POROČILO o letnem poročilu Evropske investicijske banke za leto 2009

22.3.2011 - (2010/2248(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: George Sabin Cutaş

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o letnem poročilu Evropske investicijske banke za leto 2009

(2010/2248(INI))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju letnega poročila skupine Evropske investicijske banke (v nadaljnjem besedilu: EIB) za leto 2009 (poročilo o dejavnosti in družbeni odgovornosti, finančno poročilo in statistično poročilo),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2010 o letnem poročilu Evropske investicijske banke za leto 2008[1],

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2009 o letnih poročilih EIB in Evropske banke za obnovo in razvoj za leto 2007[2],

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. junija 2010 o EU 2020[3],

–       ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za proračunski nadzor (A7-0073/2011),

Novi statut EIB

1.      pozdravlja spremembe, ki jih je prinesla lizbonska strategija in omogočajo večjo prožnost pri financiranju EIB, kar vključuje kapitalske udeležbe, ki dopolnjujejo redne dejavnosti banke; možnost ustanovitve hčerinskih podjetij in drugih subjektov za ureditev t. i. posebnih dejavnosti ter zagotovitev obširnejših storitev tehnične pomoči in okrepitev revizijske komisije;

2.      opozarja na spremembe, ki jih je prinesla Lizbonska pogodba in pojasnjujejo cilje financiranja EIB v tretjih državah, ki morajo podpirati splošna načela odnosov EU s preostalim svetom, kot določa člen 3(5) PEU, in še posebej cilje zunanjega delovanja EU iz člena 21 PEU;

3.      je seznanjen z zahtevo nekaterih držav članic, naj EIB pri finančnih operacijah sprejme več tveganj, obenem pa opozarja, da to ne bi smelo ogrožati njene ocene AAA, ker je ključni dejavnik, ki ji omogoča zagotavljati posojila po najboljših pogojih;

4.      ponovno poudarja, da je namen EIB podpirati politične cilje EU in da je odgovorna Računskemu sodišču, Uradu za preprečevanje goljufij in državam članicam EU, na prostovoljni ravni pa tudi Evropskemu parlamentu;

5.      glede na predlog, da bi bilo treba uvesti bonitetni regulativni nadzor kakovosti finančnega položaja EIB , vseeno priporoča natančno merjenje njenih rezultatov in skladnosti s pravili zdrave poslovne prakse;

6.      predlaga, naj regulativni nadzor:

         i) izvaja Evropska centralna banka na podlagi člena 127(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije

         ii) ali, če to ni mogoče, Evropski bančni organ z ali brez udeležbe enega ali več nacionalnih regulatorjev ali neodvisni revizor na podlagi prostovoljnega pristopa EIB;

7.   poziva Komisijo, naj Parlamentu do 30. novembra 2011 posreduje pravno analizo o morebitnih možnostih skrbnega nadzora nad EIB;

8.   predlaga, da Komisija skupaj z EIB (glede na to, da ima slednja kakovostne človeške vire in izkušnje pri financiranju obsežne infrastrukture) začne postopek strateške analize financiranja vlaganj, ne da bi izključila katero od možnosti, vključno s subvencijami, sprostitvami zneskov, ki so jih države članice vpisale za kapital EIB, vpisi Evropske unije za kapital EIB, posojili, inovativnimi instrumenti, finančnim inženiringom, prilagojenim dolgoročnim projektom, ki nimajo takojšnjega donosa, razvojem jamstvenih sistemov, oblikovanjem oddelka za vlaganje v proračunu Unije, finančnimi konzorciji med evropskimi, nacionalnimi in lokalnimi organi ter javno-zasebnimi partnerstvi;

9.   kljub temu ponovno izraža svoja opozorila in pomisleke glede dejstva, da je bil del upravljanja EIB v zvezi z programi in sredstvi EU izključen iz postopka podelitve razrešnice, kar uvaja posebne zahteve za usklajevanje med Komisijo in EIB ter otežuje pregled nad dosežnimi rezultati; vztraja pri svoji zahtevi, da EIB predloži popolne informacije o svojih rezultatih: zastavljenih in doseženih ciljih, razlogih za možna odstopanja in rezultatih opravljenih ocen; poziva Komisijo, naj zagotovi podrobne informacije o usklajevalnih postopkih z EIB in o njihovi učinkovitosti;

10. poziva Komisijo, naj od EIB pridobi izjavo o dejavnostih z velikimi pomnoževalnimi učinki, za katere jamči evropski proračun;

11. poudarja, da so jamstva za posojila, ki jih je odobrila EIB, v proračunu EU ob koncu leta 2009 znašala 19,2 milijardi EUR; poudarja, da takšen znesek v proračunu EU ni nezanemarljiv ter pričakuje podrobno pojasnilo o zadevnih tveganjih; meni, da bi morala EIB pojasniti tudi, kako se uporabijo obresti na posojila, ki so posledica tako visokega zneska jamstev;

12. poziva k natančni pojasnitvi upravne provizije, ki jo je EIB prejela iz proračuna EU;

13. ponavlja svoj predlog, da bi Evropska unija lahko postala članica EIB;

Financiranje EIB v EU

Svetovna finančna kriza in njene posledice za EIB

14.    pozdravlja odločitev banke, da se osredotoči na tri področja, na katerih je kriza Evropo najbolj prizadela, namreč mala in srednja podjetja, konvergenčne regije in ukrepe v zvezi s podnebjem;

15.    priznava odločilno vlogo EIB pri podpiranju malih in srednjih podjetij, zlasti v času finančne krize in gospodarskega nazadovanja, ter jo poziva, naj olajša medsebojni vpliv med svojo globalno shemo posojil in subvencijami iz strukturnih skladov;

16.    poudarja pomembnost malih in srednjih podjetij za evropsko gospodarstvo ter zato pozdravlja, da je EIB povečala financiranje za mala in srednja podjetja v obdobju med 2008 in 2011, kar je znašalo skupno 30,8 milijard EUR, ter priznava, da ta znesek presega letni ciljni znesek 7,5 milijard EUR za to obdobje; pozdravlja uvedbo Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress marca 2010, ki ga Komisija in banka financirata v višini približno 200 milijonov EUR; izpostavlja pa težave malih in srednjih podjetij, ko skušajo pridobiti posojilo, in v zvezi s tem poziva EIB, naj še naprej povečuje preglednost pri svojih posojilih prek finančnih posrednikov; v ta namen poziva k uvedbi jasnih finančnih pogojev in strožjih meril za učinkovitost posojil za finančne posrednike; poziva, naj bo letno poročanje EIB o njenih posojilih malim in srednjim podjetjem obvezno, vključuje pa naj oceno njihove dostopnosti in učinkovitosti ter ukrepe, usmerjene k doseganju višje stopnje razširjenosti;

17.    priporoča, naj bo vloga EIB bolj osredotočena, selektivna, učinkovita ter bolj usmerjena k rezultatom; meni, da bi se morala z namenom, da bi dosegla mala in srednja podjetja, povezati zlasti s preglednimi in odgovornimi finančnimi posredniki, ki so povezani z lokalnim gospodarstvom; meni, da bi morala EIB dejavno razkriti informacije v zvezi s posojili malim in srednjim podjetjem na svojem spletnem mestu, zlasti o izplačanem znesku, številu odobrenih posojil ter regijah in industrijskih panogah, ki so jih prejela; meni, da bi morale biti posredovane tudi informacije o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati finančni posredniki;

18.    pozdravlja dejstvo, da je bil dogovorjen dostop EIB do likvidnosti Evropske centralne banke (ECB) prek luksemburške centralne banke, da bi spodbudili posojilne programe in upravljanje likvidnosti EIB;

19.    ugotavlja, da je konvergenčni cilj kohezijske politike EU eden od ključnih ciljev EIB; poudarja dodano vrednost skupnih ukrepov EIB in Komisije na področju tehnične pomoči (JASPERS), ki zagotavljajo dodatno podporo in učinek vzvoda za posege strukturnih skladov;

20.    spodbuja EIB, naj regijam iz konvergenčnega cilja še naprej zagotavljajo potrebno tehnično pomoč in sofinanciranje, da bi lahko uporabile več sredstev, ki so jim na voljo, zlasti za projekte v prednostnih sektorjih, kot je sektor prometne infrastrukture, ter druge projekte za spodbujanje rasti in zaposlovanja ter projekte, ki sestavljajo strategijo Evropa 2020, v skladu z visokimi socialnimi in okoljskimi standardi in standardi preglednosti;

21.    poziva EIB, naj svoje operacije v celoti uskladi s ciljem hitrega prehoda EU na nizkoogljično gospodarstvo in sprejme načrt za postopno opustitev posojil, povezanih s fosilnimi gorivi, vključno s posojili za obrate s fosilnimi gorivi, ter za pomnožitev prizadevanj za večji prenos tehnologij energije, ki je obnovljiva in energetsko učinkovita;

22.    izraža skrb zaradi vztrajnega pomanjkanja preglednosti v zvezi z načinom dodeljevanja in spremljanja „globalnih posojil“ z vidika davčnega upravljanja, zato meni, da je treba zagotoviti, da prejemniki posojil ne izkoriščajo davčnih oaz ali uporabljajo drugih načinov davčne utaje;

23.    poziva k večji usklajenosti med dejavnostmi EIB in Evropskega investicijskega sklada, zlasti zato, da bi ta sklad bolj preusmerili v cilje Evrope 2020, zato poziva, naj si ti instituciji razdelita delo in izboljšata svoje bilance stanja;

24.    pozdravlja odločitev skupine EIB o tesnejšem sodelovanju s Komisijo v okviru kohezijske politike pri treh skupnih pobudah: JESSICA, JEREMIE in JASMINE, katerih cilj je povečati učinkovitost in uspešnost kohezijske politike ter okrepiti učinek vzvoda strukturnih skladov; priznava, da se je prej navedeno sodelovanje izkazalo za uporabno in koristno, zlasti glede na gospodarsko krizo;

Financiranje EIB po letu 2013

25.    meni, da je prišel čas za občutno povečanje dolgoročnih strateških naložb v Evropi; pri čemer je treba posebno pozornost nameniti ključnim področjem evropske infrastrukture in kohezije; s tem v zvezi poziva k:

         – večji preglednosti Evropskega parlamenta nad bančnimi aktivnostmi,

         – jasni odgovornosti EIB do Evropskega parlamenta,

         – ciljni uporabi finančnih instrumentov;

26.    spodbuja EIB, naj razvije operativno strategijo za obdobje po letu 2013 v skladu s strategijo Evropa 2020;

27.    meni, da izraža Evropa 2020 zanimiv in pozitiven pristop do finančnih instrumentov; poziva EIB in Komisijo, naj za izboljšanje svoje učinkovitosti upoštevata naslednje cilje: poenostavitev postopkov in čim večje izboljšanje množilnih količnikov ter spodbujevalni učinek skupine EIB, da bi pritegnili javne in zasebne vlagatelje;

28.    poziva EIB, naj še naprej namenja pomembno vlogo skupnim pobudam z Komisijo v okviru svojega sodelovanja z njo, zlasti na področju kohezijske politike; priznava, da te pobude spodbujajo nadaljnji razvoj, med drugim tudi v zvezi s pripravo naslednjega programskega obdobja po letu 2013;

29.    spodbuja EIB, naj v svojih investicijskih projektih razvrsti prednostne naloge z uporabo metodologij, kot so analiza stroškov in koristi, da bi dosegla čim večji učinek pomnožitve na BDP;

30.    podpira zainteresirane strani za kakovostna vlaganja, kakršna je EIB, zlasti zaradi njenega strokovnega znanja pri uporabi inovativnih instrumentov, na primer Sklada za strukturno financiranje, Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja in evropskega instrumenta za čisti prevoz;

31.    spodbuja obsežnejše združevanje donacij EU s posojili EIB kot sredstvo za povečanje učinka vzvoda razpoložljivih sredstev, pod pogojem, da bodo novi finančni instrumenti pametni, integrirani in prožni;

32.    meni, da bi morale številne izkušnje pri oblikovanju in uporabi finančnih instrumentov v tem programskem obdobju Komisiji in EIB omogočiti preseganje trenutnega obsega in uporabe teh instrumentov ter uvedbo inovacij z razširitvijo ponudbe produktov;

33.    meni, da so potrebni jasni in ločeni cilji ter pravni okviri za obveznice, ki jih izdaja EIB za lastno financiranje, ter za prihodnje „projektne obveznice“;

34.    izpostavlja dejstvo, da se EIB financira z uspešnim izdajanjem skupnih obveznic, za katere jamčijo vse države članice EU;

35.    pozdravlja zamisel o projektnih obveznicah, katerih namen ni le izboljšanje bonitetne ocene obveznic, ki jih izdajajo podjetja, v okviru strategije Evropa 2020, temveč se uporabljajo tudi za financiranje evropske prevozne in energetske infrastrukture, infrastrukture informacijske tehnologije in prehod na okolju prijaznejše gospodarstvo; meni, da bi izdajanje takšnih projektnih obveznic pozitivno vplivalo na razpoložljivost kapitala za trajno vlaganje v spodbujanje rasti in zaposlovanja, ki bi dopolnilo državne naložbe in naložbe Kohezijskega sklada; meni, naj se ta instrument uporabi za krepitev bonitete izbranih projektov ter privabljanje zasebnega financiranja, ki bi dopolnilo državne naložbe in naložbe Kohezijskega sklada;

36.    zato poziva Komisijo in EIB, naj predložita konkretne predloge za oblikovanje projektnih obveznic; poudarja, da mora biti Parlament v celoti vključen v oblikovanje takšnih instrumentov, ter poziva, naj se preuči možnost uporabe proračuna EU v prihodnjem večletnem finančnem okviru kot prvega instrumenta za kritje tveganj z določeno zgornjo mejo („first loss capped risk buffer“), pri čemer EIB ne bi bila glavni posojilodajalec;

37.    meni, da je očitno potrebna dodatna podpora EIB na naslednjih področjih: mala in srednja podjetja, podjetja s srednjo tržno kapitalizacijo („mid-cap“) in infrastruktura ter drugi ključni projekti za spodbujanje rasti in zaposlovanja kot del strategije Evropa 2020;

38.    poziva EIB k vlaganju v tovorni promet v evropski železniški panogi in drugih vseevropskih omrežjih za tovorni promet, pri čemer naj se osredotoči na sredozemska, črnomorska in baltska pristanišča, da bi jih dokončno povezala z evropskimi trgi;

39.    poziva EIB, naj zagotovi več podpore za gradnjo omrežja TEN-T, da bi tako ustvarili učinek vzvoda za več naložb javnega in zasebnega sektorja; meni, da lahko tudi v tem primeru „projektne obveznice“ delujejo kot dodaten naložbeni instrument poleg proračuna v okviru sklada TEN-T; poziva, naj bodo prihodnje naložbe osredotočene na čezmejne odseke omrežja TEN-T, da se optimizira ustvarjena evropska dodana vrednost;

40.    odločno poziva EIB, naj vlaga v plinovod Nabucco in druge pomembne projekte TEN-E, ki bodo EU omogočili pokritje povpraševanja po energiji, razvejanje seznama držav dobaviteljic Evrope, izboljšanje mešanice politik EU in pomoč pri izpolnjevanju okoljskih zavez Unije;

Financiranje EIB zunaj EU

Vloga EIB v pristopnih državah

41.    meni, da bi se morala EIB v okviru svojih dejavnosti v pristopnih državah bolj osredotočiti na ukrepe s področja energijske učinkovitosti, obnovljivih virov energije in okoljske infrastrukture, TEN, TEN-E in javno-zasebna partnerstva v skladu z visokimi socialnimi in okoljskimi standardi ter standardi preglednosti, ter da bi v skladu s podnebnimi cilji EU morala dati prednost trajnostnim načinom prevoza, zlasti železniškemu prometu;

42.    meni, da bi morala EIB v skladu z novim členom 18 svojega statuta nuditi tehnično pomoč pristopnim državam;

Vloga EIB pri razvoju

43.    pozdravlja spremembe, ki jih je prinesla Lizbonska pogodba v členu 209 Pogodbe o ES v povezavi s členom 208 te pogodbe, ki določa, da mora EIB v skladu z določbami svojega statuta prispevati k izvajanju ukrepov, potrebnih za spodbujanje ciljev politike razvojnega sodelovanja Skupnosti;

44.    poudarja, da morajo strategije in operacije financiranja EIB prispevati k splošnim načelom, ki veljajo pri zunanjih ukrepih EU, kot to določa člen 21 Pogodbe o Evropski uniji, k razvijanju in utrjevanju demokracije ter pravne države, spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter izpolnjevanju mednarodnih okoljskih sporazumov, katerih podpisnice so Evropska unija ali njene države članice. poudarja, da mora EIB v vseh fazah projektov zagotoviti skladnost z določbami Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah;

45.    pozdravlja sklepe usmerjevalnega odbora modrecev (SCWP), da je treba preučiti možnost oblikovanja platforme EU za zunanje sodelovanje in razvoj; vendar pa poziva EIB in druge evropske institucije, naj pazljivo obravnavajo izvedljivost tega novega pristopa in njegove dolgoročne posledice za učinkovitost zunanjih ukrepov EU na splošno, da se prepreči razvodenitev vseh razvojnih politik in ciljev zaradi oblikovanja instrumentov brez predhodne ocene ciljev in prednostnih nalog, katerim naj bi instrumenti služili;

46.    pozdravlja predlagani novi sklep, ki bi okrepil zmožnost EIB za podpiranje razvojnih ciljev EU, zamenjal regionalne cilje z horizontalnimi cilji na visoki ravni ter razvil operativne smernice za posamezne regije v okviru mandata za zunanja posojila; ponavlja, da je treba določiti jasne prednostne naloge, vključno z obnovljivimi viri energije, mestno infrastrukturo, razvojem mest in finančnimi institucijami v lokalni lasti;

47.    priporoča naslednje ukrepe za okrepitev vloge EIB pri razvoju:

(a)    dodelitev več predanega specialističnega osebja s strokovnim znanjem na področju razvoja v državah v razvoju ter okrepitev lokalne prisotnosti osebja v tretjih državah;

(b)    povečanje sodelovanja lokalnih subjektov v projektih;

(c)    dodatni namenski kapital na področju razvojnih projektov,

(d)    dodelitev več nepovratnih sredstev,

(e)    preučitev možnosti združitve dejavnosti EIB v tretjih državah pod eno ločeno enoto;

48.    priporoča, naj se EIB osredotoči na naložbe v projekte obnovljivih virov energije v tretjih državah, s posebnim poudarkom na podsaharski Afriki;

Sodelovanje med EIB in mednarodnimi, regionalnimi in državnimi finančnimi institucijami

49.    priznava, da bi bilo treba v podporo politik EU okrepiti sodelovanje med EIB, multilateralnimi razvojnimi bankami, bankami za razvoj podeželja, evropskimi dvostranskimi razvojnimi agencijami ter javnimi in zasebnimi finančnimi institucijami iz držav v razvoju;

50.    meni, da je potrebno večje sodelovanje pod enakimi pogoji in na podlagi vzajemnosti z regionalnimi in državnimi finančnimi institucijami, da bi zagotovili učinkovitejšo porabo sredstev ter usmeritev v posebne lokalne potrebe;

51.    spodbuja podpis memoranduma o soglasju, o katerem se pogajajo EIB, Evropska banka za obnovo in razvoj in Komisija, da bi okrepili sodelovanje v vseh državah zunaj EU, v katerih izvajajo dejavnosti, z dvojnim ciljem doseči medsebojno skladnost svojih posojilnih politik in skladnost s cilji politik EU, kot so socialna kohezija in varstvo okolja;

Offshore finančna središča

52.    poziva EIB, naj za finančne posrednike oblikuje jasne finančne pogoje ter poroča o napredku pri preglednosti in večji odgovornosti, zlasti kar zadeva posojanje prek finančnih posrednikov; meni, da bi morala EIB posodobiti in poostriti svojo politiko glede offshore finančnih centrov, tako da bi presegla okvire obstoječih seznamov enakih pogojev Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in upoštevala vse jurisdikcije, ki bi lahko dopuščale izogibanje davkom ali davčne utaje;

53.    meni, da se ne smemo zanašati le na seznam offshore finančnih središč, ki ga je sestavila OECD, in da je treba uporabljati vse mednarodno priznane sezname, dokler EU ne sestavi svojega; meni pa, da bi morala EIB opravljati svoje neodvisne ocene in spremljati ustrezne nesodelujoče jurisdikcije ter redno javno objavljati rezultate, ki bi dopolnjevali analize iz mednarodnih referenčnih seznamov in referenčnih seznamov EU;

54.    meni, da EIB ne sme sodelovati pri nobeni operaciji, ki se izvaja prek nesodelujoče jurisdikcije, kakor jo opredeljujejo OECD, Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF) in druge ustrezne mednarodne organizacije ter njene lastne neodvisne ocene in spremljanje;

55.    meni, da bi morala EIB zelo strogo izvajati posodobljeno in objavljeno politiko o nesodelujočih jurisdikcijah/offshore finančnih središčih, da bi zagotovila, da njene finančne operacije ne bodo prispevale k različnim oblikam davčne utaje ali pranja denarja;

56.    poziva EIB, naj v svoje letno poročilo Evropskemu parlamentu vključi podrobnosti o izvajanju svoje politike glede offshore finančnih središč, zlasti s poročanjem o številu zavrnjenih vlog zaradi neskladnosti ter številu selitev, ki so bile zahtevane in izvedene zaradi uskladitve;

57.    poziva EIB, naj še okrepi proaktivno in pravočasno razkrivanje informacij o projektih, vključno s svojo oceno okoljskih, socialnih in razvojnih učinkov projekta ter njegovih učinkov za človekove pravice, s poročili o spremljanju in poročili o naknadnem vrednotenju;

58.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski investicijski banki, Skupini Svetovne banke, vsem regionalnim razvojnim bankam ter vladam in parlamentom držav članic.

• [1]  Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0156.
• [2]  UL C 117E, 6.5.2010, str.147.
• [3]  Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0223.

MNENJE Odbora za proračunski nadzor (1. 3. 2011)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o letnem poročilu Evropske investicijske banke za leto 2009
(2010/2248(INI))

Pripravljavec mnenja: Jean-Pierre Audy

POBUDE

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. meni, da je prišel čas za občutno povečanje dolgoročnih strateških naložb v Evropi; pri čemer je treba posebno pozornost nameniti ključnim področjem evropske infrastrukture in koheziji; s tem v zvezi poziva k:

– večji preglednosti Evropskega parlamenta nad bančnimi aktivnostmi,

– jasni odgovornosti EIB do Evropskega parlamenta,

– ciljni uporabi finančnih instrumentov;

2. podpira zainteresirane strani za kakovostna vlaganja, kakršna je EIB, zlasti zaradi njenega strokovnega znanja pri uporabi inovativnih instrumentov, na primer Sklada za strukturno financiranje, Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja in evropskega instrumenta za čisti prevoz;

3. podpira, da mora EIB nujno ohraniti bonitetno oceno AAA;

4. ponovno poziva k izvajanju bonitetnega regulativnega nadzora nad EIB, da bi spremljali kakovost njenega finančnega položaja ter zagotavljali, da bi se njeni rezultati natančno merili in da bi se upoštevala pravila dobrega poslovnega ravnanja;

5. predlaga, naj regulativni nadzor:

(i) izvaja Evropska centralna banka na podlagi člena 127(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije

(ii) ali, če to ni mogoče, Evropski bančni organ z ali brez udeležbe enega ali več nacionalnih regulatorjev ali neodvisni revizor na podlagi prostovoljnega pristopa EIB;

6. poziva Komisijo, naj Parlamentu do 30. novembra 2011 posreduje pravno analizo o morebitnih možnostih skrbnega nadzora nad EIB;

7. predlaga, naj Komisija v sodelovanju z EIB ob upoštevanju kakovosti njenih človeških virov in izkušenj pri financiranju obsežne infrastrukture opravi nalogo strateškega razmisleka o financiranju vlaganj, ne da bi izključila katero od možnosti: subvencije, sprostitve zneskov, ki so jih države članice vpisale za kapital EIB, vpisi Evropske unije za kapital EIB, posojila, inovativni instrumenti, finančni inženiring, prilagojen dolgoročnim projektom, ki nimajo takojšnjega donosa, razvoj jamstvenih sistemov, oblikovanje oddelka za vlaganje v proračunu Unije, finančni konzorciji med evropskimi, nacionalnimi in lokalnimi organi, javno-zasebna partnerstva itd.;

8. kljub temu ponovno izraža svoja opozorila in pomisleke glede dejstva, da je bil del upravljanja EIB v zvezi z evropskimi programi in sredstvi izključen iz postopka podelitve razrešnice, kar uvaja posebne zahteve za usklajevanje med Komisijo in EIB ter otežuje pregled nad dosežnimi rezultati; vztraja pri svoji zahtevi, da EIB predloži popolne informacije o svojih rezultatih: zastavljenih in doseženih ciljih, razlogih za možna odstopanja in rezultatih opravljenih ocen; poziva Komisijo, naj zagotovi podrobne informacije o usklajevalnih postopkih z EIB in o njihovi učinkovitosti;

9. poziva Komisijo, naj od EIB pridobi izjavo o dejavnostih z velikimi multiplikativnimi učinki, za katere jamči evropski proračun;

10. poudarja, da so jamstva v proračunu EU ob koncu leta 2009 znašala 19,2 milijardi EUR za posojila, ki jih je odobrila EIB; poudarja, da takšen znesek v proračunu EU ni nezanemarljiv ter pričakuje podrobno pojasnitev o zadevnih tveganjih; meni, da bi morala EIB pojasniti tudi določitev obresti na posojila, ki so posledica tako visokega zneska jamstev;

11. poziva k pojasnitvi podrobne upravne provizije, ki jo je EIB prejela iz proračuna EU;

12. pozdravlja spremembe, ki jih je prinesla Lizbonska pogodba v členu 209 Pogodbe o ES v povezavi s členom 208 te pogodbe, ki določa, da mora EIB v skladu z določbami svojega statuta prispevati k izvajanju ukrepov, potrebnih za spodbujanje ciljev politike razvojnega sodelovanja Skupnosti;

13. poudarja, da morajo strategije in operacije financiranja EIB prispevati k splošnim načelom, ki veljajo pri zunanjih ukrepih EU, kot to določa člen 21 Pogodbe o Evropski uniji, k razvijanju in utrjevanju demokracije ter pravne države, spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter izpolnjevanju mednarodnih okoljskih sporazumov, katerih podpisnice so Evropska skupnost ali njene države članice. poudarja, da mora EIB v vseh fazah projektov zagotoviti skladnost z določbami Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah;

14. priporoča, da je vloga EIB bolj osredotočena, selektivna, učinkovita ter bolj usmerjena k rezultatom; meni, da bi se morala z namenom, da bi dosegla mala in srednja podjetja, povezati zlasti s preglednimi in odgovornimi finančnimi posredniki, ki so povezani z lokalnim gospodarstvom; meni, da bi morala EIB v zvezi s posojanjem malim in srednjim podjetjem aktivno razkriti informacije na svojem spletnem mestu, zlasti izplačani znesek, število odobrenih posojil ter regije in industrijske panoge, ki so jih prejele; meni, da bi morale biti posredovane tudi informacije o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati finančni posredniki;

15. poziva EIB, naj plača jamstvo, ki ji ga zagotavlja Evropska unija v primeru izgub iz naslova posojil in jamstev v korist projektov, izvedenih izven Unije, in sicer po povprečni stopnji plačil jamstev na finančnih trgih; meni, da bi moralo Računsko sodišče opraviti revizijo jamstev, ki jih Unija zagotavlja EIB, in njihovega plačila;

16. ponavlja svoj predlog, da bi Evropska unija postala članica EIB;

17. poziva EIB, naj za finančne posrednike oblikuje jasne finančne pogoje ter poroča o napredku pri preglednosti in večji odgovornosti, zlasti kar zadeva posojanje prek finančnih posrednikov; meni, da bi morala EIB zagotoviti strožjo politiko glede offshore finančnih centrov in jo posodobiti, tako da bi presegla okvire obstoječih seznamov enakih pogojev OECD in upoštevala vse jurisdikcije, ki bi lahko dopuščale izogibanje davkom ali davčne utaje.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	28.2.2011
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	19 2 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Marta Andreasen, Jean-Pierre Audy, Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Andrea Češková, Jorgo Chatzimarkakis, Martin Ehrenhauser, Jens Geier, Gerben-Jan Gerbrandy, Ingeborg Gräßle, Iliana Ivanova, Bogusław Liberadzki, Monica Luisa Macovei, Søren Bo Søndergaard
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Zuzana Brzobohatá, Derk Jan Eppink, Christofer Fjellner, Edit Herczog, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Derek Vaughan
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	László Surján

 1. 

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	16.3.2011
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	32 0 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Burkhard Balz, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Pascal Canfin, Nikolaos Chountis, George Sabin Cutaş, Rachida Dati, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Diogo Feio, Vicky Ford, Ildikó Gáll-Pelcz, José Manuel García-Margallo y Marfil, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Liem Hoang Ngoc, Wolf Klinz, Philippe Lamberts, Astrid Lulling, Íñigo Méndez de Vigo, Ivari Padar, Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Edward Scicluna, Peter Simon, Peter Skinner, Theodor Dumitru Stolojan, Ivo Strejček, Marianne Thyssen, Corien Wortmann-Kool
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Sophie Auconie, Elena Băsescu, Saïd El Khadraoui, Danuta Jazłowiecka, Olle Ludvigsson, Thomas Mann, Sirpa Pietikäinen, Catherine Stihler