL L 176, 7.7.2009, str. 17.
[4] UL L 98, 16.4.2005, str. 47.
[5] Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0051.
[6] UL C 309E, 4.12.2008, str. 46.
[7] Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0210.
[8] Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0046.
[9] Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0186.
[10] Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0376.
[11] Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0320.
[12] http://www.eesc.europa.eu/smo/news/Obstacles_December-2008.pdf.
[13] Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0047.
[14] UL L 218, 13.8.2008, str. 30.

Komisija je 11. novembra 2010 sprejela predlog sporočila za ponovno pridobitev zaupanja evropskih državljanov v enotni trg[1]. Razprava o tem aktu za enotni trg bo potekala do 28. februarja 2011. Splošni pristop, ki ga je predlagala Komisija, predstavlja nadaljevanje poročila Maria Montija predsedniku Evropske komisije z naslovom Nova strategija za enotni trg. Njegov namen, v skladu s členom 3 Pogodbe o Evropski uniji, je okrepiti „visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek ter visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja“ tako, da se gospodarske družbe, zlasti mala in srednja podjetja ter evropski državljani, postavijo v središče enotnega trga.

Sporočilo Komisije z naslovom K aktu za enotni trg: za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo vsebuje 50 predlogov za izboljšanje skupnega dela, poslovanja in izmenjav, zlasti v poglavju II z naslovom Evropski državljani kot srž enotnega trga za pridobitev zaupanja je kar 19 pobud o socialni razsežnosti enotnega trga.

Grechovo poročilo, ki ga je Parlament sprejel maja 2010, je priporočalo resnično celovit pristop k ponovnemu zagonu in krepitvi notranjega trga, zajemalo pa je poglavitne sektorje, kot so industrijska, energetska in infrastrukturna politika EU. Sporočilo Komisije pa je v primerjavi s strategijo EU 2020 medlo in nejasno, poleg tega pa se prekriva z različnimi osrednjimi pobudami. Da bi zagotovili, da bi obnovljeni enotni trg spodbujal rast, zaposlovanje in konkurenčnost v EU ter krepil pravice državljanov in potrošnikov, je potrebno več doslednosti in učinkovitosti ter boljše upravljanje. Svet in države članice morajo krepiti evropsko zavezanost in nacionalno privrženost k poglobitvi in krepitvi enotnega trga.

Prizadevanja za vzpostavitev enotnega trga so se doslej osredotočala na trg in njegovo organizacijo, zelo malo pa na skrbi in pravice državljanov, delavcev ter potrošnikov, iz česar ni težko sklepati, zakaj evropski državljani čutijo odpor in utrujenost do notranjega trga. Državljani morajo biti v osrčju enotnega trga, To je jasno navedeno tudi v uvodu dokumenta, vendar so žal predlogi za dosego tega cilja prešibki.

Komisija predlaga pakt, da bi hkrati izboljšali tri dele enotnega trga: ekonomski del, socialni del in upravljanje. Ta celovit pristop je dejansko sestavljen iz treh delov in 50 posebnih zakonodajnih ali operativnih predlogov:

1. s podjetji do močne, trajnostne in pravične rasti (24 predlogov);

2. evropski državljani kot srž enotnega trga za pridobitev zaupanja (19 predlogov);

3. dialog, partnerstvo, ocenjevanje: sredstva za dobro upravljanje enotnega trga (7 predlogov).

To poročilo je odgovor na 19 predlogov, vključenih v poglavje 2 akta za enotni trg, in poglobljen pregled nekaterih prednostnih vprašanj ter zlasti Grechovega poročila in Montijevega dokumenta.

Temeljne socialne pravice

Socialno klavzulo je treba v skladu s členom 9 PDEU in Listino o temeljnih pravicah Evropske unije vključiti v vso zakonodajo o enotnem trgu, da se bodo politike, ki se bodo iz tega razvile, resnično osredotočale na državljane, da se bo preprečilo izkrivljanje konkurence ter da se bo zagotovila kohezija s polnim spoštovanjem socialnih in delavskih pravic.

Vključitev socialne klavzule v vso zakonodajo o enotnem trgu z namenom varovanja delovnega prava, delovnih pogojev in pravic delavcev bi lahko temeljila na pozitivnem pravnem redu, ki ga določajo člena 1.6 in 1.7 ter uvodna izjava 14 Direktive 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu.

Dolžnost Komisije je, da pri pripravi zakonodaje o enotnem trgu opravi temeljito oceno socialnega vpliva. V praksi je potreben bolj ambiciozno zastavljen pristop k predlogu v zvezi z direktivo o napotitvi delavcev; usmeriti se je treba na revizijo direktive, ki poleg ekonomskih svoboščin zagotavlja zaščito najnaprednejšega delovnega prava ter standardov in praks glede odnosov med delodajalci in delavci, pa tudi spoštovanje pravice do kolektivnega zastopanja in pogajanja, kolektivnega delovanja, vključno s pravico do stavke, ter popolno spoštovanje načela enakega plačila za enako delo.

Dejstvo, da Komisija ni izpolnila zahteve po uvedbi zakonodaje in zagotavljanju pravne varnosti za storitve splošnega gospodarskega interesa, ki jo je Parlament podal v svoji resoluciji iz oktobra 2010 o gospodarski krizi, je razlog za zaskrbljenost, zlasti če upoštevamo, da Lizbonska pogodba uvaja novo pravno podlago posebej za ta namen.

Sporočilo v nasprotju z obljubami predsednika Evropske komisije ne vsebuje predloga o storitvah splošnega pomena. Akt za enotni trg bi moral poudariti tudi socialne storitve. Sporočilo se na zakonodajne predloge sklicuje samo glede koncesij in javnih naročil.

Izjemno pohvalno je posvetovanje s socialnimi partnerji, da bi se ustvaril evropski okvir za predhodno načrtovanje prestrukturiranja industrije: trajnostno industrijsko prestrukturiranje in evropski okvir za posvetovanja s socialnimi partnerji sta poglavitnega pomena za razvoj socialno ugodnega enotnega trga.

Pravice potrošnikov

Zakonodajni predlog o dostopu do bančnih storitev in hipotekarnih kreditov je dobrodošel. Preglednost v zvezi z bančnimi stroški ter dejanskimi stroški in pogoji hipotekarnih kreditov je bistvenega pomena tako za varstvo potrošnikov in vlagateljev kot tudi za zagotovitev trdnih in stabilnih finančnih institucij, ki državljanom in podjetjem zagotavljajo dostop do posojil.

Okrepljeni evropski nadzor trga glede varnosti proizvodov poudarja potrebo po učinkovitem pravnem okviru za varnost proizvodov v EU. Podpira tudi revizijo direktive o splošni varnosti proizvodov in sistema označevanja CE, da bi se zagotovilo, da bi lahko potrošniki v njem videli varnostni signal.

Prosti pretok delavcev

Čedalje nujneje je obravnavati vprašanja o prostem pretoku delovne sile, ki še vedno niso rešena, kot na primer: priznavanje poklicnih kvalifikacij, pokojninski skladi za mobilne delavce, terensko usposabljanje in potni list osebnih spretnosti; kartica „mladi v gibanju“ in krepitev pravic letalskih (ter drugih) potnikov.

Dobrodošel je tudi predlog Komisije, da bo to direktivo ponovno preučila in pripravila zeleno knjigo o pokojninah. Poudarja pomen ustreznih pokojnin in trajnostnega pokojninskega sistema, ki ga je najbolje doseči s trdnim sistemom tristranskega dialoga, ki bo vključeval javne, poklicne in zasebne pokojninske sisteme, ki jih zagotavljajo posebni predpisi, in nadzor za zaščito vlagateljev.

Prost pretok delavcev je mogoče spodbujati tudi s skupno evropsko politiko za razvoj in izkoriščanje človeškega kapitala, ki temelji na znanju, vseživljenjskem učenju ter zaposljivosti delavcev, ki so se sposobni prilagajati spremembam modelov proizvodnje in gospodarski dinamiki.

Poglabljanje enotnega trga za Evropo dodane vrednosti

Zdaj je že jasno, kaj je treba storiti, da bi zagotovili enotni trg za energijo, ki bo sposoben spodbujati evropsko gospodarstvo in konkurenčnost, zmanjšati zunanjo odvisnost in omogočiti ugodnejše cene energije; zakonodajne in nezakonodajne pobude na področju energetike bi si morale prizadevati za zaščito oskrbe z energijo prek raznolikega energetskega omrežja, nove infrastrukture obnovljivih virov energije ter usklajenih raziskav in razvoja na področju novih virov energije; te pobude bi bilo treba sprejeti na podlagi tesnega usklajevanja med Komisijo, državami članicami in ustreznimi industrijskimi sektorji.

Resnična poglobitev enotnega trga v korist državljanov, podjetij in evropske konkurenčnosti temelji na sposobnosti ustvarjanja evropske dodane vrednosti s projekti na področju materialne in nematerialne infrastrukture, ki se usmerjajo in financirajo na ravni EU; Na tem področju bi morala Evropska komisija pripraviti ustrezen zakonodajni predlog.

Dobrodošla je tudi namera za razvoj evropskega prometnega omrežja s skupnim okvirom evropskih sredstev, spodbujanje konkurenčnosti in povezovanja ter lajšanje mobilnosti državljanov in delavcev prek cenovno dostopnih storitev. Čedalje nujneje je vzpostaviti hitre javne železniške povezave med vsemi državami članicami skupaj z načrti za lajšanje vlaganja v materialno in finančno infrastrukturo.

Socialno usmerjena podjetja

Pobuda za socialna podjetja, katere namen je omogočiti razvoj in podporo socialno inovativnim podjetniškim projektom v okviru enotnega trga, je zelo zanimiva in inovativna. Opozarja na prispevek socialnega gospodarstva k uravnoteženemu razvoju enotnega trga ter spodbujanju gospodarske rasti, zaposlovanja in socialne vključenosti.

S potrebo po nadaljnjem razvoju ukrepov, usmerjenih v odgovorno korporativno upravljanje in vodenje, lahko pozitivno prispevamo k realnemu gospodarstvu in družbi; poglavitni cilji, kot so zdrava in odgovorna plačna politika, ustrezna zastopanost žensk v upravnih in izvršilnih odborih, valorizacija dolgoročne zavezanosti delničarjev, povečanje posvetovanja in sodelovanja z zaposlenimi ter delničarske sheme bi morale biti v središču razprave in posledično zakonodajnih ukrepov.

Revizijo stare ali uvedbo nove zakonodaje o zadrugah, fundacijah in medsebojnih združenjih bi morali spremljati posebni predpisi o pravicah družbe in delavcev do obveščanja in posvetovanja z zagotavljanjem sodelovanja svetov skupnosti in delavcev.

Nerešena vprašanja še vedno zahtevajo dobro komunikacijsko strategijo: kako je državljane mogoče bolje vključiti in jim dati večji pomen z izboljšanim dostopom do informacij; kako se je mogoče še bolj odpreti državljanom in jim zagotoviti informacije o njihovih pravicah na enotnem trgu, vključno z uporabo kolektivnih pravnih sredstev; kako izboljšati čezmejne stike; kako pospešiti priznavanje poklicnih kvalifikacij in okrepiti mobilnost; kako okrepiti raziskave in inovacije.

Ta akt je bil sprejet sočasno s poročilom o državljanstvu EU za leto 2010: Odpravljanje ovir za uresničevanje pravic državljanov Unije, ki se osredotoča na odpravljanje ovir, s katerimi se srečujejo državljani, ko potujejo, študirajo, se poročajo, upokojijo, kupujejo ali dedujejo premoženje ali glasujejo v drugi državi članici. Akt o enotnem trgu in poročilo o državljanstvu se med seboj dopolnjujeta. Preprečevala naj bi nadaljnjo razdrobljenosti Evropske unije na področjih, ki neposredno zadevajo državljane, da bi ustvarili Evropo državljanov in učinkovit enotni trg ter da bi zadovoljili potrebe in pričakovanja državljanov in podjetij.

Določitev prednostnih nalog

Obstaja praktična potreba po določanju prednostnih nalog med devetnajstimi predlogi. Treba jih je izbrati glede na pet glavnih vrednot – temeljne socialne pravice, prost pretok delavcev, prost pretok blaga, socialno usmerjena podjetja ter pravice potrošnikov. Vendar pa so potrebni hitri in praktični rezultati za državljane. Končna določitev prednostnih nalog v ukrepu mora upoštevati predloge, ki lahko prinesejo oprijemljive koristi za državljane in potrošnike (oprijemljivost), in ki so zlahka dosegljivi v razmeroma kratkem času (izvedljivost).

Izjemno potrebna je politična revizija oprijemljivosti vseh ukrepov za državljane; prav tako je poglavitnega pomena tudi ocena za lažje izvajanje teh ukrepov (izvedljivost), začenši z načrtom za leto 2011. V odsotnosti teh instrumentov smo opredelili pet področij za takojšnje izvajanje v letu 2011:

I. okrepitev evropskega tržnega nadzora, izboljšanje dostopa do osnovnih bančnih storitev, oblikovanje enotnega integriranega hipotekarnega trga in odstranitev davčnih ovir in dvojnih obdavčitev;

II. hitro in učinkovito izvajanje politike elektronskega poslovanja za povečanje zaupanja državljanov in potrošnikov pri spletnih nakupih;

III. akcijski načrt na področju boja proti ponarejanju in piratstvu kot glavni preventivni instrument, ki bo omogočil, da bo blago, ki kroži na enotnem trgu, varno, da bo izpolnjevalo določene standarde in da bo zakonito;

IV. razvoj učinkovite komunikacijske politike glede akta za enotni trg, ki temelji na reviziji politike in oceni njenih oprijemljivih koristi za državljane; za to so zadolžene Komisija in države članice;

V. uporaba sistema referenčnih vrednosti, ki temelji na horizontalni socialni klavzuli, kot temeljnega sistema prihodnje politike za oceno pomembnosti vseh ukrepov v zvezi z enotnim trgom v smislu njihovega socialnega učinka, oprijemljivosti in izvedljivosti.

[1] KOM(2010)0608.

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o enotnem trgu za Evropejce
(2010/2278(INI))

Pripravljavec mnenja: José Manuel García-Margallo y Marfil

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. je trdno prepričan, da mora akt o enotnem trgu v duhu poročila Grech (A7-0132/10) in poročila Monti sestavljati povezan in uravnotežen sveženj ukrepov, ki določa temelje za Evropo dodane vrednosti za državljane in podjetja;

2. zagovarja mnenje, da sta v okviru politik EU za boj proti posledicam finančne in gospodarske krize ter kot del strategije 2020 bistvena ponovni zagon in poglobitev enotnega trga;

3. spodbuja države članice k odpravi ovir za mobilnost delavcev, ki prihajajo iz novih držav članic, ob tem pa upošteva pozitivne učinke mobilnosti delavcev med finančno in gospodarsko krizo;

4. pozdravlja pobudo o aktu za enotni trg in njeno uravnoteženost med gospodarskimi, socialnimi in upravljavskimi cilji, a meni, da se dopolnilnost različnih ukrepov iz poročila Monti ne odraža povsem v aktu za enotni trg;

5. pozdravlja vključitev pregleda direktive o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje ter poziva Komisijo, naj k predlogom doda tudi dokončno vzpostavitev enotnega območja plačil v evrih;

6. pozdravlja objavo zelene knjige o upravljanju podjetij, a poudarja, da so pomembni dodatni posebni ukrepi za spodbujanje smotrne in odgovorne plačne politike, ustrezno udeležbo žensk v upravnih in izvršnih odborih, ovrednotenje dolgoročne zavezanosti delničarjev, spodbujanje posvetovanja z delavci ter delničarske sheme;

7. poziva Komisijo, naj nemudoma sprejme ukrepe za stabilizacijo finančnih trgov, naj zagotovi, da bodo ti trgi delovali v korist realnega gospodarstva, in naj oblikuje ustrezno urejen in nadzorovan enotni maloprodajni trg z dvojnim ciljem: doseči visoko stopnjo zaščite potrošnikov ter zagotoviti finančno stabilnost, tako da se prepreči nastajanje „balonov“, zlasti nepremičninskih;

8. poziva Komisijo, naj olajša dostop do trgov tveganega kapitala, da bi evropskim podjetjem, predvsem malim in srednjim, omogočila prepotrebne kredite za naložbe v raziskave, razvoj in inovacije ter da bi spodbudila evropski izvoz;

9. poziva Komisijo, naj revidira predlog za poenostavljen sistem obdavčevanja malih in srednjih podjetij, ki so dejavna na enotnem trgu;

10. ugotavlja, da je v pobudi o aktu za enotni trg tudi zaveza o predložitvi niza ukrepov, povezanih s storitvami splošnega pomena, v letu 2011, ter opominja na obveznosti, ki jih je prevzel predsednik Barroso; poziva Komisijo, naj razvije sektorske kakovostne okvire;

11. opozarja, da je treba pojasniti pravno okolje na področju storitev splošnega pomena in poziva Komisijo, naj poglobljeno preuči vprašanje usklajevanja sistemov socialnega varstva za zelo mobilne osebe ter tiste, katerih mobilnost bi bilo treba spodbuditi;

12. odobrava, da bo pobuda za socialna podjetja poudarila finančne rešitve za podjetja socialne ekonomije, ki se bodo izkazala za posebno odporna v času gospodarske krize in s tem prispevala k trajnostnemu zaposlovanju in rasti, ob tem opozarja, da v različnih državah članicah že obstajajo različne pobude v zvezi z najboljšo prakso, zlasti za zagotavljanje kapitala in posojil tovrstnim podjetjem;

13. poziva Komisijo, naj oceni vpliv državne pomoči in strukturnih ukrepov na konkurenco glede na finančno krizo;

14. ugotavlja, da morajo biti vsi predlogi o kolektivnih pravnih sredstvih zaradi kršitev konkurenčnega prava skladni s stališčem, ki ga je Parlament izrazil v resoluciji z dne 26. marca 2009 o odškodninskih tožbah zaradi kršitve protimonopolnih pravil EU, in vztraja, da mora Parlament pri sprejemanju takšnih aktov sodelovati v rednem zakonodajnem postopku; poziva Komisijo, naj pretehta možnost uvedbe minimalnih standardov v zvezi s pravico do odškodnine zaradi kršenja prava EU splošneje;

15. poziva Komisijo, naj predstavi predlog o obdavčitvi finančnih storitev, ki bi obsegal in uskladil vse dajatve in davke, ki so sedaj v obravnavi, hkrati pa upošteval vse prednosti držav članic, ter oceni smiselnost in izvedljivost davka na finančne transakcije, ki bi se uporabljal za vse finančne subjekte, delujoče v Evropski uniji;

16. poziva k odločnejšemu ukrepanju, da bi se izognili dvojni obdavčitvi evropskih državljanov;

17. pozdravlja predlog o univerzalnem dostopu do osnovnih bančnih storitev za vse državljane v EU;

18. poziva Komisijo, naj preuči primernost evroobveznic kot dodatnega ukrepa za ohranitev finančne stabilnosti poleg spodbujanja bolj uravnoteženega razvoja;

19. poziva, naj se sredstva iz strukturnih skladov in kohezijskega sklada uporabijo strateško in primerno ter naj se vseevropska omrežja razširijo, da bi razvili enotni trg;

20. poziva Komisijo, naj objavi predvideni časovni razpored za izvedbo akta za enotni trg in naj redno posodablja objavljene podatke o dejanskem napredku, da bo osveščala evropske državljane o izvajanju akta in poudarila njegove koristi;

21. poudarja, kako pomembni so ukrepi za prepričevanje državljanov, da je enotni trg v njihovem interesu.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o enotnem trgu za Evropejce
(2010/2278(INI))

Pripravljavka mnenja: Liisa Jaakonsaari

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. meni, da Evropejci še ne v celoti izrabljajo potenciala enotnega trga na mnogih področjih, tudi na področju prostega pretoka ljudi, blaga in storitev, ter da so potrebne nove spodbude, zlasti za zagotovitev dejanske geografske mobilnosti delavcev v Evropi;

2. poudarja, da gre pri enotnem trgu za Evropejce predvsem za delovna mesta ter ustvarjanje novih delovnih mest ter da je bistveno ustvariti okolje, kjer bodo podjetja in državljani lahko v celoti uveljavljali svoje pravice;

3. poudarja, da enotni trg ponuja velike možnosti za zaposlovanje, rast in konkurenčnost, ter da je treba sprejeti trdne strukturne politike, da bi ga v celoti izkoristili;

4. pozdravlja predlog 29 in pripravljenost Komisije, da uveljavi Listino o temeljnih pravicah ter socialno klavzulo (člen 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije); vztraja, da morajo biti ti ukrepi učinkoviti;

5. poziva, naj se v vseh zakonodajnih predlogih upošteva člen 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti kar zadeva spodbujanje visoke ravni zaposlenosti, zagotavljanje ustreznega socialnega varstva, boj proti socialni izključenosti, rast Unije in cilj v zvezi z delovnimi mesti;

6. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo storitve splošnega gospodarskega pomena zajamčene v okviru univerzalnega dostopa, visoke kakovosti in cenovne dostopnosti ter z jasnimi finančnimi pravili; meni, da mora Komisija prevzeti pobude in uporabiti vse možnosti, ki so ji na voljo, na podlagi člena 14, Protokola 26 in določb Pogodbe o subsidiarnosti in sorazmernosti in v skladu z njimi, da se v zvezi s tem zagotovi pravna varnost za ponudnike; poudarja, kako pomembno je razviti infrastrukture za velike industrijske sisteme in javne storitve, vključno z energetskimi in prevoznimi storitvami, kot je vseevropsko železniško omrežje, ter elektronskimi komunikacijami, kot je širokopasovni dostop po vsej EU;

7. pozdravlja predlagano odločbo o uvedbi akcijskega programa radiofrekvenčnega spektra, zlasti o sprostitvi 800 MHz frekvenčnega pasu digitalne dividende do leta 2013, da bi omogočili širokopasovno pokritje podeželskih območij ter hitri dostop do interneta za vse državljane;

8. poziva Komisijo, naj brani načelo subsidiarnosti in glede na znatne kulturne razlike med državami članicami na tem področju ne predlaga direktive o koncesijah;

9. meni, da bi strategija enotnega trga morala okrepiti socialno blaginjo in pravice delavcev ter vsem Evropejcem zagotoviti pravične delovne pogoje;

10. pozdravlja napovedano zakonodajno pobudo o Direktivi o napotitvi delavcev (96/71/ES[1]), ki mora zagotoviti spoštovanje sistemov držav članic v zvezi z odnosi med socialnimi partnerji, enako obravnavo vseh delavcev, kolektivna pogajanja, svobodo združevanja in različne oblike kolektivnega ukrepanja; poziva države članice, naj odpravijo pomanjkljivosti pri izvajanju direktive;

11. poziva Komisijo, naj začne poglobljen pregled pojava „socialnega dampinga“ pri plačilih in delovnih pogojih na notranjem trgu; poudarja, da morajo imeti pri tem pregledu ključno vlogo socialni partnerji in nacionalni inšpektorati za delo; pričakuje, da bo Komisija po potrebi predlagala nove pravne in dodatne izvedbene ukrepe;

12. poziva Komisijo, naj pregleda direktive o javnih naročilih, s čimer bo omogočila državam članicam, da sprejmejo ter izvajajo višje socialne in ekonomske standarde na nacionalni ali lokalni ravni;

13. meni, da bi bilo treba pokojninske sisteme v splošnem še naprej urejati na nacionalni ravni in da bi morale biti reforme usmerjene v krepitev in dopolnitev prvega stebra; poziva države članice, naj učinkoviteje uskladijo svoje pokojninske politike in si izmenjujejo zglede najboljše prakse na evropski ravni; poziva Komisijo, naj oceni potrebo po različnih pravilih, ki vplivajo na pokojninske sklade, in potrebo po izboljšanju prenosljivosti pokojnin, vključno z ohranitvijo pokojninskih pravic, tudi do pokojnin podjetij, ob zamenjavi delodajalca; poziva Komisijo, naj okrepi ureditev v zvezi s preglednostjo pokojninskih sistemov, v postopek pa že na zgodnji stopnji vključi socialne partnerje;

14. je seznanjen s pripravljenostjo Komisije, da učinkoviteje podpre socialni dialog; v skladu s tem pozdravlja predlog 32 akta o enotnem trgu; poziva Komisijo, naj začne pravo posvetovanje s socialnimi partnerji in drugimi zainteresiranimi stranmi ter vključi predloge o kodeksu ravnanja, ki ga bodo izpogajali socialni partnerji in bo zagotovil socialni dialog, predvidevanje in pravočasno obveščanje, sodelovanje različnih zainteresiranih strani, poklicni prehod za vse, upoštevanje zdravstvene razsežnosti spremembe in zaposlitev, ter da se ustvari evropski mehanizem za industrijsko prestrukturiranje, da bo mogoče vire učinkoviteje preusmeriti v sektorje v vzponu, delavcem pa ponuditi več boljših novih priložnosti;

15. poudarja, kako zelo pomembna so usposabljanje in kvalifikacije, ki so osnovni elementi za ustvarjanje delovnih mest in socialno vključevanje ter posledično uspešnost enotnega trga;

16. pozdravlja predloga 32 in 35 v zvezi s priznavanjem kvalifikacij ter potrjevanjem pridobljenih izkušenj; poziva, naj se to vključi v evropski okvir kvalifikacij ter upošteva pri kolektivnih pogodbah sektorjev in/ali podjetij v skladu s postopki posamezne države članice;

17. pozdravlja namero Komisije o reviziji direktive o poklicnih kvalifikacijah (2005/36/ES[2]); poziva jo, naj začne izvajati študijo o uvedbi delovne kartice, ki bi med drugim lahko vsebovala informacije o kvalifikacijah, delovnih izkušnjah in plačanih davkih, pri čemer pa bi morala biti spoštovana pravila o varstvu osebnih podatkov; predlaga, naj se preuči možnost, da bi s to delovno kartico združili „evropski potni list usposobljenosti“, tako da bi imeli na ravni EU samo eno, enotno kartico;

18. pozdravlja kartico „mladi in mobilnost“ kot prispevek k izboljšanju razmer za študij, usposabljanje in zaposlovanje v tujini; poudarja, da ta pobuda nikakor ne zadostuje za preprečevanje zaskrbljujočega števila mladih brezposelnih v Evropi;

19. pozdravlja predloge, ki podpirajo inovacijski potencial socialne ekonomije, in vztraja, da mora notranji trg spoštovati raznolikosti pravnih oseb; obravnava raznolikost poslovnih modelov, ki jih med drugim predstavljajo zadruge in vzajemne družbe, kot skupno dobro, ki se je izkazalo z odpornostjo v krizi in bi ga bilo treba ohranjati; opozarja na tisti del socialne in zelene ekonomije, ki združuje zadruge, vzajemne družbe, združenja in fundacije, saj ima dragoceno vlogo pri ustvarjanju trajnostnih delovnih mest in rasti ter v boju proti revščini in izključenosti; poziva k ukrepom za določitev posebnega evropskega statuta za fundacije, vzajemne družbe in združenja, da se prepreči pravna negotovost, olajšajo čezmejne operacije in zagotovi, da lahko taka socialno usmerjena in inovativna podjetja kar najbolj izkoristijo svoj gospodarski in socialni potencial na enotnem trgu;

20. poziva, da je treba socialno ekonomijo bolj vključiti v nacionalne akcijske načrte, ki so bili razviti pod okriljem mednarodnih organizacij na področju socialne vključenosti, ter k večjemu spodbujanju socialne ekonomije s financiranjem iz strukturnih skladov ter programi za socialne inovacije; pozdravlja umestitev podjetij socialne ekonomije med vire socialno tržne ekonomije in poziva k ukrepom za izboljšanje njihove čezmejne dostopnosti ter skrajno povečanje njihovega podjetniškega in zaposlitvenega potenciala na enotnem trgu; zato predlaga, da se vzpostavijo tesno sodelovanje in skupna posvetovanja v primeru sklepov sestavov Sveta EPSCO in Sveta ECOFIN;

21. pozdravlja predlog Komisije o posvetovanju v zvezi s statutom Evropske zadruge, da bi jo naredili zanimivejšo za podjetnike;

22. opozarja, da je Evropski parlament v svoji resoluciji o socialni ekonomiji zahteval boljše priznanje podjetij socialne ekonomije, vključno z njihovo splošno vključitvijo v politike EU, okrepljenim dialogom s predstavniki socialne ekonomije, boljšo podporo podjetij in priznanje v socialnem dialogu; opozarja, da je Evropski parlament v isti resoluciji pozval, naj nacionalni registri upoštevajo podjetja socialne ekonomije in naj se zbirajo posebni statistični podatki o dejavnostih podjetij socialne ekonomije;

23. pozdravlja predlog 38 in pobudo Komisije, da okrepi upravljanje družb in socialno odgovornost, kar bo imelo za specifični cilj povečanje sodelovanja delavcev in izboljšanje preglednosti informacij, ki jih posredujejo podjetja, vključno s socialnim in okoljskim poročanjem, plačami vodilnih delavcev ter spoštovanjem človekovih pravic; zlasti poziva k spodbujanju delničarske sheme delavcev, krepitvi dolgoročne zavezanosti delničarjev in spodbujanju pravic do obveščanja in posvetovanja za delavce in njihove predstavnike, tudi pravice do sodelovanja na sejah vodstva; poudarja, da so večja preglednost, dobri odnosi z osebjem in proizvodni postopki, ki so v skladu s trajnostnim razvojem, tudi v interesu podjetij, njihovih lastnikov in vlagateljev vanje;

24. poudarja, da je treba sprejeti ambiciozno evropsko industrijsko politiko, katere cilj bo krepitev realnega gospodarstva in doseganje prehoda k pametnejšemu in trajnejšemu gospodarstvu.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

[1] UL L 18, 21.1.1997, str. 1.
[2] UL L 271, 16.10.2007, str. 18.

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o enotnem trgu za Evropejce
(2010/2278(INI))

Pripravljavec mnenja: Toine Manders

POBUDE

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. trdno verjame, da je edini način za ohranitev socialnega tržnega gospodarstva oživitev podjetništva, predvsem sektorja malih podjetij, ter zagotovitev enake zakonodaje in s tem pravne gotovosti za državljane in podjetja v državah članicah, po možnosti z regulacijo; meni, da morajo evropske institucije razširiti obzorje in uporabiti svojo domišljijo;

2. meni, da je za zagotovitev usmerjenosti ukrepov enotnega trga v državljane pomembno, da se socialna klavzula vključi v vso zakonodajo o enotnem trgu, kakor je določeno v Lizbonski pogodbi, z namenom spodbujanja visoke stopnje zaposlenosti, ustreznega socialnega varstva (zlasti z varovanjem delovnega prava, delovnih pogojev in pravic delavcev), boja proti socialni izključenosti itd. na podlagi pozitivnega pravnega reda, ki ga določata Direktiva 2006/123/ES in Uredba Sveta 1998/2679/ES; poudarja pomen storitev splošnega gospodarskega pomena za spodbujanje splošne konkurenčnosti evropskega gospodarstva in razvijajoče se trge in tehnologije ter njihovo bistveno in vsestransko vlogo, saj so te storitve temeljna pravica evropskih državljanov; poudarja potrebo po dodatnih ukrepih v zvezi s korporativnim upravljanjem in družbeno odgovornostjo podjetij za razvoj politik, ki bodo zagotovile smotrne in odgovorne plačne politike, posvetovanje z delavci in njihovo udeležbo ter ovrednotenje dolgoročne zavezanosti delničarjev; poudarja pomen subjektov socialne ekonomije, ki predstavljajo pomemben alternativni poslovni model in uspešno delujejo na trgu z zagotavljanjem storitev, zaposlitve in socialne vključenosti; poziva Komisijo, naj obravnava predloge za različne evropske statute za združenja, vzajemne družbe in fundacije ter sprejme podporne ukrepe, ki bodo omogočili nadaljnjo pripravo statuta evropske zadruge, da bi vzpostavili enake pogoje glede na druge vrste družb;

3. poudarja, da sporočilo Komisije sicer ne obravnava neekonomskih pravic oseb, ki so uveljavljale pravice enotnega trga, vendar bi bila obljubljena prizadevanja za izboljšanje obstoječega stanja na področju dokumentov o osebnem stanju skladna z idejo Komisije o uvedbi evropskega potnega lista znanj in kartice „Mladi in mobilnost“; predvsem ceni idejo o oblikovanju posojil evropskim študentom za mobilnost, s katerimi bi več mladim Evropejcem, še zlasti najbolj prikrajšanim, dali možnost, da bi lahko del študija, usposabljanja ali pripravništva opravili v drugi državi, in močno podpira razvoj spletnega mesta Komisije „Mladi in mobilnost“, ki bi moralo postati osrednji vir informacij za mlade, ki iščejo priložnosti za samorazvoj v Evropi; meni, da lahko evropske institucije v zvezi s tem zagotovijo dober zgled s povečanjem števila in vrst pripravništev ter z odpravo neplačanih pripravništev, ki so diskriminatorna;

4. poleg tega poudarja, da so lokalni organi zaskrbljeni zaradi pravne negotovosti, v kateri se izvaja njihovo posredovanje v prid storitvam splošnega gospodarskega pomena ter socialnim storitvam splošnega pomena, za katere so odgovorni;

5. pozdravlja predlog 29 in pripravljenost Komisije, da uveljavi Listino o temeljnih pravicah in socialno klavzulo (člen 9 PDEU);

6. poudarja pomanjkanje neposredne komunikacije z državljani in meni, da mora biti naloga predstavništev EU v državah članicah takojšen odziv na negativna in zavajajoča poročila medijev s predstavitvijo dejstev ter da bi si morala še naprej prizadevati zagotavljati informacije o evropski zakonodaji, projektih in programih, saj bi s tem med drugim spodbujali razprave o evropskih vprašanjih na podlagi točnih informacij; še naprej zagovarja čimbolj obsežno in domiselno uporabo moderne tehnologije, vključno z računalniškimi igricami z igranjem vlog, kjer mladi lahko tekmujejo na evropski ravni (na primer kot del tekmovanja EU med šolami), in zagotavljanje drugih interaktivnih metod kot orodja za pomoč otrokom pri spoznavanju delovanja gospodarstva in EU;

7. meni, da bi Komisija morala prevzeti pokroviteljstvo nad evropsko izmenjavo znanj in spretnosti, pri čemer bi mala in srednja podjetja lahko imela koristi od znanj in spretnosti, ki so na voljo v večjih podjetjih, ter tako spodbujati sinergije in mentorstvo;

8. v zvezi s tem tudi poudarja, da se v sedanjem gospodarskem ozračju podjetja in javni sektor vedno bolj zatekajo k neplačanemu pripravništvu, da bi se izognili zaposlovanju mladih s pogodbo o zaposlitvi; ne da bi kakor koli zmanjševal pomen koristnosti teh ukrepov pri omogočanju mladim, da pridobijo delovne izkušnje, meni, da je treba ustvariti vzorec za evropsko shemo za čezmejno pogodbo o kratkoročni zaposlitvi, s čimer bi mladim omogočili pridobitev izkušenj na izbranem področju še v drugi državi, razen v njihovi, brez tveganja za delodajalca; meni, da bi bilo mogoče evropsko izmenjavo znanja in izkušenj, predlagano v prejšnjem odstavku, uporabiti za upravljanje te sheme, tako da bi povezovali iskalce zaposlitve z delodajalci, pomagali pri upravnih formalnostih in zagotovili štipendije za sodelujoča mala in srednja podjetja; je trdno prepričan, da bi to imelo znatne koristi za zadevne mlade (delovne izkušnje in možnost dela za nedoločen čas, učenje jezikov, pridobivanje znanj in spretnosti itd.), za podjetja (razvoj čezmejne trgovine, povečanje baze potencialnih zaposlenih itd.) ter EU kot celoto (koristi v smislu socialne kohezije, pozitiven učinek na trgovino znotraj Unije in zaposlovanje, večja geografska mobilnost);

9. poudarja, da se državljani počutijo oškodovani zaradi nizkih obrestnih mer, ki so jim na voljo za varčevalne račune na bankah, in da je za mala podjetja težko, če že ne nemogoče pridobiti posojilo po ekonomski obrestni meri; zato meni, da bi bilo treba spodbujati medsebojna posojila na evropski ravni, po potrebi tudi z zakonodajo; prav tako meni, da bi Komisija morala pretehtati, kako spodbujati in pospeševati sisteme poslovnih angelov in mentorstva na evropski ravni; meni, da bi bilo treba vse to združiti s portalom državljanov za mala podjetja;

10. meni, da bi bilo treba omogočiti malim in srednjim podjetjem, da bi obširno uporabljala e-trgovino v Evropi; obžaluje, da Komisija do leta 2012 – dvanajst let po tem, ko je Parlament septembra 2000 pozval k tej pobudi[1] – ne bo predstavila predloga za evropski sistem za reševanje sporov v zvezi z elektronskimi transakcijami;

11. zagovarja bolj praktično podporo za čezmejne evropske zadruge in druga sredstva za spodbujanje projektov sodelovanja med malimi in srednjimi podjetji ter je prepričan, da bo predlog za urejanje statutov za evropsko vzajemno družbo in evropsko združenje po tem, ko ga je Komisija kljub nasvetu Parlamenta umaknila, ponovno oživljen; trdno verjame, da lahko take pobude ob prej navedenih ljudem omogočijo sredstva za izkoriščanje lastnih talentov in ustvarjalnosti, zagotovijo delovna mesta in prispevajo k optimizmu in upanju;

12. poudarja, da bi morali imeti evropski državljani za boljše razumevanje evropskih institucij in njihovega delovanja možnost pridobiti vse vrste spletnih informacij, ustrezno prevedenih prek dostopnih in lahko uporabnih spletnih programov za strojno prevajanje, da bi lahko uživali v branju želenih informacij v svojem jeziku;

13. poudarja, da je mogoče in bi bilo tudi treba izboljšati učinkovitost ter demokratično legitimnost razširjene EU, saj se podpora evropskih državljanov EU nedvomno zmanjšuje; meni, da se posveča premalo časa in truda združevanju ljudi, kar bi moralo biti bistvena dejavnost EU, in da se tega ne počne na pravi način; zato poziva, naj države članice in institucije EU naredijo več, da bi podprle EU in spodbudile Evropejce k sprejetju vrednot EU ter jih prepričale o koristnosti, prednostih in pozitivnih učinkih EU.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

[1] Poročilo Diane Wallis o predlogu uredbe Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, A5-0253/2000.

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o enotnem trgu za Evropejce
(2010/2278(INI))

Pripravljavec mnenja: Wim van de Camp

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. pozdravlja sporočilo Komisije „K aktu za enotni trg“, obžaluje pa, da hitrost izvajanja zakonodaje za enotni trg ni zadovoljiva; poziva države članice, naj ta proces pospešijo ter v celoti in pravilno izvajajo veljavno zakonodajo, tudi direktivo o storitvah in „blagovni sveženj“;

2. poudarja, da države članice ne izvajajo in uveljavljajo slabo le zakonodaje o enotnem trgu, temveč tudi druge zakonodaje, ki vpliva na pravice evropskih državljanov in drugih zakonitih rezidentov; poziva države članice, naj zagotovijo zlasti boljše izvajanje direktive o prostem gibanju (2004/38/ES);

3. poziva, naj se v proces oblikovanja enotnega trga bolj pritegnejo evropski državljani; poziva nacionalne parlamente, regionalne in lokalne organe ter socialne partnerje, naj dejavno sodelujejo pri sporočanju koristi enotnega trga;

4. poziva Komisijo, naj se prepriča, da bodo državljani dejavno vključeni v posvetovanja, dialoge in strokovne skupine v zvezi z enotnim trgom, pri tem pa zagotovi uravnoteženo zastopanost vseh zainteresiranih strani, vključno s civilno družbo ter malimi in srednjimi podjetji;

5. poziva države članice, naj pregledajo predlog Komisije o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb (KOM(2008)0426) ne samo s stališča stroškov, ampak tudi glede potencialnih koristi, ko ljudje, ki se prej niso počutili varni in zaščiteni na nekaterih področjih, začnejo dostopati do storitev na njih;

6. šteje to, da nekatere države članice ne priznavajo popolne enakopravnosti istospolnih partnerjev, ko skušajo ti uveljaviti svoje pravice do svobode gibanja, za obžalovanja vredno dejstvo, ki se ga bodo, upamo, njihovi jutrišnji voditelji sramovali;

7. odločno podpira "25 ukrepov za izboljšanje vsakdanjega življenja državljanov EU" iz Poročila o državljanstvu EU iz leta 2010 (KOM(2010)0603), zlasti tiste, ki so povezani z večjo zaščito žrtev, osumljencev in obtožencev;

8. poziva Komisijo, naj zagotovi žrtvam, osumljencem in obtožencem več informacij prek svojega portala e-pravosodje in tudi, da bo na portalu „Tvoja Evropa“ na voljo vsaj povezava do teh informacij, da se zagotovi dostopnost vsega na enem mestu;

9. poziva države članice, naj začnejo hitreje izvajati Direktivo 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu in hitro sestavijo okvirno direktivo o storitvah splošnega gospodarskega pomena;

10. poziva države članice, naj zagotovijo dejansko svobodo gibanja za državljane, zlasti prek medsebojnega priznavanja poklicnih kvalifikacij in šolskih diplom, ter prenosljivost socialnih koristi čez mejo;

11. poudarja, da je treba hitreje in jasneje oceniti, kako države članice izvajajo vso zakonodajo o enotnem trgu;

12. odobrava direktivo o pravicah bolnikov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu in poziva države članice, naj jo v celoti izvajajo;

13. poudarja, da je za demografske izzive potrebna strategija, ki bi pomagala ustvariti delovna mesta, ki bi zapolnila vrzeli na trgu dela EU;

14. poudarja, da je bila svoboda gibanja delavcev in storitev eno od temeljnih načel enotnega trga od Rimske pogodbe naprej; meni, da bi odstranjevanje preostalih ovir v zvezi z mobilnostjo delavcev v EU prispevalo k polni uporabi vseh svoboščin enotnega trga ter pripomoglo k zmanjšanju neprijavljenega dela in brezposelnosti;

15. poziva Komisijo, naj pozove države članice, ki še vedno uporabljajo omejitve na svojih trgih dela, naj pregledajo svoje prehodne določbe, da bi odprle trge dela za vse evropske delavce in tako ohranile zaposlitev v EU med svetovno gospodarsko krizo;

16. meni, da bi bil pritok visokokvalificiranih migrantov in sezonskih delavcev za evropsko gospodarstvo koristen; zato poziva države članice, naj si prizadevajo za skrajšanje časa odprave omejitev na svojih trgih dela za vse državljane EU; poleg tega Komisijo poziva, naj še naprej razvija politiko priseljevanja glede teh skupin, pri tem pa ne pozabi, da njihovih držav izvora ne sme oropati vitalnih človeških virov, hkrati pa izboljša upravljanje zunanjih mej in preprečevanje nezakonitega priseljevanja;

17. ponavlja, da bi morale države članice zavrniti prošnje za visoko kvalificirane zaposlitve državljanov tretjih držav v tistih sektorjih trga dela, za katere je dostop za delavce drugih držav članic na podlagi prehodnih določb omejen; dajanje prednosti delavcem EU bi pomagalo preprečiti nedoslednosti na področju enotnega trga EU;

18. meni, da je boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu bistven za pravilno delovanje notranjega trga, ter poziva Komisijo in države članice, naj nadaljujejo s svojim delom na tem področju, pri tem pa uporabijo vse razpoložljive instrumente, tudi mehanizem za sodelovanje in preverjanje;

19. poudarja, da je pri sestavljanju akta o enotnem trgu treba vključiti cilje stockholmskega programa, zlasti odprte meje in svoboden pretok blaga, kapitala, storitev in oseb.

***IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o enotnem trgu za Evropejce
(2010/2278(INI))

Pripravljavka mnenja: Erminia Mazzoni

POBUDE

Odbor za peticije poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. podpira zamisel Komisije, da bi z aktom o enotnem trgu začela celovito in pragmatično razpravo o koristih in stroških notranjega trga po vsej Evropi, in jo poziva, naj zagotovi učinkovito uporabo pravil notranjega trga, ki zmanjšujejo upravno obremenitev državljanov;

2. pozdravlja cilj, da bi v žarišče enotnega trga postavili državljane kot glavne igralce zagona za gospodarsko oživitev Evrope, ki bi lahko povrnila zaupanje v enotni trg;

3. podpira prepričanje, da bi morala biti popolna izvedba evropskega enotnega trga osnova za dokončanje procesa političnega in gospodarskega povezovanja;

4. podpira cilj skupne izgradnje enotnega konkurenčnega trga na evropski ravni in tudi težnje k ambiciozneje zastavljeni socialnotržni politiki, ki bi omogočala spoprijemanje z izzivi, s katerimi se dandanes soočamo, ustvarjanje novih delovnih mest ter spodbujanje zelene in vključujoče rasti, ki bo v skupno dobro podjetij in državljanov;

5. pozdravlja poziv Komisije državam članicam, naj zmanjšajo svoj primanjkljaj pri prenosu direktiv o enotnem trgu na 0,5 % in naj zagotovijo korelacijske tabele glede svojih izvedbenih ukrepov;

6. ponovno poziva k odločnemu zmanjšanju dolžine postopkov Komisije za ugotavljanje kršitev, da bi države članice dosegle skladnost z zakonodajo EU, obžaluje pa tudi, da tovrstni postopki nimajo neposrednega učinka za evropske državljane ali prebivalce, ki so bili morda žrtev pomanjkljivega izvrševanja zakonodaje EU;

7. potrjuje, da je dolžnost držav članic sprejeti in izvajati evropsko zakonodajo o notranjem trgu in o pravicah evropskih državljanov, ki so povezane z njim;

8. podpira željo Komisije, da bi pri pripravi zakonodajnih besedil o notranjem trgu povečali posvetovanje s civilno družbo (zainteresirane strani, nevladne organizacije, sindikati, delodajalci itd.);

9. je prepričan, da lahko postopek vlaganja peticij pozitivno prispeva, saj državljanom omogoča izkoristiti prednosti notranjega trga;

10. meni, da mora EU spremeniti način, kako državljani dojemajo enotni trg, in sicer tako, da jih ozavešča in jim omogoča razumevanje ugodnosti, ki jih enotni trg prinaša;

11. poziva Komisijo, naj sprejme jasno in zlahka dostopno „listino državljanov“ o pravici do bivanja in dela kjerkoli v EU in naj oblikuje ciljno usmerjeno večjezično sporočilo o vsakodnevnih težavah, s katerimi se državljani srečujejo, kadar se selijo, nakupujejo ali prodajajo po Evropi, ter o standardih zdravstvenega varstva ter varstva potrošnikov in okolja, na katere se lahko zanesejo;

12. poziva h konkretnemu ukrepanju za promoviranje točk „vse na enem mestu“ o evropskih pravicah za državljane, ki potrebujejo nasvet ali pravno pomoč, da bi Evropejce ozavestili o stvarnosti notranjega trga, in meni, da bi moral biti tudi Evropski parlament neposredno vključen v prizadevanja za to komunikacijsko strategijo;

13. poziva Komisijo, naj vloži praktične predloge, da bi razširili varstvo potrošnikov v zvezi z nepoštenim poslovnim ravnanjem tudi na mala podjetja in posameznike;

14. spodbuja uporabo mehanizmov za alternativno reševanje sporov v okviru notranjega trga z možnostjo, da bi se jih dalo uporabiti tudi prek spleta;

15. ugotavlja, da ima mreža Solvit pozitivno vlogo pri tem, da evropski državljani prihranijo stroške, in pri neformalnem reševanju težav, s katerimi se srečujejo državljani in podjetja, kadar javni organi napačno uporabljajo zakonodajo s področja notranjega trga;

16. še posebej pozorno spremlja vsa prizadevanja, da bi oblikovali sodobno, učinkovitejše in uspešnejše prometno omrežje za EU, ki z zmanjševanjem razdalj zbližuje evropske državljane in pomaga krepiti njihov občutek pripadnosti in državljanske zavesti;

17. meni, da je izboljšanje sistemov varstva potrošnikov in varstva podatkov v EU dober način za zagotovitev zaupanja potrošnikov v spletne čezmejne transakcije;

18. poudarja, da mora izvajanje enotnega trga potekati ob popolnem spoštovanju pravic državljanov in prebivalcev Unije, ki so zapisane v Listini temeljnih pravic.h

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Burkhard Balz, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Pascal Canfin, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Diogo Feio, Elisa Ferreira, Vicky Ford, Ildikó Gáll-Pelcz, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Liem Hoang Ngoc, Gunnar Hökmark, Wolf Klinz, Jürgen Klute, Philippe Lamberts, Werner Langen, Íñigo Méndez de Vigo, Ivari Padar, Alfredo Pallone, Ani Podimata (Anni Podimata), Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Peter Simon, Peter Skinner, Theodor Dumitru Stolojan, Ivo Strejček, Kay Swinburne, Ramon Tremosa i Balcells, Corien Wortmann-Kool

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Sophie Auconie, Elena Băsescu, Arturs Krišjānis Kariņš, Sirpa Pietikäinen, Andreas Schwab, Catherine Stihler

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov