POROČILO o upravljanju in partnerstvu na enotnem trgu

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

OBRAZLOŽITEV

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (16. 2. 2011)

MNENJE Odbora za pravne zadeve (1. 3. 2011)

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

23.3.2011 - (2010/2289(INI))

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Poročevalka: Sandra Kalniete

Postopek : 2010/2289(INI)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A7-0083/2011

Predložena besedila :

A7-0083/2011

Razprave :

PV 06/04/2011 - 4
PV 06/04/2011 - 6
CRE 06/04/2011 - 4
CRE 06/04/2011 - 6

Glasovanja :

PV 06/04/2011 - 8.18
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0144

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
MNENJE Odbora za pravne zadeve
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

o upravljanju in partnerstvu na enotnem trgu

(2010/2289(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju sporočila Komisije „K aktu za enotni trg – Za visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo: 50 predlogov za izboljšanje skupnega dela, poslovanja in izmenjav“ (KOM(2010)0608),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (KOM(2010)2020),

– ob upoštevanju sporočila Komisije „Enotni trg za Evropo 21. stoletja“ (KOM(2007)0724) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu „Enotni trg: pregled dosežkov“ (SEC(2007)1521),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. septembra 2007 o pregledu enotnega trga[1] in delovnega dokumenta služb Komisije „Pregled enotnega trga: eno leto kasneje“ (SEC(2008)3064),

– ob upoštevanju sporočila Komisije „Pametna pravna ureditev v Evropski uniji“ KOM(2010)0543),

– ob upoštevanju 27. letnega poročila sporočila Komisije o spremljanju uporabe zakonodaje EU in delovnega dokumenta služb Komisije o stanju v različnih sektorjih, ki je priložen temu poročilu (SEK(2008)1143),

– ob upoštevanju priporočila Komisije z 29. junija 2009 o ukrepih za izboljšanje delovanja enotnega trga (C(2009)4728),

– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. decembra 2010 o aktu za enotni trg,

– ob upoštevanju poročila o ponovni oživitvi enotnega trga, ki ga je za Komisijo pripravil profesor Mario Monti,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2010 o uresničitvi enotnega trga za potrošnike in državljane[2],

– ob upoštevanju pregleda stanja notranjega trga št. 21 (2010) in svojih resolucij z dne 9. marca 2010[3] in 23. septembra 2008[4] o pregledu stanja notranjega trga,

– ob upoštevanju sporočila Komisije „Evropa rezultatov – Uporaba prava Skupnosti“ (KOM(2007)0502),

– ob upoštevanju členov 258 in 260 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

– ob upoštevanju členov 7, 10 in 15 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za pravne zadeve (A7-0083/2011),

A. ker ponovni zagon enotnega trga zahteva dejavno podporo vseh državljanov, evropskih institucij, držav članic in zainteresiranih strani,

B. ker je treba pri posvetovanju in pogovorih s Komisijo in strokovnimi skupinami zagotoviti učinkovito zastopanost civilne družbe ter malih in srednjih podjetij, da bi pridobili dejavno podporo vseh interesnih skupin;

C. ker je za uspešen ponovni zagon enotnega trga zlasti pomembno ustrezno širjenje, priprava in vodenje različnih posvetovanj in poročil institucij EU (EU 2010, poročilo o državljanstvu za leto 2010, Celovita industrijska politika, Digitalna agenda za Evropo, Montijevo poročilo, resolucija Parlamenta o uresničitvi enotnega trga za potrošnike in državljane, Gonzalesovo poročilo in poročilo odbora IMCO itd.);

D. ker je med pravili enotnega trga in koristmi, ki jih ta pravila v praksi prinašajo državljanom in podjetjem, še vedno velika vrzel,

E. ker stopnja nedoseganja prenosa direktiv v EU znaša 1,7 %, če upoštevamo primere, v katerih prenos direktive preseže določen rok, Komisija pa že začne postopek za ugotavljanje kršitev,

I. Uvod

1. z zanimanjem pozdravlja sporočilo Komisije o aktu za enotni trg, zlasti tretje poglavje, in splošni pristop, ki ga Komisija predlaga z namenom, da bi vzpostavila uravnoteženost enotnega trga med podjetji in državljani ter izboljšala demokracijo in preglednost procesa odločanja; poudarja, da s tem pristopom skuša zagotoviti optimalno uravnoteženost predlogov iz treh delov sporočila;

2. meni, da so vsa tri poglavja sporočila enako pomembna in medsebojno povezana in da bi jih morali dosledno obravnavati, pri čemer ne bi smeli medsebojno ločevati različnih pomembnih vprašanj;

3. poziva Komisijo in Svet, naj okrepita celovit pristop k ponovnemu zagonu enotnega trga z vključevanjem prednostnih nalog v zvezi z enotnim trgom v vsa politična področja, ki so odločilna za oblikovanje enotnega trga v korist evropskih državljanov, potrošnikov in podjetij;

4. meni, da so okrepitev evropskega gospodarskega upravljanja, izvajanje strategije EU 2020 in ponovni zagon enotnega trga enako pomembni za oživitev evropskega gospodarstva in bi jih morali skupaj obravnavati;

5. meni, da je treba dokončno oblikovati konkurenčen enotni trg brez ovir, da bi zagotovili konkretne prednosti delavcem, študentom, upokojencem in državljanom na splošno, ter podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem, v njihovem vsakdanjem življenju;

6. poziva Komisijo, naj navede predvideni časovni razpored za izvedbo akta za enotni trg in naj redno objavlja doseženi napredek, zato da bo evropske državljane bolje obveščala o uresničevanju enotnega trga in da bodo seznanjeni z njegovimi koristmi;

II. Splošna ocena

Krepitev političnega vodstva in partnerstva

7. je prepričan, da je eden od glavnih izzivov ponovnega zagona enotnega trga zagotovitev političnega vodstva, predanosti in usklajevanja; meni, da je celovito vodenje z najvišje politične ravni bistveno za ponovni zagon enotnega trga;

8. predlaga, da bi bilo treba predsednika Komisije zadolžiti, da v tesnem sodelovanju s predsednikom Sveta in pristojnimi organi v državah članicah usklajuje in nadzira ponovni zagon enotnega trga; poziva predsednika Komisije in Evropskega sveta, naj tesno usklajujeta svoje ukrepe, ki naj bi spodbudili gospodarsko rast, konkurenčnost, socialno tržno gospodarstvo in trajnost v Uniji;

9. poudarja povečano vlogo EP in nacionalnih parlamentov po Lizbonski pogodbi; opozarja, da je treba okrepiti vlogo Parlamenta v zakonodaji, povezani z enotnim trgom; spodbuja nacionalne parlamente, naj pravila o enotnem trgu vključijo v celoten zakonodajni postopek in naj pri skupnih dejavnostih sodelujejo z Evropskim parlamentom, kar bo prineslo večje medsebojne učinke na obeh parlamentarnih ravneh;

10. pozdravlja pristop Komisije, ki postavlja dialog in partnerstvo v središče obnovljenega enotnega trga, ter poziva naj vse zainteresirane strani povečajo svoja prizadevanja za zagotovitev izvajanja tega pristopa v praksi, da bo enotni trg lahko v celoti opravljal svojo vlogo spodbujanja rasti in visoko konkurenčnega tržnega gospodarstva;

11. poziva Komisijo in predsedstvo, naj skupaj vsako leto organizirata forum o enotnem trgu, na katerem se bodo sestale zainteresirane strani iz institucij EU, držav članic, civilne družbe in poslovnih organizacij, da bi ocenile napredek ponovnega zagona enotnega trga, izmenjale najboljše prakse in obravnavale vprašanja, ki najbolj pestijo evropske državljane, Komisijo spodbuja, naj nadaljuje z opredeljevanjem dvajsetih, z enotnim trgom povezanih razlogov za nezadovoljstvo in razočaranje, s katerimi se srečujejo državljani; predlaga, da bi forum o enotnem trgu Komisija lahko uporabila za predstavitev teh težav in rešitev zanje;

12. poziva vlade držav članic, naj prevzamejo svoj del odgovornosti za ponovni zagon enotnega trga; pozdravlja pobude držav članic za optimizacijo ravnanja z direktivami o enotnem trgu v smislu usklajevanja, oblikovanja struktur spodbujanja in povečanja političnega pomena, ki se pripisuje njihovemu prenosu; meni, da je treba v razpravi o prednostnih nalogah za novo zakonodajo nujno nameniti večjo pozornost pravočasnemu in pravilnemu prenosu, izvajanju in boljšemu uveljavljanju zakonodaje o enotnem trgu ter ustreznim pobudam;

13. ugotavlja, da pravila o enotnem trgu pogosto izvajajo lokalni in regionalni organi; poudarja potrebo po večjem vključevanju regionalnih in lokalnih organov oblasti v izgradnjo enotnega trga v skladu z načeli subsidiarnosti in partnerstva ter na vseh stopnjah postopka odločanja; da bi poudaril ta decentralizirani pristop, predlaga ustanovitev „teritorialnega pakta lokalnih in regionalnih organov oblasti za strategijo Evropa 2020“ v vseh državah članicah, da bi se okrepila pripadnost pri izvajanju strategije EU 2020;

14. meni, da je treba pri dobrem upravljanju enotnega trga spoštovati vlogo dveh obstoječih svetovalnih institucij na evropski ravni: Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij, pa tudi vlogo socialnih partnerjev;

15. poudarja, da je dialog s socialnimi partnerji in civilno družbo bistven za povrnitev zaupanja v enotni trg; od Komisije pričakuje nove drzne ideje o načinih za izboljšanje tega dialoga; zahteva udeležbo socialnih partnerjev in posvetovanje z njimi o vsej pomembni zakonodaji o enotnem trgu, ki vpliva na trg dela;

16. pozdravlja namero Komisije, da bo okrepila odprt, pregleden in reden dialog s civilno družbo;

17. poziva Komisijo, naj objavi zeleno knjigo o smernicah za posvetovanje institucij EU s predstavniškimi združenji in civilno družbo in poskrbi, da bodo ta posvetovanja zajemala širok krog, da bodo interaktivna in prinesla dodano vrednost predlaganim politikam;

18. poziva Komisijo, naj v čim večji možni meri dialog in komunikacijo prilagodi potrebam navadnih državljanov, denimo tako, da vsa svoja javna posvetovanja da na voljo v vseh uradnih jezikih EU, ali z uporabo takega jezika, ki ga navaden državljan lahko razume;

19. poziva Komisijo, naj začne informacijsko in izobraževalno kampanjo o bistvu enotnega trga in o ciljih, ki so bili določeni, da se poveča dinamika notranjega trga ter da se vanj vključita razsežnosti socialne in regionalne kohezije poudarja, da mora ta komunikacijska kampanja podpirati večje sodelovanje – in boljšo zmožnost sodelovanja – vsakega državljana, delavca in potrošnika pri vzpostavitvi konkurenčnega, pravičnega in uravnoteženega trga;

20. meni, da uporaba novih orodij za sodelovanje in pristopi spletne tehnologije Web 2.0 omogočajo bolj odprto, odgovorno, dovzetno in učinkovito upravljanje enotnega trga;

Regulacija enotnega trga

21. meni, da pobude posameznih držav članic ne morejo uspeti brez usklajenega delovanja na ravni EU, in da je bistvenega pomena, da Evropska unija nastopi odločno in enotno in uresničuje skupne ukrepe; meni, da sta solidarnost, na kateri temelji evropski model socialne ekonomije in usklajevanje nacionalnih odzivov, najbolj pripomogla k temu, da smo se lahko izognili kratkoročnim protekcionističnim ukrepom posameznih držav članic; je zaskrbljen, ker bi lahko ponovni pojav gospodarskega protekcionizma na nacionalni ravni najverjetneje povzročil razdrobitev notranjega trga in zmanjšal konkurenčnost, zato se mu je treba izogibati; je zaskrbljen, saj bi lahko v številnih državah članicah pod pretvezo sedanje finančne in gospodarske krize utemeljevali ponovno oživitev protekcionističnih ukrepov, čeprav bi bilo treba zaradi te krize uporabiti skupne zaščitne mehanizme;

22. meni, da napredek na notranjem trgu ne bi smel temeljiti na najmanjšem skupnem imenovalcu; zato Komisijo spodbuja, naj prevzame vodilno vlogo in predlaga drzne rešitve; spodbuja države članice, naj uporabijo metodo okrepljenega sodelovanja na področjih, kjer sporazuma med sedemindvajseterico ni mogoče doseči, ugotavlja, da bi se druge države tem naprednim pobudam lahko pridružile na kasnejši stopnji;

23. meni, da sta skupna učinkovitost in legitimnost enotnega trga oškodovani zaradi zapletenega upravljanja;

24. poudarja, da bi bilo treba posvetiti več pozornosti kakovosti in jasnosti zakonodaje EU, da bi olajšali izvajanje pravil enotnega trga v državah članicah;

25. meni, da bi uporaba uredb namesto direktiv, kjer je to primerno, lahko pripomogla k jasnejšemu regulativnemu okvirju in zmanjšala transakcijske stroške, povezane s prenosom; poziva Komisijo, naj oblikuje bolj usmerjen pristop za izbiro zakonodajnih instrumentov, odvisno od zakonodajnih in temeljnih značilnosti določb, ki jih je treba izvajati s spoštovanjem načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

26. spodbuja Komisijo in Svet, naj okrepita svoja prizadevanja za uresničevanje strategije pametne pravne ureditve in tako še izboljšata kakovost predpisov, ob polnem upoštevanju načel subsidiarnosti in proporcionalnosti;

27. poziva Komisijo, naj za izboljšanje zakonodaje v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi nadaljuje z neodvisnimi predhodnimi in naknadnimi ocenami zakonodaje;

28. predlaga, naj Komisija sistematizira in izboljša test za MSP za oceno posledic zakonodajnih predlogov za ta podjetja, pri tem pa naj upošteva raznolikost njihovih okoliščin;

29. meni, da konkordančne preglednice prispevajo k boljšemu prenosu zakonodaje in znatno olajšujejo uveljavljanje pravil o enotnem trgu; poziva države članice, naj pripravijo in dajo v javnost konkordančne razpredelnice o celotni zakonodaji enotnega trga; poudarja, da v prihodnosti Parlament morda poročil o kompromisnih besedilih, o katerih se je dogovoril s Svetom, ne bo vključil na dnevni red plenarnih zasedanj, če te preglednice ne bodo na voljo;

Upravno usklajevanje, mehanizmi za reševanje težav in informacije

30. podpira predloge akta za enotni trg za zagotovitev dodatnega upravnega sodelovanja med državami članicami, vključno z razširitvijo informacijskega sistema o enotnem trgu na druga ustrezna zakonodajna področja ob upoštevanju varnosti in uporabnosti tega sistema; poziva Komisijo, naj z usposabljanjem in smernicami podpira države članice,

31. meni, da bi bili lahko lokalni in regionalni organi oblasti vključeni v razvoj in širitev informacijskega sistema enotnega trga po temeljiti oceni koristi in težav, ki jih lahko taka širitev povzroči;

32. poudarja, kako pomembni sta boljša komunikacija in razširitev informacijskega sistema na notranjem trgu, saj je bistveno, da mala in srednja podjetja dobijo jasne informacije o notranjem trgu;

33. pozdravlja namero Komisijo, da bo v sodelovanju z državami članicami utrdila in okrepila neformalna orodja za reševanje težav, kot so SOLVIT, pilotni projekt EU in evropski potrošniški centri; poziva Komisijo, naj pripravi načrt za razvoj in medsebojno povezanost orodij za reševanje težav, da bi zagotovili učinkovitost in uporabniku prijazno uporabo ter se izognili nepotrebnemu podvajanju; poziva države članice, naj zagotovi ustrezna sredstva za ta orodja;

34. poziva Komisijo, naj dodatno razvije in spodbuja spletno stran Vaša Evropa, in sicer tako, da na enem mestu nudi dostop do vseh informacij in podpornih storitev, ki jih državljani in podjetja potrebujejo za uveljavljanje svojih pravic na enotnem trgu.

35. poziva države članice, naj enotne kontaktne točke iz direktive o storitvah oblikujejo v uporabnikom prijazne in lahko dostopne centre e-vlade, na katerih bodo podjetja lahko dobila vse potrebne informacije v ustreznih jezikih EU, opravila vse formalnosti ter prek elektronskih sredstev naredila vse korake, potrebne za zagotovitev storitev v zadevnih državah članicah;

36. priznava pomembno vlogo mreže EURES pri zagotavljanju prostega pretoka delavcev v Uniji in pri zagotavljanju tesnega sodelovanja med državnimi zavodi za zaposlovanje; poziva države članice, naj povečajo ozaveščenost javnosti o tej koristni storitvi, da bo več državljanov EU lahko v celoti izkoristilo zaposlitvene priložnosti v vsej EU;

37. poziva nacionalne parlamente, regionalne in lokalne oblasti ter socialne partnerje, naj dejavno sodelujejo pri obveščanju o koristih enotnega trga;

Prenos in uveljavljanje

38. poziva Komisijo, naj uporabi vse pristojnosti iz Pogodb, da bi izboljšala prenos, uporabo in uveljavljanje pravil enotnega trga v korist evropskih državljanov, potrošnikov in podjetjih; poziva države članice, naj pospešijo svoja prizadevanja za popolno in pravilno uresničevanje pravil o enotnem trgu;

39. meni, da postopek za ugotavljanje kršitev ostaja ključno orodje za zagotavljanje delovanja enotnega trga, vendar poudarja, da bi bilo treba razmisliti tudi o dodatnih instrumentih, ki so manj zamudni in nadležni;

40. poziva Komisijo, naj se vzdrži kakršnega koli političnega posredovanja in naj takrat, ko odpovedo mehanizmi za predhodno reševanje težav, nemudoma sproži postopek za ugotavljanje kršitev;

41. ugotavlja, da nedavna sodna praksa Sodišča Komisiji daje nove možnosti za pregon splošnih in strukturnih kršitev pravil enotnega trga v državah članicah;

42. poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi spremembe iz člena 260 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki so namenjene poenostavitvi in pospešitvi izrekanja finančnih sankcij v okviru postopkov za ugotavljanje kršitev;

43. meni, da bi morala biti Komisija bolj dejavna pri uveljavljanju pravil enotnega trga z izvajanjem bolj sistematičnega in neodvisnega nadzora, da bi pospešili postopke za ugotavljanje kršitev;

44. obžaluje dejstvo, da so številni postopki za ugotavljanje kršitev predolgi ali pa so pri Sodišču vloženi prepozno; poziva Komisijo, naj določi obdobje 12 mesecev kot merilo za najdaljše povprečno obdobje za postopek ugotavljanja kršitev od odprtja datoteke do posredovanja vloge Sodišču; močno obžaluje, da tovrstni postopki nimajo neposrednega učinka za evropske državljane ali prebivalce, ki so morda bili žrtev pomanjkljivega izvrševanja zakonodaje EU;

45. poziva Komisijo, naj na pregleden način bolje obvešča o tekočih postopkih za ugotavljanje kršitev;

46. poziva Komisijo, naj določi obdobje, v katerem morajo države članice izpolniti pogoje iz sodbe Sodišča;

47. podpira pobude Komisije o nadaljnjem izboljšanju uporabe alternativnega načina reševanja sporov, da bi potrošnikom in podjetjem v nacionalnih in čezmejnih sporih ponudili hiter in učinkovit dostop do preprostega, poceni in zunajsodnega reševanja sporov, kar zadeva nakupovanje po spletu in izven njega; pozdravlja posvetovanja, ki jih je začela Komisija, vztraja, da morajo biti državljani bolje obveščeni o obstoju takšnih mehanizmov;

48. poziva Komisijo, naj se osredotoči tudi na preprečevanje sporov, na primer s strožjimi ukrepi, ki preprečujejo nepoštene poslovne prakse;

49. pozdravlja namero Komisije, da bo pripravila javno posvetovanje o evropskemu pristopu do skupnih pritožb, in je proti uvedbi mehanizmov skupnih pritožb po vzoru ZDA, kjer zaradi močnih gospodarskih spodbud do sodišč pridejo neupravičeni zahtevki;

50. ugotavlja, da morajo vsi predlogi o kolektivnih pritožb zaradi kršitev konkurenčnega prava upoštevati mnenje Parlamenta, izraženega v resoluciji z dne 26. marca 2009 o odškodninskih tožbah zaradi kršitve protimonopolnih pravil EU, vztraja, da mora biti Parlament prek rednega zakonodajnega postopka udeležen pri sprejemanju vseh takšnih aktov in poziva Komisijo, naj pretehta možnost uvedbe minimalnih standardov v zvezi s pravico do odškodnine zaradi kršenja prava EU splošneje;

Spremljanje, ocenjevanje in posodabljanje

51. podpira osredotočen pristop k spremljanju in ocenjevanju trga na podlagi dokazov; poziva Komisijo, naj z izboljšavo metodologije, kazalnikov in zbiranja podatkov še naprej razvija orodja za spremljanje trga, kot je mehanizem opozarjanja iz direktive o storitvah, pri tem pa naj upošteva načeli praktičnosti in stroškovne učinkovitosti;

52. poudarja, da je treba hitreje in jasneje oceniti, v kakšni meri države članice izvajajo celotno zakonodajo o enotnem trgu;

53. poudarja, da je medsebojno ocenjevanje iz direktive o storitvah inovativen način uporabe medsebojnega pritiska za izboljšanje kakovosti prenosa; kjer je to primerno, podpira uporabo medsebojnih ocen na drugih področjih, na primer na področju prostega pretoka blaga;

54. spodbuja države članice, naj redno pregledujejo nacionalna pravila in postopke, ki vplivajo na prost pretok storitev in blaga, da bi ta nacionalna pravila poenostavili in posodobili ter odpravili prekrivanja; meni, da bi se proces pregledovanja nacionalne zakonodaje, ki se uporablja za izvajanje direktive o storitvah, tudi na drugih področjih lahko uporabljal kot učinkovito orodje za odpravo prekrivanj in neupravičenih nacionalnih ovir prostemu pretoku;

55. poziva Komisijo, naj podpre prizadevanja javnega sektorja za sprejetje inovativnih pristopov, izkoriščanje novih tehnologij in postopkov ter razširjanje najboljših praks v javni upravi, kar bo zmanjšalo birokracijo in omogočilo oblikovanje politike, osredotočene na državljane;

III. Ključne prednostne naloge

56. poziva, naj bo vsako spomladansko zasedanje Evropskega sveta namenjeno ocenjevanju stanja enotnega trga, podkrepljeno s procesom spremljanja;

57. poziva Komisijo, naj objavi zeleno knjigo o smernicah za posvetovanje institucij EU s predstavniškimi združenji in civilno družbo in poskrbi, da bodo ta posvetovanja zajemala širok krog, da bodo interaktivna, pregledna in prinesla dodano vrednost predlaganim politikam;

58. poziva države članice, naj pripravijo in dajo v javnost konkordančne razpredelnice o celotni zakonodaji enotnega trga;

59. poziva države članice naj do konca leta 2012 stopnjo nedoseganja prenosa zakonodaje na področju enotnega trga znižajo na 0,5 %, kar velja tudi za nepravilen prenos;

60. poziva Komisijo, naj do konca leta 2011 predloži zakonodajni predlog o uporabi alternativnih načinov reševanja sporov v EU in poudarja pomen hitrega sprejetja te zakonodaje;

61. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

[1] UL C 187E, 27.7.2008, str. 80.
[2] Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0186.
[3] UL 349E, 22.12.2010, str. 25.
[4] UL C 8E, 14.1.2010, str. 7.

Krepitev političnega vodstva in partnerstva

Poročevalka meni, da je eden od glavnih izzivov ponovnega zagona enotnega trga zagotovitev političnega vodstva, predanosti in usklajevanja. 50 predlogov za ponovni zagon enotnega trga vključuje številne portfelje, ki zajemajo pristojnosti več komisarjev v Komisiji in zadevajo pristojnosti številnih odborov Evropskega parlamenta. V Svetu je enotni trg dodatno razdeljen med različne sestave Sveta, katerih vloge in učinkovitost so zelo raznolike. Tudi nacionalne institucije se močno razlikujejo po sestavi in organizacijski kulturi.

Poročevalka meni, da je okrepitev vloge Sveta za konkurenčnost, kot je predlagano v sklepih Sveta o aktu za enotni trg z dne 10. decembra 2010, potreben, a ne zadosten pogoj za zagotovitev političnega vodstva, predanosti in usklajevanja.

Poročevalka meni, da je vodenje z najvišje politične ravni bistveno za ponovni zagon enotnega trga. Zato predlaga, da bi bilo treba predsednika Sveta zadolžiti, da v tesnem sodelovanju s predsednikom Komisije usklajuje in nadzira ponovni zagon enotnega trga. Vsako spomladansko zasedanje Evropskega sveta naj bo namenjeno ocenjevanju stanja enotnega trga, kar je treba podkrepiti s procesom spremljanja, s katerim bi ocenili doseganje vmesnih ciljev. V zvezi s tem poročevalka ugotavlja, da madžarsko predsedstvo za februar 2011[1] že načrtuje prvo zasedanje Evropskega sveta s sektorsko tematiko.

Poročevalka je prepričana, da bosta podpora in predanost držav članic prav tako bistveni za ponovni zagon enotnega trga. Države članice želi pohvaliti za prizadevanja pri izboljšanju prenosa in izvajanju pravil enotnega trga. Takšne najboljše prakse vključujejo vzpostavitev periodičnih ocen sistema prenosa, uvedbo sistema kontaktnih točk na različnih ministrstvih in vzpostavitev sistema za opozarjanje ob približevanju roka za prenos.

Poročevalka ugotavlja, da države članice pred objavo direktive lahko sprejmejo različne ukrepe za olajšanje prenosa in izvajanja. Ti ukrepi vključujejo oblikovanje načrtov prenosa, takoj po sklenitvi političnega dogovora, predhodno opredelitev pristojnosti in/ali analizo zakonodajnega učinka, reden prenos informacij med oddelki, pristojnimi za pogajanja, in oddelki, ki sodelujejo pri prenosu, ter sodelovanje Parlamenta v zgodnji fazi pogajanj o novi evropski zakonodaji, kar očitno olajša prenos zakonodaje, potem ko je sprejeta.

Poročevalka tudi meni, da bi morale države članice določiti svoje prednostne naloge in oblikovati svoj načrt v skladu s prednostnimi nalogami enotnega trga, da bi resnično prevzele svoj del odgovornosti na področju enotnega trga.

Poročevalka meni, da je treba partnerski pristop, ki ga je predlagala Komisija, okrepiti na dveh področjih.

Najprej meni, da je treba partnerstvo z lokalnimi in regionalnimi organi s kohezijske politike razširiti na politike enotnega trga. Pravila enotnega trga zelo pogosto izvajajo in izvršujejo organi držav članic na regionalni ali lokalni ravni. Izkušnje pri izvajanju direktive o storitvah so jasno pokazale, da je vključevanje regionalnih in lokalnih organov lahko izjemno pomembno za zagotavljanje ustreznega izvajanja in uporabe zakonodaje enotnega trga.

Poročevalka ugotavlja, da so nekatere države članice že sprejele posebne ukrepe za oblikovanje partnerstva z lokalnimi in regionalnimi akterji, med drugim z oblikovanjem posebnih omrežij, na primer na področju javnih naročil ali nadzora trga, ki povezujejo delo regionalnih in lokalnih organov.

Drugič, poročevalka meni, da je treba pri upravljanju enotnega trga z večjo vključenostjo nacionalnih parlamentov okrepiti dialog in partnerstvo. Začetek veljave Lizbonske pogodbe nacionalnim parlamentom ponuja priložnost, da pravila o enotnem trgu vključijo v celoten zakonodajni postopek in da z Evropskim parlamentom izvajajo skupne dejavnosti. Ugotavlja, da bi sodelovanje nacionalnih parlamentov v zgodnji fazi presojanja o predlogu direktive na evropski ravni lahko pospešilo sprejetje naknadnih ukrepov za prenos na ravni držav članic. Stalna izmenjava informacij z nacionalnimi parlamenti o napredku pri prenosu bi lahko olajšala tudi celoten postopek prenosa.

Regulacija enotnega trga

Poročevalka meni, da so strukture in postopki upravljanja enotnega trga preveč zapleteni. To otežuje prevzemanje odgovornosti in ogroža celotno učinkovitost in legitimnost enotnega trga. Poleg tega meni, da je treba pri dodatnem razvoju upravljanja enotnega trga več pozornosti nameniti načeloma preglednosti in odgovornosti.

Poročevalka meni, da bi bolj usmerjen pristop za izbiro zakonodajnih instrumentov, odvisno od zakonodajnih in vsebinskih značilnosti določb, ki jih je treba izvajati, prispeval k jasnejšemu regulativnemu okviru in zmanjšal transakcijske stroške, povezane s prenosom.

Poročevalka poudarja, da morajo v skladu s členom 4(3) PEU države članice Komisiji omogočiti izpolnjevanje naloge zagotavljanja uporabe določb iz Pogodb in ukrepov, ki jih sprejmejo institucije. Zato bi morale države članici Komisiji posredovati jasne in natančne informacije o izvajanju direktiv.

Poročevalka meni, da bi morale države članice zagotoviti državljanom javno dostopne konkordančne preglednice določb držav članic, ki obveznosti iz vseh direktiv o enotnem trgu prenašajo v nacionalne pravne sisteme (Akt za enotni trg, predlog št. 47).

Upravno usklajevanje in mehanizmi za reševanje težav

Poročevalka podpira predlog št. 45 iz Akta za enotni trg, katerega namen je nadaljnji razvoj sodelovanja med državami članicami prek informacijskega sistema notranjega trga, ki ga je mogoče razširiti na druga politična področja, vključno z elektronskim trgovanjem in javnim naročanjem.

Prepričana je, da povečano sodelovanje med organi držav članic, pristojnimi za vprašanja enotnega trga, pomaga reševati neposredne probleme pri izvajanju določene direktive, poleg tega pa prispeva k izgradnji medsebojnega zaupanja med organi držav članic in k enotnemu trgu, ki je dolgoročno bolj sposoben preživetja (evropska razsežnost javne uprave v državah članicah).

Poročevalka ugotavlja, da imajo državljani in podjetja na voljo veliko informacij o enotnem trgu in številne mehanizme za reševanje s tem povezanih problemov. Predlaga, naj se Komisija in države članice uskladijo in po potrebi poenotijo sisteme „vse na enem mestu“ za informacije in reševanje težav (Akt za enotni trg, predloga št. 49 in 50).

Poročevalka podpira okrepitev neformalnih orodij za reševanje problemov, zlasti mreže SOLVIT. Meni, da bi morala Komisija mrežo SOLVIT okrepiti v skladu s poročilom Parlamenta na to temo z dne 2. marca 2010 (2009/2138(INI)).

Poročevalka predlaga tudi, da bi si morale države članice in Komisija prizadevati za oblikovanje resničnih točk „vse na enem mestu“, prek katerih lahko ista ciljna skupina pridobi vse potrebne informacije, na primer za izvajanje neke dejavnosti. V zvezi s tem predlaga, naj enotne kontaktne točke iz direktive o storitvah zagotavljajo tudi informacije o veljavnem sistemu obdavčitve.

Izvrševanje zakonodaje

Poročevalka meni, da bi moral postopek za ugotavljanje kršitev ostati ključno orodje za zagotavljanje delovanja notranjega trga. Komisijo poziva, naj strogo uporabi postopek za ugotavljanje kršitev, kadar odpovedo mehanizmi za predhodno reševanje težav, pri tem pa naj v celoti izkoristi spremembe iz člena 260 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki poenostavljajo in pospešujejo izrekanje finančnih sankcij v okviru postopkov za ugotavljanje kršitev.

Poleg tega meni, da nedavna sodba Sodišča Komisiji daje nove možnosti za pregon splošnih in strukturnih kršitev pravil enotnega trga v državah članicah. Ponavadi se Komisija osredotoča na oblikovanje ukrepov izvrševanja za vsak primer posebej. Vendar pa je v zadevi Komisija proti Irski[2] Sodišče sprejelo odločitev, da Komisija lahko sproži postopek proti državi članici ne samo za določeno kršitev zakonodaje EU, marveč tudi za splošne in strukturne kršitve obveznosti v zvezi z zakonodajo EU v državah članicah. Namesto izpostavljanja določenih primerov, je Komisija želela dokazati splošne in strukturne kršitve ter da gre pri Irski za sistematično neizpolnjevanje obveznosti iz direktive o odpadkih.

Uvedba pojma splošne in strukturne kršitve ima dve pomembni posledici. Komisija lahko v času postopka na Sodišču navede nove primere kršitev obveznosti iz zakonodaje EU. Poleg tega pa morajo države članice, ki kršijo obveznosti, odpraviti posledice teh kršitev, predvsem pa temeljito spremeniti svoje upravne prakse.

Poročevalka verjame, da bi pojem splošne in strukturne kršitve lahko zagotovil podlago za učinkovitejše izvrševanje obveznosti zakonodaje enotnega trga na področjih, kot je javno naročanje.

Poročevalka predlaga, da je treba storiti več, da bi zagotovili pravočasen prenos, pa tudi za okrepitev prizadevanj za zagotovitev pravilnega prenosa. Predlaga, naj si države članice prizadevajo za znižanje povprečne stopnje nedoseganja prenosa na 0,5 % do leta 2012, vključno z izrednim in nepravilnim prenosom direktiv o enotnem trgu.

Poročevalka meni, da so uradni postopki za ugotavljanje kršitev ponavadi dolgotrajni (povprečno obdobje za razrešitev takšnega postopka traja od 28 mesecev v EU-15 do 16 mesecev v EU-12). Komisijo poziva, naj določi merilo 12 mesecev za najdaljše povprečno obdobje za postopek ugotavljanja kršitev.

Poročevalka ugotavlja, da nacionalni organi v povprečju potrebujejo 17,7 mesecev za izpolnitev pogojev iz sodb Sodišča, ki ugotavljajo, da nekatere države članice niso izpolnile svojih obveznosti. Komisijo poziva, naj določi obdobje, v katerem morajo države članice izpolniti pogoje iz sodbe Sodišča.

Spremljanje, ocena in posodabljanje

Poročevalka meni, da dobro upravljanje enotnega trga lahko temelji le na kakovostnih informacijah o delovanju enotnega trga. Za povezavo različnih stopenj političnega cikla, od zasnove do izvajanja, je treba uporabiti ustrezne instrumente za spremljanje in oceno politik enotnega trga.

Poročevalka spodbuja Komisijo, naj si prizadeva za razvoj orodij za nadzor trga ter se pri tem opre na svoje izkušnje z uspešnimi orodji, vključno z ukrepi preiskav (sweeps). Meni, da je treba dati prednost izboljšavi metodologije, kazalnikov in zbiranja podatkov, pri tem pa upoštevati načeli praktičnosti in stroškovne učinkovitosti.

Poročevalka meni, da bi morale biti države članice bolj dejavne pri ocenjevanju in spremljanju pravil enotnega trga. Države članice spodbuja predvsem, naj redno izvajajo preglede zakonodaje enotnega trga, tako da pregledujejo nacionalna pravila in postopke, ki vplivajo na prost pretok storitev in blaga, da bi poenostavile in posodobile nacionalna pravila ter odpravile prekrivanja.

[1] Madžarsko predsedstvo načrtuje vrhunsko srečanje Evropskega sveta na temo energetske politike EU.
[2] Zadeva C-494/01, Komisija proti Irski, [2005] ECR I-3331.

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o upravljanju in partnerstvu na enotnem trgu
(2010/2289(INI))

Pripravljavec mnenja: Jürgen Creutzmann

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. ugotavlja, da notranji trg potrebuje podporo vseh, saj je osrednji del evropskega projekta in temelj za izgradnjo trajnostnega bogastva v EU;

2. pozdravlja pristop Komisije, ki postavlja dialog in partnerstvo v središče obnovljenega enotnega trga, ter poziva naj vse zainteresirane strani povečajo svoja prizadevanja za zagotovitev izvajanja tega pristopa v praksi, da bo enotni trg lahko v celoti opravljal svojo vlogo spodbujanja rasti in visoko konkurenčnega tržnega gospodarstva;

3. meni, da napredek na notranjem trgu ne bi smel temeljiti na najmanjšem skupnem imenovalcu; zato Komisijo spodbuja, naj prevzame vodilno vlogo in predlaga drzne rešitve; spodbuja države članice, naj enako kot trenutno na področju patentov uporabijo metodo okrepljenega sodelovanja na področjih, kjer sporazuma med sedemindvajseterico ni mogoče doseči, drugim državam pa naj dopusti možnost, da se tem naprednim pobudam pridružijo kasneje;

4. priporoča Komisiji, naj v okviru predloga št. 48 izvede neodvisno analizo in opredeli 20 največjih virov nezadovoljstva in razočaranja v zvezi z enotnim trgom, s katerimi se soočajo državljani v vsakdanjem življenju, zlasti v povezavi z e-trgovino, čezmejno zdravstveno oskrbo in vzajemnim priznanjem poklicnih kvalifikacij;

5. meni, da je treba dokončno oblikovati konkurenčen enotni trg brez ovir, da bi zagotovili konkretne prednosti delavcem, študentom, upokojencem, državljanom na splošno ter podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem, v njihovem vsakdanjem življenju;

6. meni, da sta dobro upravljanje in pravna varnost ključna za doseganje ekonomskih in socialnih ciljev enotnega trga, vključno s prostim pretokom delavcev, ter za spodbujanje visoke ravni zaposlenosti, zagotavljanje ustrezne ravni socialnega varstva, spodbujanje boja proti socialni izključenosti, visoke ravni izobraževanja in usposabljanja ter prenosljivosti pokojnin;

7. poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti ustrezni krepitvi zdravstva in varnosti ter druge zakonodaje s socialnega področja, kot je delovni čas;

8. priznava pomembno vlogo mreže EURES pri zagotavljanju prostega pretoka delavcev v Uniji in pri zagotavljanju tesnega sodelovanja med državnimi zavodi za zaposlovanje; poziva države članice, naj povečajo ozaveščenost javnosti o tej koristni storitvi, da bodo državljani EU lahko v celoti izkoristili zaposlitvene priložnosti v vsej EU;

9. poudarja pomembno vlogo podpornih omrežij, kot so SOLVIT in evropski potrošniški centri, pri zagotavljanju delovanja enotnega trga za evropske državljane in podjetja; meni, da mrežo SOLVIT najbolj potrebujejo mala in srednja podjetja; obžaluje, da mreža ni poznana pri številnih zainteresiranih straneh, prav tako pa nima zasluženega statusa; zato poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za izboljšanje na tem področju;

10. odločno pozdravlja objavo Komisije, da bo še naprej spodbujala ustanavljanje točk „vse na enem mestu“, ki bodo združile vse obstoječe storitve ter državljanom in podjetjem zagotovile informacije ter podporo v zvezi z njihovimi pravicami na enotnem trgu, pa tudi praktične informacije o nacionalnih pravilih in postopkih; poziva države članice, naj povečajo ozaveščenost javnosti o teh točkah in njihovih storitvah;

11. pozdravlja predlog Komisije o razvoju strategije za omogočanje širše uporabe informacijskega sistema notranjega trga in o njegovi združitvi z drugimi omrežji, da bi zagotovili učinkovitejšo upravno sodelovanje in boljše izvajanje zakonodaje o notranjem trgu;

12. pozdravlja pobudo Komisije o uporabi alternativnih načinov reševanja sporov v EU; obžaluje krepitev kulture pravnih sporov na področju industrijskih odnosov, ki resno ogroža ravnovesje med socialnimi partnerji v Evropi in lahko povzroči nestabilnost ali celo socialne nemire, če ji bo omogočen nadaljnji razvoj; poziva Komisijo, naj področje uporabe alternativnih načinov reševanja sporov razširi na čezmejne spore v zvezi z delom;

13. poudarja pomembnost večjega in zgodnejšega vključevanja zainteresiranih strani pri oblikovanju, sprejemanju, izvajanju in spremljanju ukrepov za povečanje rasti in pravic državljanov na enotnem trgu; ugotavlja, da so številni predlagani ukrepi akta za enotni trg v pristojnosti državnih ali poddržavnih organov in je zato potrebna njihova dejavna udeležba na vseh stopnjah; nadalje poudarja, da je dialog s socialnimi partnerji in civilno družbo bistven za povrnitev zaupanja v enotni trg; od Komisije pričakuje nove drzne ideje o načinih za izboljšanje tega dialoga; zahteva udeležbo socialnih partnerjev in posvetovanje z njimi o vsej pomembni zakonodaji o enotnem trgu, ki vpliva na trg dela;

14. poziva Komisijo in države članice, naj tesno sodelujejo s socialnimi partnerji, zlasti pri izvajanju in uveljavljanju zakonodaje, ki podpira projekt notranjega trga; poziva Komisijo, naj predlaga konkretne ukrepe za njihovo dejavno in učinkovito udeležbo ter naj jih podpira in spodbuja pri izmenjavi znanja, izkušenj in primerov dobre prakse na teh področjih.

15. obžaluje, da sporočilo o enotnem trgu ne pripisuje več pomena lokalnim oblastem, ki imajo pri enotnem trgu pomembno vlogo na gospodarski in socialni ravni; opozarja na Protokol št. 26, ki je priložen Pogodbi o delovanju Evropske unije in zagotavlja široko diskrecijsko pravico pri organiziranju, upravljanju in financiranju storitev splošnega gospodarskega pomena; poziva Komisijo, naj prevzame pobudo pri zagotavljanju uporabe tega protokola;

16. meni, da mora Komisija temeljne pravice vključiti v vso zakonodajo o enotnem trgu; meni, da bi s tem zagotovili, da uresničevanje temeljnih gospodarskih svoboščin enotnega trga ne bi omejevalo pravic do kolektivnih pogajanj in pravice do stavke, opredeljenih v nacionalni zakonodaji;

17. poudarja pomemben prispevek malih in srednjih podjetij pri ustvarjanju novih delovnih mest in rasti ter zato poziva Komisijo, naj odstrani ovire pri oblikovanju novih malih in srednjih podjetij ter naj spodbuja podjetništvo;

18. meni, da je treba pri dobrem upravljanju enotnega trga spoštovati in okrepiti vlogo obstoječih svetovalnih institucij na evropski ravni, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Odbora regij, svetov za sektorski dialog ter predstavnikov delavcev in potrošnikov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o upravljanju in partnerstvu na enotnem trgu
(2010/2289(INI))

Pripravljavec mnenja: Klaus-Heiner Lehne

POBUDE

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. z zanimanjem pozdravlja sporočilo Komisije o aktu za enotni trg in splošni pristop, ki ga predlaga, da bi vzpostavila uravnoteženost enotnega trga med podjetji in državljani ter izboljšala demokracijo in preglednost procesa odločanja; poudarja, da s tem pristopom skuša zagotoviti optimalno uravnoteženost predlogov iz treh delov sporočila;

2. poudarja, da bi moral alternativni način reševanja sporov ponuditi pošteno in hitro zunajsodno poravnavo, in meni, da je ta postopek učinkovito sredstvo za uveljavljanje pravice in učinkovito nadomešča mehanizme skupnih pritožb;

3. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo mehanizmi alternativnega načina reševanja sporov na voljo potrošnikom in podjetjem, ki želijo uveljaviti svoje pravice, med drugim kot del prihodnjih predlogov s področja evropskega pogodbenega prava;

4. pozdravlja namero Komisije, da bo pripravila javno posvetovanje o evropskemu pristopu do skupnih pritožb, in je proti uvedbi mehanizmov alternativnega načina reševanja sporov po vzoru ZDA, kjer zaradi močnih gospodarskih spodbud do sodišč pridejo neupravičeni zahtevki;

5. poudarja, da mora prihodnji evropski pristop upoštevati mnenje Parlamenta iz resolucije z dne 26. marca 2009 o Beli knjigi o odškodninskih tožbah zaradi kršitve protimonopolnih pravil ES, in vztraja, da mora Parlament v okviru rednega zakonodajnega postopka sodelovati pri vsaki zakonodajni pobudi na področju skupnih pritožb;

6. vztraja, da so potrebne konkordančne preglednice, s katerimi bi ocenili pravilnost prenosa pravil enotnega trga, in poudarja, da se v prihodnosti Parlament lahko odloči, da poročil o kompromisnih besedilih, o katerih se je dogovoril s Svetom, ne bo vključil na dnevni red, če te preglednice ne bodo na voljo;

7. poziva države članice, naj vendarle sprejmejo korelacijske tabele v zvezi z izvajanjem zakonodaje, da bodo zakonodajne pomanjkljivosti očitnejše;

8. poudarja, da bodo pravilna uporaba, prenos in izvajanje zakonodaje EU koristili potrošnikom in podjetjem, ter spodbuja Komisijo, naj uporabi vse pristojnosti iz ustanovnih pogodb za izvajanje pravil enotnega trga;

9. meni, da pobude posameznih držav članic ne morejo uspeti brez usklajenega delovanja na ravni EU, zaradi česar je nujno, da Evropska unija nastopi odločno in enotno in uresničuje skupne ukrepe; solidarnost, na kateri temelji evropski model socialne ekonomije, in usklajevanje nacionalnih odzivov, sta najbolj pripomogla k temu, da smo se lahko izognili kratkoročnim protekcionističnim ukrepom posameznih držav članic; je zaskrbljen, ker bi lahko ponovni pojav gospodarskega protekcionizma na nacionalni ravni najverjetneje povzročil razdrobitev notranjega trga in zmanjšal konkurenčnost, zato ga je treba preprečiti; je zaskrbljen, saj bi lahko v številnih državah članicah pod pretvezo sedanje finančne in gospodarske krize utemeljevali ponovno oživitev protekcionističnih ukrepov, čeprav bi bilo treba zaradi te krize uporabiti skupne zaščitne mehanizme;

10. meni, da napredek na notranjem trgu ne bi smel temeljiti na najmanjšem skupnem imenovalcu; zato Komisijo spodbuja, naj prevzame vodilno vlogo in predlaga drzne rešitve; spodbuja države članice, naj uporabijo metodo okrepljenega sodelovanja na področjih, kjer sporazuma med sedemindvajseterico ni mogoče doseči, preostale države pa se lahko tem pionirskim pobudam pridružijo pozneje;

11. opozarja, da člen 14 Pogodbe o delovanju Evropske unije poziva Evropski parlament in Svet, naj z uredbami določita načela in pogoje, da bi storitve splošnega gospodarskega pomena izpolnjevale svojo funkcijo javne storitve; obžaluje, da sporočilo o aktu za enotni trg ne pripisuje večjega pomena lokalnim organom, ki imajo na enotnem trgu bistveno vlogo z gospodarskega in socialnega vidika; opozarja, da Protokol 26, ki je priložen Pogodbi o delovanju Evropske unije, zagotavlja široko diskrecijsko pravico pri organiziranju, upravljanju in financiranju storitev splošnega gospodarskega pomena, ter poziva Komisijo, naj zagotovi uporabo teh določb Pogodbe;

12. ugotavlja, da je Komisija pripravljena učinkoviteje podpirati socialni dialog ter izboljšati preglednost in demokratičnost odločitev; poudarja, da je treba to pripravljenost podpreti s pobudami, sprejetimi skupaj s socialnimi partnerji, da bi ustvarili evropski okvir za vnaprejšnje načrtovanje prestrukturiranja industrije;

13. meni, da je treba pri dobrem upravljanju enotnega trga spoštovati vlogo dveh obstoječih svetovalnih institucij na evropski ravni: Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij, pa tudi vlogo socialnih partnerjev.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Regina Bastos, Edit Bauer, Jean-Luc Bennahmias, Pervenche Berès, Mara Bizzotto, Philippe Boulland, Milan Cabrnoch, David Casa, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Sergio Gaetano Cofferati, Marije Cornelissen, Tadeusz Cymański, Karima Delli, Proinsias De Rossa, Frank Engel, Sari Essayah, Richard Falbr, Ilda Figueiredo, Thomas Händel, Marian Harkin, Roger Helmer, Liisa Jaakonsaari, Danuta Jazłowiecka, Martin Kastler, Ádám Kósa, Patrick Le Hyaric, Veronica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Elizabeth Lynne, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Siiri Oviir, Rovana Plumb, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Licia Ronzulli, Elisabeth Schroedter, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Jutta Steinruck, Traian Ungureanu

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Raffaele Baldassarre, Françoise Castex, Jelko Kacin, Ria Oomen-Ruijten, Evelyn Regner, Emilie Turunen

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Catherine Bearder

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov