POROČILO o uporabi globalnih satelitskih navigacijskih sistemov v prometu: kratko- in srednjeročna politika EU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

OBRAZLOŽITEV

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (28. 1. 2011)

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

24.3.2011 - (2010/2208(INI))

Odbor za promet in turizem
Poročevalka: Silvia-Adriana Ţicău

Postopek : 2010/2208(INI)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A7-0084/2011

Predložena besedila :

A7-0084/2011

Razprave :

Glasovanja :

PV 07/06/2011 - 8.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0250

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

o uporabi globalnih satelitskih navigacijskih sistemov v prometu: kratko- in srednjeročna politika EU

(2010/2208(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o akcijskem načrtu za aplikacije sistema za globalno satelitsko navigacijo (GNSS) (KOM(2010)0308),

– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 1. oktobra 2010 o tem akcijskem načrtu (14146/10),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. oktobra 2010 Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „O vodilni pobudi iz strategije Evropa 2020 Unija inovacij“ (KOM(2010)546),

– ob upoštevanju poročila Evropske komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 18. januarja 2011 o vmesnem pregledu evropskih programov satelitske navigacije (KOM(2011)5), kjer je izražena potreba po vlaganju velikih finančnih sredstev za dokončanje infrastrukture za satelitsko navigacijo,

– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o nadaljevanju izvajanja evropskih satelitskih navigacijskih programov (EGNOS in Galileo)[1],

– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1321/2004 z dne 12. julija 2004 o vzpostavitvi upravljavskih struktur za upravljanje Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema[2],

– ob upoštevanju Zelene knjige Komisije z dne 8. decembra 2006 o aplikacijah sistemov za satelitsko navigacijo (KOM(2006)0769),

– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 912/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o ustanovitvi Agencije za evropski GNSS, razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1321/2004 o vzpostavitvi upravljavskih struktur Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema in spremembah Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta[3],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. januarja 2004 o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o stopnji napredka programa Galileo[4],

– ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7-0084/2011),

A. ker so zdaj aplikacije GNSS glavne in nepogrešljive v vseh vrstah prometa in ker je promet zaradi njihovega učinkovitega in uspešnega delovanja varnejši, okolju prijaznejši in cenejši;

B. ker prometne aplikacije zajemajo 20 % vseh aplikacij GNSS glede na obseg in 44 % glede na vrednost ter ker varnostne operacije, ki so večinoma povezane s prometom, pokrivajo dodatnih 5 %,

C. ker osnovna infrastruktura Evropske unije, ki jo sistem GNSS potrebuje za svoje delovanje, ne more v nedogled ostati odvisna od sistemov, ki so bili prvotno razviti za potrebe drugih držav,

D. ker je EGNOS samostojni sistem, ki dopolnjuje GPS in ki je za opravljanje funkcije ocene in korekcije odvisen od signalov GPS-signalov; ker bo GNSS postal popolnoma neodvisen šele z uvedbo sistema Galileo,

E. ker je bil evropski sistem EGNOS oblikovan, da bi zadostil precejšnjemu in raznolikemu povpraševanju evropske in svetovne industrije sedaj in v prihodnje, na primer glede prevoza, varnosti in sledljivosti, ter uresničil cilje nove in bolj proaktivne evropske industrijske politike, ter ker je tudi skladen s sistemom GPS in ga dopolnjuje ter je občutno natančnejši od sistema Galileo,

F. ker tržne aplikacije GNSS in Galileo predstavljajo naraščajoč svetovni trg in ker jih je treba kar se da dobro zavarovati za zagotovitev gospodarske koristi evropske industrije ter za ustvarjanje delovnih mest,

G. ker bo imel GNSS bistveno vlogo pri podpori in spodbujanju uporabe inteligentnih prometnih sistemov (Intelligent Transport Systems – ITS),

H. ker je razvoj aplikacij in storitev GNSS bistven, da se zagotovi popolno izkoriščanje naložb v infrastrukturo sistema Galileo ter razvoj vseh njegovih zmogljivosti,

I. ker naložbe v tem sektorju vplivajo na vse politike EU in ker bosta širitev ter uvedba sistema Galileo neposredno vplivala na uresničevanje strategije EU 2020, z vidika razvijanja potenciala evropskega trga aplikacij GNSS in storitev pa se bodo ustvarjala delovna mesta in krepila evropska konkurenčnost;

J. ker projekta GNSS in Galileo prinašata precejšnjo dodano vrednost evropski industrijski politiki in ker je nujno zagotoviti njun uspeh;

1. pozdravlja sporočilo Komisije o akcijskem načrtu za aplikacije sistema za globalno satelitsko navigacijo (GNSS) in vrsto posebnih sektorskih, uredbenih in horizontalnih dejavnosti, ki jih v njem predlaga;

2. se strinja s Komisijo, da je cilj načrta zdaj najboljša možnost za dodatno spodbujanje razvoja in aplikacij sistemov EGNOS in Galileo, zlasti na področju prometa; poudarja, da bi morali satelitski navigacijski sistemi zagotoviti interoperabilnost med različnimi sistemi (vključno s konvencionalnimi sistemi), ki bi morala vključevati kombinirano uporabo storitev potniškega in tovornega prometa;

3. ugotavlja, da se od 15 sektorsko opredeljenih predlogov v akcijskem načrtu, 9 nanaša na promet in večina drugih je potrebnih za podporo prometnih aplikacij;

4. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo pristojni organi hitro izdali dovoljenje za uporabo sistema EGNOS za civilno letalstvo;

5. se strinja s spodbujanjem uporabe sistema EGNOS in Galielo v civilnem letalstvu, kar je strateška zahteva za izvajanje projekta SESAR (raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba), zlasti glede njegove uporabe za pristajalne postopke in v malih letališčih;

6. obžaluje, da cela Evropska unija ni pokrita s sistemom EGNOS, in poziva, naj se njegovo kritje prednostno razširi na južno, vzhodno in jugovzhodno Evropo, da se v celotni Evropi zagotovi uporaba sistema v vseh prometnih sektorjih ter poudarja, da je pomembno zagotoviti, da se njegovo kritje razširi na države v južnem in vzhodnem Sredozemlju (države MEDA) ter na Bližnji vzhod in v Afriko;

7. poudarja pomen GNSS pri razvoju inteligentnih prometnih sistemov; opozarja, da lahko inteligentni prometni sistemi omogočijo učinkovitejše, čistejše in varnejše prometne rešitve, za pravilno izvajanje številnih storitev inteligentnih prometnih sistemov pa je nujen popolno delujoč GNSS;

8. meni, da lahko sistema EGNOS in Galileo pomembno prispevata k upravljanju cestnega prometa in da je treba v tem sektorju sprožiti kampanjo za osveščanje, da bi se povečala uporaba vseh možnosti, ki jih ponuja pri pobiranju pristojbin, avtomatskemu klicu v sili eCallu, spletnih rezervacijah varnih parkirišč za tovornjake in spremljanju v realnem času, kar bi pripomoglo k okolju prijaznem cestnem prometu;

9. zato poziva Komisijo, naj pripravi ustrezne upravne predloge, da se sistemu GNSS omogoči dodana vrednost za varnost vseh oblik prometa, zlasti cestnega, ter da se izboljša učinkovitost prevoza blaga;

10. poziva Komisijo, naj okrepi industrijsko sodelovanje z državami izven EU, da bi spodbudili razvoj in interoperabilnost aplikacij ter storitev EGNOS in Galileo;

11. se strinja s Komisijo, da je treba opraviti natančno oceno, koliko je treba spremeniti obstoječo zakonodajo o digitalnih tahografih, da bi se zagotovila ustrezna uporaba podatkov o poziciji in hitrosti, ki jih ponuja sistem GNSS;

12. se strinja, da lahko GNSS pomembno prispeva k povečanju varnosti in učinkovitosti plovbe in da mora Komisija sprejeti ukrepe za izboljšanje osveščenosti in poglabljanje znanja o možnostih, ki jih ponujajo aplikacije GNSS v sektorjih pomorskega prometa in notranjih vodnih poti, ter da je treba aplikacije, ki temeljijo na sistemu EGNOS, sprejeti na ravni Mednarodne pomorske organizacije (IMO) in Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO);

13. podpira namero Komisije, da izvede kampanje za večjo ozaveščenost med različnimi zainteresiranimi stranmi, da bi evropska industrija dobila zaupanje za naložbe v komercialni potencial projektov EU za satelitsko navigacijo;

14. poziva Komisijo, naj učinkovito izvaja prepričljive ukrepe kampanjo osveščanja iz akcijskega načrta, da bi v Evropi omogočili obširno uporabo sistema EGNOS na vseh področjih uporabe in s tem zagotovili bolj zapletene pristope;

15. vztraja, da mora Komisija v okviru proračunskega postopka in prihodnjega večletnega finančnega okvira predlagati ukrepe za zagotovitev ustrezne višino finančnih sredstev za raziskave in razvoj ter uporabo sistemov GNSS; poudarja, da EU prometnemu sektorju že tako nameni malo sredstev, zato za dodatno financiranje GNSS ne bi smeli zmanjšati sredstev drugih prednostnih nalog s področja skupne prometne politike; zlasti glede tega projekta in drugih podobnih projektov, kot so TEN-T, ponovno poziva Komisijo, naj predloži predlog o večletnem financiranju, daljšem od večletnega finančnega okvira, s čimer bi zagotovili trden in zanesljiv finančni okvir za več ambicioznih evropskih projektov, katerih obseg presega sedanje omejitve;

16. poziva Evropsko komisijo, naj razmisli o možnosti, da se prihodke od tržnih dejavnosti Galilea nameni proračunu EU;

17. poziva Evropsko komisijo, naj Evropski parlament seznani s tem, kako bo zagotovljeno financiranje letnih stroškov (ocenjenih na 800 milijonov EUR) za vzdrževanje Galilea, ko bo ta začel delovati;

18. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko in Evropskim investicijskim skladom pripravi celovito strategijo financiranja, ki lahko poleg ustreznih prispevkov EU in držav članic med drugim vključuje usklajene davčne pobude, poenostavljene postopke za dodeljevanje sredstev in ureditve, ki bodo omogočale stekanje tveganega kapitala malim in srednjim podjetjem ter olajšale razvoj in trženje aplikacij sistemov EGNOS in Galileo;

19. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo 100 milijonov EUR iz odobritev za plačila za raziskave v sedmem okvirnem programu, ki se verjetno ne bodo porabili, na razpolago za razvoj aplikacij sistema GNSS;

20. poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko poenostavljeni postopki zagotovili učinkovitejšo in pregledno porabo teh sredstev v podporo raziskavam na področju prometa s pomočjo GNSS za vsakogar, posebna pozornost pa naj se nameni majhnim in srednjim podjetjem;

21. poziva Komisijo, naj olajša dostop malih in srednjih podjetij do evropskih sredstev za spodbujanje inovacij v zvezi z aplikacijami GNSS, zlasti v okviru sedmega in osmega okvirnega programa;

22. poziva Komisijo, naj preuči vprašanja o varstvu podatkov, ki bi jih lahko sprožila uporaba aplikacij in storitev EGNOS, ter naj stori vse, da jih ovrže;

23. ugotavlja, da je treba vlagati v razvoj aplikacij in storitev sistema GNSS, posebej upoštevajoč posebne zahteve invalidov, saj so te naložbe bistvenega pomena za ustrezen razvoj in uporabo sistemov GNSS;

24. poziva Komisijo, naj spodbuja razvoj posebnih centrov s sektorskimi storitvami, zlasti za pomorski promet;

25. obžaluje, da premalo sredstev, namenjenih raziskavam in inovacijam aplikacij, ki temeljijo na sistemih EGNOS in Galileo, povzročajo veliko zamudo v tehnološkem napredku in rasti industrijskih zmogljivosti ter okolju prijaznega izvajanja v Evropski uniji, ter zato poziva Komisijo, naj predstavi ukrepe, s katerimi bodo mala in srednja podjetja lažje prišla do financiranja;

26. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

[1] UL L 196, 24.7.2008, str. 1.
[2] UL L 246, 20. 7. 2004, str. 1.
[3] UL L 276, 20.10.2010, str.11.
[4] UL C 96 E, 21. 4. 2004, str. 128.

Uvod

Komisija je 14. junija 2010 objavila svoj akcijski načrt o sistemih globalne satelitske navigacije v prometu (GNSS), ki je vključeval 24 natančnih priporočil za ukrepanje. Splošno ozadje akcijskega načrta je splošna širitev globalnih satelitskih navigacijskih sistemov, natančneje razvoj in razširjenost sistema EGNOS (Skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev). EGNOS je predhodnik sistema Galileo. Celotni sektor se je močno razširil od prvih uporab sistema GPS s pomočjo ameriškega satelitskega sistema leta 2000. Ocenjena vrednost na svetovnem trgu leta 2008 je znašala 124 milijard EUR, napovedana vsota za leto 2025 pa je 230 milijard EUR. 20 % tega predstavljajo inteligentni prometni sistemi (ITS) in 5 % varnostne aplikacije, tudi aplikacije za varnost prometa.

EU je začela izvajati projekt EGNOS (in Galileo), da bi zagotovila signale za civilno uporabo in da bi evropski industriji na vseh ravneh omogočila, da konkurira na tem rastočem strateškem trgu. Sedanji tržni delež Evrope je 25 %, kar je pod pričakovanji. Sistem EGNOS je skladen s sistemom GPS, a bo ponudil več možnosti leta 2013, ko bo sistem Galileo začel delovati. Sistem EGNOS je desetkrat natančnejši od sistema GPS.

Sporazum med EU in ZDA o sodelovanju GPS-Galileo zagotavlja interoperabilnost in ker število satelitov narašča, napredni sistemi GPS pa so bolj razširjeni, sta doseženi hitrost in natančnost izboljšani. V bližnji prihodnosti bo z uporabo najnaprednejših civilnih sistemov mogoče zagotoviti natančnost 45 cm.

Akcijski načrt

Akcijski načrt opredeljuje korake, za katere Komisija meni, da so potrebni, da bi GNSS dosegel kritično maso, po kateri je uspeh zagotovljen. Komisija bo raje pripravila ciljno usmerjeni načrt kot celostnega, za katerega obstaja nevarnost, da bi se izgubil v preobilju pobud in posvetovanj ter s tem izgubil na pomembnosti. Obdobje za akcijski načrt je 2010-2013.

Promet v akcijskem načrtu

Devet od petnajstih sektorskih ukrepov iz akcijskega načrta neposredno in pomembno vplivajo na promet: To so:

– certifikacija sistema EGNOS v civilnem letalstvu, da bi se olajšalo oblikovanje skupnega evropskega neba,

– oblikovanje certifikacijskega telesa in postopkov v sodelovanju z izdelovalci Inteligentnih prometnih sistemov za cestni promet, vključno z naprednimi sistemi za pomoč voznikom,

– sprejetje aplikacij EGNOS in Galileo za pomorski promet ob posvetovanju z Mednarodno pomorsko organizacijo, da bi se izboljšala navigacija pomorskega prometa, zlasti v pristaniščih, priobalnem pasu in prometnih plovnih poteh; za notranje vodne poti bi oblikovali drugo aplikacijo,

– kampanja osveščanja, ki bo dokazala koristi sistema EGNOS za uporabnike cestnega prometa, zlasti na področjih, ki jih pravni red EU že obravnava, kot je interoperabilnost elektronskega plačevanja pristojbin za prevoz živali ali na drugih področjih, kot sta eCall in spremljanje zabojnikov v realnem času,

– Evropska komisija bo skupaj z Eurocontrolom izvedla kampanjo za osveščanje in razvoj trga, ki se bo osredotočila na izdelovalce zračnih plovil, splošno letalstvo in mala letališča,

– Evropska komisija bo sprožila tudi kampanjo za osveščanje, ki bo izdelovalce opreme, ladjedelnice, pristaniške uprave in lastnike ladij opozorila na razpoložljivost sistema EGNOS za pomorski sektor,

– ker bodo morda potrebni regulativni ukrepi za zagotovitev dodane vrednosti sistema GNSS za cestnoprometno varnost (npr. spremljanje prevoza nevarnih snovi ali javnega prometa na dolgih relacijah) in učinkovitost prevoza blaga, ali izboljšano upravljanje prometa, bo Komisija dodatno preučila smotrnost predlaganih direktiv o spremljanju avtobusnih prevozov na dolge relacije ter o večmodalni logistiki, ki temeljita na sistemu GNSS,

– Evropska komisija bo raziskala smotrnost sprememb uredbe o digitalnih tahografih, da bi se izkoristile prednosti, ki jih ponujajo overjene informacije sistema GNSS o položaju, času in hitrosti,

– Evropska komisija bo raziskala smotrnost direktive o opremljanju vozil s funkcijsko enoto, ki podpira GNSS in radiofrekvenčno identifikacijo (RFID), za zagotavljanje natančnih overjenih informacij o položaju in elektronske identifikacije vozila ob upoštevanju predpisov o varstvu zasebnosti in podatkov.

Devet horizontalnih ukrepov iz akcijskega načrta, kot je promocija sistema EGNOS v tretjih državah ali izboljšanje osveščenosti v njih bodo imeli velik učinek tudi na prometni sektor. Če te ukrepe obravnavamo skupaj, je jasno, da so njihove srednje- in dolgoročne posledice za promet občutne.

Kaj je treba storiti?

Komisija je najbolj pristojna za usklajevanje akcijskega načrta, da bi se izognili podvajanju na ravni držav članic in da bi zagotovili splošen napredek na več področjih politike EU, ki zadevajo aplikacije GNSS.

S tem v mislih in zaradi velike gospodarske koristi za širše evropsko gospodarstvo, ki jo bo nudil sistem EGNOS, če bo v celoti razvit, je treba narediti še dva koraka. Najprej mora Komisija dati prednost ukrepom, ki jih predlaga v akcijskem načrtu.

Izjemno pomembno je, da sistem EGNOS pokriva vso Evropsko unijo, zato ga je treba prednostno razširiti na severno, vzhodno in jugovzhodno Evropo. Da bi bil sistem EGNOS v celoti učinkovit za promet, mora zajemati vso Unijo in segati tudi čez njene meje, k sosedom.

Na področju civilnega letalstva morajo države članice spodbujati razvoj in uporabo pristajalnih postopkov, ki temeljijo na sistemu EGNOS, nujno pa je tudi, da se postopki, ki temeljijo na sistemu EGNOS, certificirajo za civilno letalstvo. To je strateška zahteva za resnično skupno evropsko nebo.

Jasno je tudi, da lahko sistema EGNOS in GNSS z nudenjem možnosti plačevanja cestnin na splošno veliko prispevata k varnosti in okoljskim ciljem ter boljšemu poteku prometa pri cestnih prevozih.

Poleg tega bi moralo izboljšanje osveščenosti o sistemih EGNOS in Galileo v pomorstvu in civilnem letalstvu omogočiti Mednarodni pomorski organizaciji in Mednarodni organizaciji civilnega letalstva, da sprejmeta varnostne aplikacije, ki temeljijo na teh njih.

Brez ustreznih naložb v namenske raziskave in razvoj pa ne moremo doseči ničesar od povedanega. Obstaja pa zaskrbljujoča finančna vrzel.

V zvezi s tem in vsem predhodno povedanim je Odbor za promet in turizem imel manjšo predstavitev o prometnih aplikacijah sistema GNSS 1. decembra 2010 in prisluhnil dvema strokovnjakoma s področja poslovne uporabe sistema GNSS, eden je predstavljal precej mlado tehnološko podjetje, drugi pa je bil strokovnjak za začetek financiranja na tem področju. Menila sta, da obstaja finančna vrzel v tveganem kapitalu EU za mala in srednja podjetja in da je treba poenostaviti postopke v sedmem in osmem okvirnem programu za raziskave, da bi postal privlačnejši za poslovne akterje. Poleg tega potrebuje industrija varnost v zvezi z neprekinjenim financiranjem raziskav in razvoja, ki jih je treba obnoviti na njihove začetne ravni iz sedmem okvirnem programu za raziskave. EU je edini trgovinski blok, ki svojemu programu GNSS ne omogoča neposrednega financiranja.

za Odbor za promet in turizem

o uporabi globalnih satelitskih navigacijskih sistemov v prometu: kratko- in srednjeročna politika EU
(2010/2208(INI))

Poročevalec: Norbert Glante

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker imajo globalni satelitski navigacijski sistemi (GNSS) velik tržni potencial za razvoj nadaljnjih aplikacij in ker se približno 25 % teh aplikacij uporablja v prometnem sektorju,

B. ker lahko tehnologija satelitske navigacije revolucionarno spremeni vse načine prevoza, zlasti v pomorskem, kopenskem in zračnem prometu, s čimer bi optimizirala promet in emisije CO₂ ter izboljšala logistiko in varnost,

C. ker je treba tehnologijo satelitske navigacije sinhronizirati za vse načine prevoza, da bi se ohranila ustrezna somodalnost, ki bi recimo logističnim centrom omogočila, da zagotovijo ustrezen pretovor blaga;

1. pozdravlja Akcijski načrt za aplikacije globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS) (KOM (2010)0308), katerega namen je spodbujati razvoj nadaljnjih aplikacij s certificiranjem, standardizacijo ter usklajevanjem z industrijo in drugimi državami, pa tudi z razširjanjem informacij, ozaveščanjem, izvajanjem regulativnih ukrepov ter krepitvijo financiranja;

2. poziva, naj se da prednost razvoju aplikacij GNSS, ki imajo za cilj izboljšanje trajnosti, kot so na primer učinkovito upravljanje s prevozom/logistiko, obremenitev cest, načrtovanje za trajnostno uporabo zemljišč ter krepitev in nadzor okolja (varstvo gozdov in morja);

3. poudarja, da je GNSS element osrednjega dela strategije EU2020 na področju inovacij, ki pomaga pri doseganju bolj zelenega in bolj povezanega gospodarstva ter rasti, kot tudi pri podnebnih spremembah in trajnostni mobilnosti;

4. dodaja, da programi GNSS niso storitve, ampak, kot internet, bolj posredniki zanje, saj delujejo kot katalizatorji za gospodarske dejavnosti, ki vodijo k ustvarjanju dodane vrednosti in delovnih mest v široki paleti povezanih sektorjev (na nabavnih in prodajnih trgih) in na makroekonomski ravni prek socialno-ekonomskih pridobitev za družbo kot celoto;

5. poudarja, da je bil obseg prodajnega trga GNSS v letu 2010 ocenjen na 17 milijard EUR ob upoštevanju prihodkov podjetij, ki so neposredno udeležena pri satelitski navigaciji, kot so proizvajalci sprejemnikov, razvijalci programske opreme za navigacijo itd.;

6. poudarja, da 15 milijonov EUR letno za raziskave in razvoj aplikacij in storitev GNSS ne zadostuje ter poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo občutni dvig te vsote, da bi prispevale zadostna sredstva za razvoj GNSS;

7. meni, da so stabilnost, predvidljivost in preglednost med uvedbo programa GNSS izjemnega pomena za razvoj aplikacij; meni, da so učinkovitost, usklajenost in interoperabilnost bistveni dejavniki za delovanje sistema in aplikacij;

8. v zvezi s tem poziva k izboljšani notranji usklajenosti pri razvijanju sistema EGNOS in Galileo, ki je potrebna za zagotovitev razvoja učinkovitega sistema EU; prav tako poziva k zunanji usklajenosti in sodelovanju z drugimi sistemi (kot sta GPS in Glonass) na področju uporabe infrastrukture in razvoja aplikacij, da bi se opredelili učinki, ki bi bili ugodni za vse strani, ter zagotovili ustrezna usklajenost in interoperabilnost;

9. pozdravlja načrte Komisije za uvedbo sistema bonov za GNSS, da bi podpirali razvijalce aplikacij tako, da bi jim zagotovili strokovno znanje in finančno svetovanje, pa tudi lažji dostop do obstoječih preizkusov Galilea in simulacij;

10. poziva Komisijo in GSA, naj se z ustreznimi razpisi, kampanjami ozaveščanja in mehanizmi za prenos tehnologije približata lokalnim in regionalnim oblastem ter malim in srednjim podjetjem, ki se ukvarjajo z vesoljsko tehnologijo, in tistim, ki se ne ukvarjajo neposredno z njo, kot morebitnim končnim uporabnikom aplikacij GNSS;

11. poziva Komisijo in države članice, naj olajšajo izmenjavo med potencialnimi razvijalci, naložbeniki in uporabniki aplikacij GNSS.

12. poziva Komisijo, naj nadalje preuči evropsko financiranje raziskav in razvoja aplikacij GNSS, da bi spodbudila razvoj aplikacij, ki temeljijo na sistemih EGNOS in Galileo, ter Evropi zagotovila neodvisnost od tujih sistemov, ki jih nadzoruje vojska.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Pierre Audy, Ivo Belet, Jan Březina, Reinhard Bütikofer, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Ioan Enciu, Gaston Franco, Adam Gierek, Norbert Glante, Fiona Hall, Jacky Hénin, Romana Jordan Cizelj, Lena Kolarska-Bobińska, Béla Kovács, Marisa Matias, Judith A. Merkies, Jaroslav Paška, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Amalia Sartori, Francisco Sosa Wagner, Konrad Szymański, Britta Thomsen, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Niki Tzavela, Marita Ulvskog, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Adina-Ioana Vălean, Kathleen Van Brempt, Alejo Vidal-Quadras, Henri Weber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Antonio Cancian, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Jolanta Emilia Hibner, Yannick Jadot, Oriol Junqueras Vies, Bernd Lange, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Silvia-Adriana Ţicău, Catherine Trautmann

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Marit Paulsen

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov