POROČILO o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite v državah članicah (prenovitev)

24.3.2011 - (KOM(2009)0554 – C7‑0248/2009 – 2009/0165(COD)) - ***I

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Sylvie Guillaume
(Prenovitev – člen 87 poslovnika)

Predlogi sprememb

• 001-096 (PDF - 318 KB)
• 001-096 (DOC - 463 KB)
• 097-106 (PDF - 134 KB)
• 097-106 (DOC - 278 KB)
• 107-117 (PDF - 133 KB)
• 107-117 (DOC - 298 KB)
• 118-118 (PDF - 94 KB)
• 118-118 (DOC - 235 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite v državah članicah (prenovitev)

(KOM(2009)0554 – C7‑0248/2009 – 2009/0165(COD))

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2009)0554),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 63(1)(1d) in (2a) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7–0248/2009),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom "Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja" (KOM(2009)0665),

–   ob upoštevanju členov 294(3) in 78(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov[1],

–   ob upoštevanju svoje resolucije o prihodnosti skupnega evropskega azilnega sistema[2] z dne 10. marca 2009,

–   ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve z dne 2. februarja 2010 v skladu s členom 87(3) poslovnika,

–   ob upoštevanju členov 87 in 55 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0085/2011),

A. ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne vsebuje bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih aktov in omenjene spremembe, predlog zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.  sprejme v nadaljevanju podano mnenje iz prve obravnave, ob upoštevanju priporočil posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1 Predlog direktive Uvodna izjava 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Da bi zagotovili ustrezno podporo prizadevanjem držav članic v zvezi z izvajanjem standardov druge faze skupnega evropskega azilnega sistema, zlasti tistim državam članicam, ki se zaradi geografske lege ali demografskega položaja soočajo s posebnimi in nesorazmernimi pritiski na njihove azilne sisteme, je treba uporabiti vire Evropskega sklada za begunce in Evropskega urada za podporo azilu.	(8) Da bi med drugim zagotovili ustrezno podporo prizadevanjem držav članic v zvezi z izvajanjem standardov druge faze skupnega evropskega azilnega sistema, zlasti tistim državam članicam, ki se zaradi geografske lege ali demografskega položaja soočajo s posebnimi in nesorazmernimi pritiski na njihove azilne sisteme, je treba uporabiti vire Evropskega sklada za begunce in Evropskega urada za podporo azilu. Državam članicam, ki glede na število prebivalstva sprejmejo nesorazmerno veliko število prošenj za azil, je treba takoj zagotoviti finančno ter upravno/tehnično podporo iz Evropskega sklada za begunce ter Evropskega urada za podporo azilu, da bi jim omogočili ravnanje v skladu s to direktivo.
Predlog spremembe  2 Predlog direktive Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije. Ta direktiva zlasti skuša spodbuditi uporabo členov 1, 18, 19, 21, 24 in 47 Listine ter jo je treba ustrezno izvajati.	(13) Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije. Ta direktiva zlasti skuša spodbuditi uporabo členov 1, 4, 18, 19, 21, 24 in 47 Listine ter jo je treba ustrezno izvajati.
Predlog spremembe  3 Predlog direktive Uvodna izjava 14 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(14a) Države članice morajo v celoti spoštovati načelo nevračanja, ki vključuje dostop do postopka za azil vsem, ki želijo prositi zanj in ki so v njihovi sodni pristojnosti, tudi tistih, ki jih učinkovito nadzirajo organi Unije ali držav članic.
Predlog spremembe  4 Predlog direktive Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Bistvenega pomena je, da se odločbe v zvezi z vsemi prošnjami za mednarodno zaščito  izdajo na podlagi ugotovljenih dejstev in da jih na prvi stopnji izdajo organi, katerih osebje ima ustrezno znanje ali se je udeležilo potrebnega usposabljanja za delo na področju azila in beguncev.	(15) Bistvenega pomena je, da se odločbe v zvezi z vsemi prošnjami za mednarodno zaščito izdajo na podlagi ugotovljenih dejstev in da jih na prvi stopnji izdajo organi, katerih osebje ima ustrezno znanje in se je udeležilo potrebnega usposabljanja za delo na področju azila in beguncev.
Predlog spremembe  5 Predlog direktive Uvodna izjava 18
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Da bi lahko pravilno ugotovili, katere osebe potrebujejo zaščito kot begunci v smislu člena 1 Ženevske konvencije ali kot osebe, upravičene do subsidiarne zaščite , bi moral imeti vsak prosilec dejanski dostop do postopkov, možnost sodelovati in ustrezno komunicirati s pristojnimi organi, kar mu omogoči, da predstavi vsa pomembna dejstva v zvezi s svojim primerom, ter zadostna postopkovna jamstva, da lahko v vseh fazah postopka brani svoj primer. Poleg tega bi bilo treba v postopku obravnavanja prošnje za mednarodno zaščito  prosilcu zagotoviti vsaj pravico do bivanja, dokler organ za presojo ne izda odločbe, dostop do storitev tolmačenja na morebitnem razgovoru s pristojnimi organi ob vložitvi njegove prošnje, možnost komuniciranja s predstavnikom Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) in z organizacijami, ki svetujejo prosilcem za mednarodno zaščito  , pravico do ustrezne vročitve odločbe ter njene dejanske in pravne utemeljitve, možnost posvetovanja s pravnim ali drugim svetovalcem ter v odločilnih fazah postopka pravico do obveščenosti o njegovem pravnem položaju v jeziku, za katerega se lahko upravičeno domneva, da ga razume, in v primeru negativne odločbe pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem države članice .	(18) Da bi lahko pravilno ugotovili, katere osebe potrebujejo zaščito kot begunci v smislu člena 1 Ženevske konvencije ali kot osebe, upravičene do subsidiarne zaščite , bi moral imeti vsak prosilec dejanski dostop do postopkov, možnost sodelovati in ustrezno komunicirati s pristojnimi organi, kar mu omogoči, da predstavi vsa pomembna dejstva v zvezi s svojim primerom, ter učinkovita postopkovna jamstva, da lahko v vseh fazah postopka brani svoj primer. Poleg tega bi bilo treba v postopku obravnavanja prošnje za mednarodno zaščito prosilcu zagotoviti vsaj pravico do bivanja, dokler organ za presojo ne izda končne odločbe, in v primeru negativne odločbe za čas, ki je potreben, da se prosilec pritoži, in toliko časa, kolikor mu pristojno sodišče to dovoli, dostop do storitev tolmačenja na morebitnem razgovoru s pristojnimi organi ob vložitvi njegove prošnje, možnost komuniciranja s predstavnikom Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) in z organizacijami, ki svetujejo prosilcem za mednarodno zaščito, pravico do ustrezne vročitve odločbe ter njene dejanske in pravne utemeljitve, možnost posvetovanja s pravnim ali drugim posvetovalcem ter v odločilnih fazah postopka pravico do obveščenosti o njegovem pravnem položaju v jeziku, ki ga razume ali za katerega se lahko upravičeno domneva, da ga razume, in v primeru negativne odločbe pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem države članice.
Predlog spremembe  6 Predlog direktive Uvodna izjava 19
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Zaradi zagotavljanja učinkovitega dostopa do postopka obravnave bi morale uradne osebe, ki prve pridejo v stik z osebami, ki iščejo mednarodno zaščito, zlasti tiste, ki varujejo kopenske in morske meje ali izvajajo mejne kontrole, dobiti navodila in se udeležiti ustreznega usposabljanja za prepoznavanje in obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito. Uradne osebe bi morale državljanom tretjih držav ali osebam brez državljanstva, ki so na ozemlju, med drugim na meji, v ozemeljskih vodah ali tranzitnih območjih držav članic, in želijo zaprositi za mednarodno zaščito, zagotoviti vse ustrezne informacije glede kraja in načina vložitve prošnje za mednarodno zaščito. Kadar so navedene osebe prisotne v ozemeljskih vodah države članice, bi se morale izkrcati na kopnem, njihove prošnje pa bi bilo treba obravnavati v skladu s to direktivo.	(19) Zaradi zagotavljanja učinkovitega dostopa do postopka obravnave bi morale uradne osebe, ki prve pridejo v stik z osebami, ki iščejo mednarodno zaščito, zlasti tiste, ki varujejo kopenske in morske meje ali izvajajo mejne kontrole, dobiti navodila in se udeležiti ustreznega usposabljanja za prepoznavanje, evidentiranje in posredovanje prošenj za mednarodno zaščito organu za presojo. Uradne osebe bi morale državljanom tretjih držav ali osebam brez državljanstva, ki so na ozemlju, med drugim na meji, v ozemeljskih vodah ali tranzitnih območjih držav članic, in želijo zaprositi za mednarodno zaščito, zagotoviti vse ustrezne informacije glede kraja in načina vložitve prošnje za mednarodno zaščito. Kadar so navedene osebe prisotne v ozemeljskih vodah države članice, bi se morale izkrcati na kopnem, njihove prošnje pa bi bilo treba obravnavati v skladu s to direktivo.
Obrazložitev
Ker je pomen izraza „obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito“ izrazito negotov, je treba pojasniti, da organi, ki niso organ za presojo, ne morejo storiti drugega, kot da prošnjo evidentirajo in jo posredujejo organu za presojo, ki jo bo preučil.
Predlog spremembe  7 Predlog direktive Uvodna izjava 20
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Poleg tega je treba določiti posebna postopkovna jamstva za ranljive prosilce, kot so mladoletniki, mladoletniki brez spremstva, osebe, ki so bile izpostavljene mučenju, posilstvu ali drugim težjim oblikam nasilja, ali invalidi, da se vzpostavijo potrebni pogoji za njihov dejanski dostop do postopkov in možnost predložitve potrebnih elementov za utemeljitev prošnje za mednarodno zaščito.	(20) Poleg tega je treba določiti posebna postopkovna jamstva za ranljive prosilce, kot so mladoletniki, mladoletniki brez spremstva, nosečnice, osebe, ki so bile izpostavljene mučenju, posilstvu ali drugim težjim oblikam nasilja (npr. nasilje na podlagi spola in škodljivi tradicionalni običaji), ali invalidi, da se vzpostavijo potrebni pogoji za njihov dejanski dostop do postopkov in možnost predložitve potrebnih elementov za utemeljitev prošnje za mednarodno zaščito.
Predlog spremembe  8 Predlog direktive Uvodna izjava 22
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Zaradi zagotavljanja dejanske enakosti prosilcev ženskega in moškega spola, bi morali postopki obravnavanja prošenj upoštevati razliko med spoloma. Zlasti osebne razgovore bi bilo treba organizirati na način, ki prosilkam in prosilcem omogoča, da spregovorijo o svojih izkušnjah v primerih preganjanja na podlagi spola. Kompleksnost zahtevkov, povezanih s spolom prosilcev, bi bilo treba ustrezno upoštevati v postopkih na podlagi koncepta varne tretje države, varne izvorne države ali pojma naknadnih prošenj.	(22) Zaradi zagotavljanja dejanske enakosti prosilcev ženskega in moškega spola, bi morali postopki obravnavanja prošenj upoštevati razliko med spoloma. Zlasti osebne razgovore bi bilo treba organizirati na način, ki prosilkam in prosilcem omogoča, da spregovorijo o svojih izkušnjah v primerih preganjanja na podlagi spola s sogovornikom, za katerega je mogoče zaprositi, naj bo istega spola, in ki je ustrezno usposobljen za razgovore o preganjanju na podlagi spola. Kompleksnost zahtevkov, povezanih s spolom prosilcev, bi bilo treba ustrezno upoštevati v postopkih na podlagi koncepta varne tretje države, varne izvorne države ali pojma naknadnih prošenj.
Predlog spremembe  9 Predlog direktive Uvodna izjava 24
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(24) Postopke za obravnavanje potreb po mednarodni zaščiti bi bilo treba organizirati na način, ki bi pristojnim organom omogočal podrobno obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito.	(24) Postopke za obravnavanje potreb po mednarodni zaščiti bi bilo treba organizirati na način, ki bi organom za presojo omogočal podrobno obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito.
Predlog spremembe  10 Predlog direktive Uvodna izjava 30
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(30) Države članice bi morale preučiti vsebinsko utemeljenost vseh prošenj, tj. oceniti, ali zadevni prosilec izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito  v skladu z Direktivo […/../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih], razen če ta direktiva določa drugače, tj. še zlasti kadar se lahko upravičeno domneva, da bo zadevo preučila ali zagotovila zadostno zaščito druga država. Predvsem pa države članice ne bi smele biti zavezane, da preučijo vsebinsko utemeljenost prošnje za mednarodno zaščito  , če je pred tem prva država azila prosilcu že dodelila status begunca ali mu zagotovila zadostno zaščito in bo prosilec ponovno sprejet v to državo.	(30) Države članice bi morale preučiti vsebinsko utemeljenost vseh prošenj, tj. oceniti, ali zadevni prosilec izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito v skladu z Direktivo […/../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih], razen če ta direktiva določa drugače, tj. še zlasti kadar se lahko zagotovi, da bo zadevo preučila ali zagotovila učinkovito zaščito druga država. Predvsem pa države članice ne bi smele biti zavezane, da preučijo vsebinsko utemeljenost prošnje za mednarodno zaščito, če je pred tem prva država azila prosilcu že dodelila status begunca ali mu zagotovila dostopno in učinkovito zaščito in bo prosilec ponovno sprejet v to državo. Na tej podlagi bi lahko države članice postopale le, če bo prosilec v zadevni tretji državi varen.
Obrazložitev
Besedna zveza „zadostna zaščita“ ni jasno opredeljena. Zaščita, do katere bi prosilec moral imeti pravico, če je napoten v drugo državo, mora biti učinkovita ter v praksi dostopna.
Predlog spremembe  11 Predlog direktive Uvodna izjava 32
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(32) Poleg tega je treba državam članicam dopustiti, da jim ni treba preučevati ali da lahko le omejeno preučujejo prošnje za azil tistih prosilcev, ki vstopijo na njihovo ozemlje iz evropskih tretjih držav, ki izpolnjujejo posebno visoke standarde varstva človekovih pravic in varstva beguncev.	črtano
Obrazložitev
Pojem „varne tretje evropske države“ v tej obliki ni sprejemljiv. Tega pojma ne spremlja nobeno jamstvo ali minimalno načelo, lahko sta zavrnjena tako dostop do ozemlja kot tudi kot tudi dostop do azilnega postopka. Poleg tega so nedavne študije pokazale, da nobena država članice trenutno ne uporablja tega pojma v praksi.
Predlog spremembe  12 Predlog direktive Člen 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) „prosilec“ ali „prosilec za mednarodno zaščito “ pomeni državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki je vložila prošnjo za mednarodno zaščito , v zvezi s katero še ni bila izdana dokončna odločba;	(Ne zadeva slovenske različice.)
Predlog spremembe  13 Predlog direktive Člen 2 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) „prosilec s posebnimi potrebami“ pomeni prosilca, ki zaradi starosti, spola, invalidnosti, težav z duševnim zdravjem ali posledic mučenja, posilstva ali drugih hujših oblik psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja potrebuje posebna jamstva, da bi lahko uveljavljal svoje pravice in izpolnjeval dolžnosti v skladu s to direktivo;	(d) „prosilec s posebnimi potrebami“ pomeni prosilca, ki zaradi starosti, spola, spolne usmerjenosti, spolne identitete, invalidnosti, telesnih ali duševnih bolezni ali posledic mučenja, posilstva ali drugih hujših oblik psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja potrebuje posebna jamstva, da bi lahko uveljavljal svoje pravice in izpolnjeval dolžnosti v skladu s to direktivo;
Obrazložitev
Treba bi se bilo tudi sklicevati na spolno usmerjenost in spolno identiteto, da se tem prosilcem omogoči, da po potrebi zaprosijo tudi za posebna jamstva.
Predlog spremembe  14 Predlog direktive Člen 2 – točka p a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(pa) „družinski člani“ pomeni družinske člane prosilca iz točk i) do v), ki se nahajajo v isti državi članici zaradi prošnje za mednarodno zaščito:
	(i) zakonca prosilca ali njegovega ali njenega neporočenega partnerja v trajni zvezi, če zakonodaja ali praksa zadevne države članice neporočene pare obravnava na primerljiv način s poročenimi pari po svoji zakonodaji o tujcih;
	(ii) mladoletne otroke parov iz točke (i) ali prosilca, pod pogojem da so neporočeni, ne glede na to, ali so bili rojeni v zakonu ali izven zakona ali posvojeni, kot določa nacionalna zakonodaja;
	(iii) poročene mladoletne otroke parov iz točke (i) ali prosilca, ne glede na to, ali so bili rojeni v zakonu ali posvojeni, kot določa nacionalna zakonodaja, kadar je v njihovi največji koristi, da prebivajo s prosilcem;
	(iv) očeta, mater ali skrbnika prosilca, ko je slednji mladoleten in neporočen ali ko je mladoleten in poročen, vendar je v njegovi največji koristi, da prebiva s svojim očetom, materjo ali skrbnikom;
	(v) mladoletne neporočene brate in sestre prosilca, ko je slednji mladoleten in neporočen ali ko so prosilec ali njegovi bratje in sestre mladoletni ter poročeni, vendar je za enega ali več od njih najbolj koristno, da prebivajo skupaj.
Obrazložitev
„Družinski člani“ v členu 2, ki je posvečen opredelitvam, niso opredeljeni, revidirano besedilo pa se nanje večkrat sklicuje. Zato je treba vstaviti to opredelitev ter zaradi harmonizacije prevzeti opredelitve iz direktive o sprejemu, direktive o pogojih in dublinske uredbe. Vseeno pa je treba spremeniti to opredelitev, saj spoštovanje družinske enotnosti ne sme biti odvisno od dejstva, ali družina obstajala že pred pobegom iz države izvora.
Predlog spremembe  15 Predlog direktive Člen 2 – točka p b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(pb) „nova dejstva in okoliščine“ pomeni dejstva, na katera se prošnja opira in ki bi lahko prispevala k reviziji ali zgodnejši odločbi;
Predlog spremembe  16 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2 – točka a a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) prosilce s posebnimi potrebami iz člena 2(d);
Predlog spremembe  17 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) zavedanje dejavnika spola, travm in starosti;	(b) zavedanje dejavnika spola, spolne usmerjenosti, travm in starosti, s posvečanjem posebne pozornosti mladoletnikom brez spremstva;
Predlog spremembe  18 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Če države članice imenujejo organ  v skladu z odstavkom 3, zagotovijo, da ima osebje tega organa  potrebno znanje ali da se je udeležilo potrebnega usposabljanja za izpolnjevanje svojih dolžnosti pri izvajanju te direktive.	4. Če države članice imenujejo organ v skladu z odstavkom 3, zagotovijo, da ima osebje tega organa potrebno znanje in da se je udeležilo potrebnega usposabljanja za izpolnjevanje svojih dolžnosti pri izvajanju te direktive.
Predlog spremembe  19 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da ima oseba, ki želi vložiti prošnjo za mednarodno zaščito, dejansko možnost, da prošnjo v najkrajšem možnem času vloži pri pristojnem organu.	2. Države članice zagotovijo, da ima oseba, ki želi vložiti prošnjo za mednarodno zaščito, dejansko možnost, da prošnjo v najkrajšem možnem času vloži pri pristojnem organu. Države članice zagotovijo, da če prosilec ne more vložiti prošnje osebno, lahko to v njegovem imenu stori njegov pooblaščenec.
Obrazložitev
Pomembno je, da lahko pooblaščenec vloži prošnjo v imenu prosilca, ki tega ne more storiti (denimo iz zdravstvenih razlogov).
Predlog spremembe  20 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Države članice zagotovijo, da ima mladoletnik pravico, da prošnjo za mednarodno zaščito vloži v svojem imenu ali prek staršev ali drugih odraslih družinskih članov.	5. Države članice zagotovijo, da ima mladoletnik pravico, da prošnjo za mednarodno zaščito vloži v svojem imenu, če je procesno sposoben po nacionalni zakonodaji, sicer pa prek zakonitih zastopnikov ali njihovih pooblaščencev. V drugih primerih velja člen 6(6).
Predlog spremembe  21 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 7 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) primere, v katerih se šteje, da vložitev prošnje za mednarodno zaščito  pomeni tudi vložitev prošnje za mednarodno zaščito  za neporočenega mladoletnika.	črtano
Obrazložitev
Nejasno besedilo tega predloga spremembe se zdi v nasprotju z revidiranim členom 6(7)(c), ki vsem mladoletnikom, poročenim ali neporočenim, omogoča vložitev prošnje za mednarodno zaščito, bodisi samostojno, bodisi s posredovanjem njihovih staršev ali drugih odraslih članov družine. Ne bi bilo upravičeno, če poročeni mladoletniki ne bi v enaki meri mogli izkoristiti tega postopkovnega jamstva. Sklenitev zakonske zveze nima nikakršne zveze s stopnjo zrelosti ali samostojnosti mladoletnika.
Predlog spremembe  22 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 8 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
8. Države članice zagotovijo mejni straži, policiji in organom za priseljevanje ter zaposlenim v objektih za pridržanje navodila in potrebno usposabljanje za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito. Če so ti organi imenovani za pristojne organe na podlagi odstavka 1, navodila vsebujejo obveznost evidentiranja prošnje. V drugih primerih navodila zahtevajo, da se prošnja skupaj z vsemi ustreznimi informacijami posreduje organu, ki je pristojen za evidentiranje.	8. Države članice zagotovijo mejni straži, policiji in organom za priseljevanje ter zaposlenim v objektih za pridržanje navodila in potrebno usposabljanje za prepoznavanje, evidentiranje in posredovanje prošenj za mednarodno zaščito. Če so ti organi imenovani za pristojne organe na podlagi odstavka 1, navodila vsebujejo obveznost evidentiranja prošnje. V drugih primerih navodila zahtevajo, da se prošnja skupaj z vsemi ustreznimi informacijami posreduje organu, ki je pristojen za evidentiranje.
Obrazložitev
Izraz „obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito“ bi lahko povzročil zmedo, zato je treba pojasniti, da organi, ki niso organ za presojo, ne morejo storiti drugega, kot da prošnjo evidentirajo in jo posredujejo organu za presojo, ki jo bo preučil.
Predlog spremembe  23 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 3 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice zagotovijo, da imajo organizacije, ki prosilcem za mednarodno zaščito zagotavljajo nasvete in svetovanje, na podlagi sporazuma s pristojnimi organi države članice dostop do mejnih prehodov, vključno s tranzitnimi območji, in prostorov za pridržanje.	3. Države članice zagotovijo, da imajo organizacije, ki prosilcem za mednarodno zaščito zagotavljajo pravno pomoč in/ali zastopanje, hiter dostop do mejnih prehodov, vključno s tranzitnimi območji, in prostorov za pridržanje.
Predlog spremembe  24 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 3 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Država članica lahko določi pravila, ki urejajo prisotnost takih organizacij na območjih iz tega člena.	Država članica lahko določi pravila, ki urejajo prisotnost takih organizacij na območjih iz tega člena pod pogojem, da prosilcem ne omejujejo dostopa do svetovanja in pomoči.
Predlog spremembe  25 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Prosilcem se dovoli ostati v državi članici izključno zaradi postopka, dokler organ za presojo ne izda odločbe v postopku na prvi stopnji iz Poglavja III. Ta pravica ostati v državi članici ne pomeni upravičenosti do dovoljenja za prebivanje.	1. Prosilcem se dovoli ostati v državi članici izključno zaradi postopka, dokler organ za presojo ne izda končne odločbe, tudi v primeru, da prosilec vloži pritožbo, in tako dolgo, kolikor jim to dovoli pristojni organ. Ta pravica ostati v državi članici ne pomeni upravičenosti do dovoljenja za prebivanje.
Predlog spremembe  26 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Država članica lahko v skladu z odstavkom 2 prosilca izroči tretji državi le, če so pristojni organi prepričani, da odločba o izročitvi ne bo povzročila neposrednega ali posrednega vračanja, s katerim bi bile kršene mednarodne obveznosti države članice.	3. Država članica lahko v skladu z odstavkom 2 prosilca izroči tretji državi le, če odločba o izročitvi ne bo povzročila neposrednega ali posrednega vračanja, s katerim bi bile kršene mednarodne obveznosti države članice ali ne bo prosilca ob prihodi v tretjo državo izpostavila nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju.
Obrazložitev
Diplomatska zagotovila so se izkazala za nezadostna pri zagotavljanju, da so razmere na terenu varne za prosilca. Vključitev Visokega komisariata OZN za begunce in Evropskega urada za podporo azilu bo to izboljšala.
Predlog spremembe  27 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 3 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) se iz različnih virov, kot npr. od Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) in Evropskega urada za podporo azilu  , pridobijo točni in ažurni podatki o splošnih razmerah, ki vladajo v izvornih državah prosilcev , in po potrebi v državah, skozi katere so potovali, ter da so ti podatki dostopni osebju, odgovornemu za obravnavanje prošenj in odločanje , ter če organ za presojo to upošteva pri odločanju, prosilcu ali njegovemu pravnemu svetovalcu  ;	(b) se iz različnih virov, kot npr. od Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR), Evropskega urada za podporo azilu in mednarodnih organizacij za človekove pravice pridobijo točni in ažurni podatki o splošnih razmerah, ki vladajo v izvornih državah prosilcev , in po potrebi v državah, skozi katere so potovali, ter da so ti podatki dostopni osebju, odgovornemu za obravnavanje prošenj in odločanje , ter če organ za presojo to upošteva pri odločanju, prosilcu ali njegovemu pravnemu svetovalcu;
Predlog spremembe  28 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 3 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) ima osebje, ki obravnava prošnje in odloča, potrebno znanje o ustreznih standardih na področju azilnega in begunskega prava;	(c) ima osebje, ki obravnava prošnje in odloča, potrebno znanje o ustreznih standardih na področju azilnega in begunskega prava ter prava s področja človekovih pravic in se je udeležilo začetnih in nadaljevalnih programov usposabljanja iz člena 4(1);
Predlog spremembe  29 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 3 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) osebje, ki obravnava prošnje in odloča, dobi navodila in ima možnost, da po potrebi glede določenega vprašanja, povezanega na primer z zdravstvom, kulturo, otroki ali spolom, prosi za nasvet strokovnjake.	(d) osebje, ki obravnava prošnje in odloča, dobi navodila in ima možnost, da po potrebi glede določenega vprašanja, povezanega na primer z zdravstvom, kulturo, otroki, spolom, versko ali spolno usmerjenostjo, prosi za nasvet strokovnjake.
Predlog spremembe  30 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 3 – točka d a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) imajo prosilec in njegovi pravni svetovalci dostop do podatkov, ki jih dajo na razpolago strokovnjaki iz točke d).
Obrazložitev
Predlog prenovitve Komisije v členu 9(3)(b) v skladu s spoštovanjem načela enakosti sredstev in sodno prakso sodišča Evropske unije določa, da imajo prosilec in njegovi pravni svetovalci dostop do podatkov o državah izvora. Zaradi skladnosti in doslednosti je treba dodati to možnost tudi v zvezi z dostopom prosilca in njegovih pravnih svetovalcev do mnenj strokovnjakov, ki jih pridobi organ za presojo.
Predlog spremembe  31 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice prav tako zagotovijo, da odločba o zavrnitvi prošnje v zvezi s statusom begunca in/ali statusom subsidiarne zaščite  vsebuje obrazložitev dejanskih in pravnih vprašanj in pisni pouk o tem, kako je mogoče negativno odločbo izpodbijati.	2. Države članice prav tako zagotovijo, da odločba o zavrnitvi ali odobritvi prošnje v zvezi s statusom begunca in/ali statusom subsidiarne zaščite v času izdaje vsebuje jasno obrazložitev dejanskih in pravnih vprašanj in pisni pouk o tem, kako je mogoče negativno odločbo izpodbijati, prejemnik pa mora prejem odločbe potrditi s podpisom.
Obrazložitev
Dodatek te reference bo prosilcu zagotovilo, da bo nemudoma prejel informacije, kar mu bo omogočilo, da izpolni vse zahteve in nadaljnje administrativne korake.
Predlog spremembe  32 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Državam članicam ni treba navesti pisnega pouka o tem, kako je mogoče izpodbijati negativno odločbo v zvezi z odločbo, v zvezi s katero je bil prosilec o tem že poučen v predhodni fazi bodisi pisno bodisi prek elektronskih sredstev.	črtano
Obrazložitev
Obveznost, da se prosilce obvesti o možnosti pritožbe zoper negativno odločitev, je temeljno postopkovno jamstvo, ki ga ni mogoče tako omejiti. Dejansko je težko zagotoviti, da možnosti za pritožbo, sporočene prek elektronskih sredstev, zares dosežejo prosilca.
Predlog spremembe  33 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Odstavek 3 se ne uporablja za primere, ko lahko razkritje posebnih okoliščin osebe njenemu družinskemu članu ogrozi interese te osebe, vključno s primeri preganjanja na podlagi spola in/ali starosti. V teh primerih se za zadevno osebo izda ločena odločba.	4. Odstavek 3 se ne uporablja za primere, ko lahko razkritje posebnih okoliščin osebe njenemu družinskemu članu ogrozi interese te osebe, vključno s primeri preganjanja na podlagi spola, spolne usmerjenosti, spolne identitete in/ali starosti. V teh primerih se za zadevno osebo izda ločena odločba.
Predlog spremembe  34 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) v jeziku, za katerega se lahko upravičeno domneva, da ga razumejo, se jih obvesti o postopku ter o njihovih pravicah in obveznostih med postopkom ter o možnih posledicah v primeru, da teh obveznosti ne upoštevajo in ne sodelujejo z oblastmi. Obveščeni so jih o rokih in o sredstvih, ki so jim na voljo za izpolnitev njihove obveznosti predložitve elementov iz člena 4 Direktive […/.../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih]. O tem so prosilci obveščeni pravočasno, da se jim omogoči izvrševanje pravic, ki jih zagotavlja ta direktiva, in da lahko upoštevajo obveznosti iz člena 12;	(a) v jeziku, ki ga razumejo ali za katerega se lahko upravičeno domneva, da ga razumejo, se jih obvesti o postopku ter o njihovih pravicah in obveznostih med postopkom ter o možnih posledicah v primeru, da teh obveznosti ne upoštevajo in ne sodelujejo z oblastmi. Obveščeni so jih o rokih in o sredstvih, ki so jim na voljo za izpolnitev njihove obveznosti predložitve elementov iz člena 4 Direktive […/.../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih]. O tem so prosilci obveščeni pravočasno, da se jim omogoči izvrševanje pravic, ki jih zagotavlja ta direktiva, in da lahko upoštevajo obveznosti iz člena 12;
Obrazložitev
Nujno je, da se te informacije sporočijo v jeziku, ki ga prosilec razume, da ima prosilec primerno in realno možnost, da čim bolj zgodaj v postopku razume, kako naj postopa, ter svoje pravice in obveznosti.
Predlog spremembe  35 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 1 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) kadar jim ne pomaga ali jih ne predstavlja pravni ali drugi svetovalec , jih organ za presojo obvesti o vsebini odločbe v jeziku, za katerega se lahko upravičeno domneva, da ga razumejo. Obvestilo v skladu s členom 10(2) vključuje pouk o tem, kako je mogoče negativno odločbo izpodbijati.	1.  (e) kadar jim ne pomaga ali jih ne predstavlja pravni ali drugi svetovalec , jih organ za presojo obvesti o vsebini odločbe v jeziku, ki ga razumejo ali za katerega se lahko upravičeno domneva, da ga razumejo. Obvestilo v skladu s členom 10(2) vključuje pouk o tem, kako je mogoče negativno odločbo izpodbijati.
Obrazložitev
Da se zagotovi dostop do učinkovitih pravnih sredstev, je nujno, da so prosilci v jeziku, ki ga razumejo, obveščeni o odločitvi, ki je bila o njih sprejeta, in da imajo na voljo podatke, ki so potrebni za sestavo ustrezno obrazložene pritožbe.
Predlog spremembe  36 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Prosilci za mednarodno zaščito sodelujejo s pristojnimi organi, da se ugotovijo njihova identiteta in drugi elementi iz člena 4(2) Direktive […/.../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih]. Države članice lahko prosilcem naložijo druge  obveznosti sodelovanja s pristojnimi organi, če so te obveznosti potrebne za obravnavanje prošnje.	1. Prosilci za mednarodno zaščito so dolžni, kolikor to fizično in psihično zmorejo, sodelovati pri razjasnitvi dejstev ter pristojnim organom razkriti svojo identiteto in državljanstvo ter druge elemente iz člena 4(2) Direktive […/.../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih]. Če nimajo veljavnega potnega lista ali dokumenta, ki ga nadomešča, je prosilec dolžan sodelovati pri pridobivanju identifikacijskega dokumenta. Dokler sme prosilec med obravnavanjem prošnje za mednarodno zaščito ostati v državi članici, ni dolžan stopiti v stik z organi izvorne države, če se je bati preganjanja s strani države. Države članice lahko prosilcem naložijo druge  obveznosti sodelovanja s pristojnimi organi, če so te obveznosti potrebne za obravnavanje prošnje.
Predlog spremembe  37 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 2 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) lahko pristojni organi preiščejo prosilca in predmete, ki jih ima pri sebi, če preiskavo opravi oseba istega spola  ;	(d) lahko pristojni organi preiščejo prosilca in predmete, ki jih ima pri sebi, če preiskavo opravi oseba istega spola, ki upošteva prosilčevo starost in kulturo ter v celoti spoštuje načelo človeškega dostojanstva ter fizične in duševne integritete;
Predlog spremembe  38 Predlog direktive Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Preden organ za presojo izda odločbo, se prosilcu da možnost osebnega razgovora o njegovi prošnji mednarodno zaščito  z osebo, ki je v skladu z nacionalno zakonodajo pristojna za vodenje takšnega razgovora. Razgovore o vsebini prošnje za mednarodno zaščito vedno vodi osebje organa za presojo.	1. Preden organ za presojo izda odločbo, se prosilcu da možnost osebnega razgovora o njegovi prošnji za mednarodno zaščito v jeziku, ki ga razume, z osebo, ki je v skladu z nacionalno zakonodajo pristojna za vodenje takšnega razgovora. Razgovore o dopustnosti prošnje za mednarodno zaščito in o vsebini prošnje za mednarodno zaščito vedno vodi osebje organa za presojo.
Obrazložitev
Zaradi resnih posledic, ki jih lahko ima sklep o nedopustnosti, mora osebni razgovor o dopustnosti prošnje voditi osebje organa za presojo, ki je v skladu s členom 4 predloga Komisije ustrezno usposobljeno za obravnavo zapletenih pojmov, kot sta varna tretja država in prva država azila.
Predlog spremembe  39 Predlog direktive Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice lahko v nacionalni zakonodaji določijo primere, v katerih se možnost osebnega razgovora zagotovi tudi mladoletniku.	Države članice v nacionalni zakonodaji določijo primere, v katerih se možnost osebnega razgovora zagotovi tudi mladoletniku, pri čemer se ustrezno upoštevajo koristi otroka in njegove posebne potrebe.
Obrazložitev
Da se okrepi načelo koristi otroka, morajo države članice v svoje nacionalno pravo vključiti pravico vsakega otroka do osebnega razgovora, pod pogojem, da je to v njegovo korist in da ta razgovor vodi osebje, ki ima ustrezno znanje o posebnih potrebah mladoletnikov (glej tudi člen 21(3)(b)).
Predlog spremembe  40 Predlog direktive Člen 13 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) pristojni organ meni, da je prosilec nezmožen za osebni razgovor ali ga ne more opraviti zaradi trajnih okoliščin, na katere ne more vplivati. V dvomu se lahko pristojni organ posvetuje z zdravstvenim strokovnjakom, da ugotovi, ali je to stanje začasno ali trajno.	(b) organ za presojo meni, da je prosilec nezmožen za osebni razgovor ali ga ne more opraviti zaradi trajnih okoliščin, na katere ne more vplivati. V dvomu se lahko organ za presojo posvetuje z zdravstvenim strokovnjakom, da ugotovi, ali je to stanje začasno ali trajno.
Obrazložitev
Sklicevanje na organ za presojo je potrebno zaradi skladnosti predloga Komisije glede načela, da je samo en organ pristojen za presojo.
Predlog spremembe  41 Predlog direktive Člen 13 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Če države članice prosilcu v skladu s točko (b) ne dajo možnosti osebnega razgovora ali, če je ustrezno, te možnosti ne dajo nepreskrbljeni osebi, se je treba ustrezno potruditi, da se prosilcu ali nepreskrbljeni osebi omogoči, da predloži dodatne podatke.	Če organi za presojo prosilcu v skladu s točko (b) ne dajo možnosti osebnega razgovora ali, če je ustrezno, te možnosti ne dajo nepreskrbljeni osebi, se morajo ustrezno potruditi, da prosilcu ali nepreskrbljeni osebi omogočijo, da prestavi osebni razgovor in predloži dodatne podatke.
Predlog spremembe  42 Predlog direktive Člen 13 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Če se osebni razgovor v skladu s tem členom ne opravi, to organu za presojo ne prepreči, da odloči o prošnji za mednarodno zaščito  .	črtano
Predlog spremembe  43 Predlog direktive Člen 14 – odstavek 3 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) zagotovijo, da je oseba, ki vodi razgovor, usposobljena, da upošteva osebne in splošne okoliščine prošnje, vključno s kulturnim poreklom, spolom  ali ranljivostjo prosilca;	(a) zagotovijo, da ima oseba, ki vodi razgovor, znanje in izkušnje ter je usposobljena, da upošteva osebne in splošne okoliščine prošnje, vključno s kulturnim poreklom, spolom, spolno usmerjenostjo, spolno identiteto ali ranljivostjo prosilca;
Predlog spremembe  44 Predlog direktive Člen 14 – odstavek 3 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) izberejo usposobljenega  tolmača, ki je sposoben zagotoviti ustrezno komunikacijo med prosilcem in osebo, ki vodi razgovor. Ni nujno, da razgovor poteka v jeziku, ki ga izbere prosilec , če obstaja drug jezik, ki ga prosilec razume in se v njem lahko jasno  sporazumeva. Kadar je mogoče, države članice zagotovijo tolmača istega spola, če prosilec to zahteva.	(c) izberejo usposobljenega tolmača, ki je sposoben zagotoviti ustrezno komunikacijo med prosilcem in osebo, ki vodi razgovor, in ki je dolžan spoštovati kodeks ravnanja, ki opredeljuje pravice in obveznosti tolmača. Ni nujno, da razgovor poteka v jeziku, ki ga izbere prosilec , če obstaja drug jezik, ki ga prosilec razume in se v njem lahko jasno  sporazumeva. Kadar je mogoče, države članice zagotovijo tolmača istega spola, če prosilec to zahteva.
Obrazložitev
Zaradi pomanjkljivosti, ki so se nedavno pokazale v zvezi z usposobljenostjo tolmačev, je treba na nacionalni ravni pripraviti kodeks ravnanja tolmačev. S tem bodo prosilci dobili ustrezno in resnično priložnost, da obrazložijo svojo prošnjo za zaščito, zagotovljeno pa bo tudi boljše razumevanje in sodelovanje med tolmači in osebjem, ki vodi razgovor. Pri pripravi kodeksa ravnanja tolmačev bo lahko pomagal Evropski urad za podporo azilu.
Predlog spremembe  45 Predlog direktive Člen 14 – odstavek 3 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
e) zagotovijo, da razgovori z mladoletniki potekajo na otroku prijazen način.	(e) zagotovijo, da razgovori z mladoletniki potekajo na otroku prijazen način in z osebo, ki ima ustrezno znanje o posebnih potrebah in pravicah mladoletnikov.
Predlog spremembe  46 Predlog direktive Člen 17 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice zagotovijo ustrezno ureditev, ki omogoča, da so za namene zdravniškega pregleda iz odstavka 2 na voljo nepristranska in kvalificirana strokovna znanja in izkušnje na področju zdravstva.	3. Države članice zagotovijo ustrezno ureditev, ki omogoča, da so za namene zdravniškega pregleda iz odstavka 2 na voljo nepristranska in kvalificirana strokovna znanja in izkušnje na področju zdravstva ter da se za mladoletnike izbere zdravstveni pregled, ki manj posega v zasebnost.
Predlog spremembe  47 Predlog direktive Člen 18 – Naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pravica do pravne pomoči in zastopanja	Pravica do svetovanja o postopkovnih in pravnih vidikih, pravne pomoči in zastopanja
Predlog spremembe  48 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) zagotovijo brezplačno pravno pomoč v postopku v skladu s Poglavjem III. To vključuje vsaj zagotavljanje informacij o postopku prosilcu glede na njegove posebne okoliščine in pojasnila dejanskih in pravnih razlogov v primeru negativne odločbe;	(a) zagotovijo brezplačno svetovanje o postopkovnih in pravnih vidikih v postopku v skladu s Poglavjem III. To vključuje vsaj zagotavljanje informacij o postopku prosilcu glede na njegove posebne okoliščine, pripravo potrebnih postopkovnih dokumentov, tudi med osebnim razgovorom, in pojasnila dejanskih in pravnih razlogov v primeru negativne odločbe; svetovanje lahko nudi usposobljen nevladni organ ali usposobljeni strokovnjaki.
Predlog spremembe  49 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) zagotovijo brezplačno pravno pomoč ali zastopanje v postopku v skladu s Poglavjem V. To vključuje vsaj pripravo potrebnih postopkovnih dokumentov in prisotnost na zaslišanju pred sodiščem prve stopnje v imenu prosilca.	(b) zagotovijo brezplačno pravno pomoč in zastopanje v postopku v skladu s Poglavjem V. To vključuje vsaj pripravo potrebnih postopkovnih dokumentov in prisotnost na zaslišanju pred sodiščem prve stopnje v imenu prosilca.
Predlog spremembe  50 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) samo s strani pravnih in drugih svetovalcev, ki jih nacionalno pravo izrecno imenuje za pomoč in/ali zastopanje prosilcev za mednarodno zaščito.	(b) samo s storitvami pravnih in drugih svetovalcev, ki jih nacionalno pravo izrecno imenuje za pomoč in/ali zastopanje prosilcev za mednarodno zaščito.
Obrazložitev
Pojasnilo, potrebno zaradi nerodne začetne ubeseditve.
Predlog spremembe  51 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 3 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice se lahko v zvezi s postopki iz Poglavja V odločijo, da bodo prosilcem zagotovile brezplačno pravno pomoč in/ali zastopanje le, če je ta pomoč potrebna za zagotovitev njihovega dejanskega dostopa do sodnega varstva. Države članice zagotovijo, da se pravna pomoč in/ali zastopanje, zagotovljena v skladu s tem odstavkom, samovoljno ne omejujeta.	Države članice se lahko v zvezi s postopki iz Poglavja V odločijo, da bodo prosilcem zagotovile brezplačno pravno pomoč in/ali zastopanje le, če je ta pomoč potrebna za zagotovitev njihovega dejanskega dostopa do sodnega varstva. Države članice zagotovijo, da se pravna pomoč in/ali zastopanje, zagotovljena v skladu s tem odstavkom, samovoljno ne omejujeta. Države članice lahko takšno pravno pomoč in/ali zastopanje zagotovijo le, če sodišče oceni, da je dovolj možnosti za uspeh.
Predlog spremembe  52 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Države članice lahko nevladnim organizacijam omogočijo zagotavljanje brezplačne pravne pomoči in/ali zastopanje prosilcem za mednarodno zaščito v postopkih iz Poglavja III in/ali Poglavja V.	5. Države članice nevladnim organizacijam omogočijo in olajšajo zagotavljanje brezplačne pravne pomoči in/ali zastopanje prosilcem za mednarodno zaščito v postopkih iz Poglavja III in Poglavja V.
Predlog spremembe  53 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice prosilcu dovolijo, da s seboj na osebni razgovor pripelje pravnega ali drugega svetovalca, ki ga kot takšnega priznava in dopušča nacionalno pravo.	3. Države članice prosilcu dovolijo, da s seboj na osebni razgovor pripelje pravnega ali drugega svetovalca, ki ga kot takšnega priznava in dopušča nacionalno pravo, ali usposobljenega strokovnjaka.
Predlog spremembe  54 Predlog direktive Člen 20 – odstavek -1 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	-1. V skladu s členom 21 direktive [.../.../EU] [o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil] (direktiva o pogojih za sprejem) države članice v svoji nacionalni zakonodaji predvidijo postopke, ki ob vložitvi prošnje za mednarodno zaščito omogočijo, da se preveri, ali ima prosilec posebne potrebe, pa tudi, da se navede narava teh potreb.
Obrazložitev
Posebna jamstva, ki jih v korist prosilcev s posebnimi potrebami uvaja predlog Komisije, ne bodo mogla biti učinkovita, če ne bo sistematičnega mehanizma za njihovo sistematično identifikacijo.
Predlog spremembe  55 Predlog direktive Člen 20 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Če organ za presojo meni, da je bil prosilec izpostavljen mučenju, posilstvu ali drugim težjim oblikam psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, kot je opisano v členu 21 Direktive […/…/ES] [o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil (direktiva o pogojih za sprejem)], je treba prosilcu zagotoviti dovolj časa in ustrezno pomoč, da se pripravi na osebni razgovor o vsebini njegove prošnje.	2. Če organ za presojo meni, da je bil prosilec izpostavljen mučenju, posilstvu ali drugim težjim oblikam psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, kot je opisano v členu 21 Direktive […/…/ES] [o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil (direktiva o pogojih za sprejem)], je treba prosilcu zagotoviti dovolj časa in ustrezno pomoč, da se pripravi na osebni razgovor o vsebini njegove prošnje. Posebna pozornost se posveti prosilcem, ki niso takoj omenili svoje spolne usmerjenosti.
Predlog spremembe  56 Predlog direktive Člen 20 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Prosilcem s posebnimi potrebami je ob upoštevanju pogojev iz člena 18 zagotovljena brezplačna pravna pomoč v zvezi z vsemi postopki iz te direktive.
Obrazložitev
Treba je zagotoviti učinkovito delovanje posebnih jamstev iz člena 20.
Predlog spremembe  57 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) v najkrajšem možnem času sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da pri vložitvi in  obravnavanju prošnje mladoletnika brez spremstva zastopa in mu pomaga zastopnik. Zastopnik je nepristranski in ima ustrezno strokovno znanje in izkušnje na področju otroškega varstva. Ta zastopnik je lahko tudi zastopnik iz Direktive […/.../ES] [direktive o pogojih];	(a) nemudoma sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da pri vložitvi in obravnavanju prošnje mladoletnika brez spremstva zastopa in mu pomaga zastopnik. Zastopnik je nepristranski in ima ustrezno strokovno znanje in izkušnje na področju otroškega varstva. Ta zastopnik je lahko tudi zastopnik iz Direktive […/.../ES] [direktive o pogojih];
Predlog spremembe  58 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) zagotovijo, da je zastopniku dana možnost, da mladoletnika brez spremstva obvesti o pomenu ali možnih posledicah osebnega razgovora in ga po potrebi obvesti, kako naj se pripravi na osebni razgovor. Države članice zastopniku zagotovijo  , da je zastopnik in/ali pravni ali drugi svetovalec, ki ga kot takšnega priznava nacionalno pravo,  na razgovoru prisoten in ima možnost,  da postavlja vprašanja ali podaja pripombe v tolikšni v meri, kot to dopusti oseba, ki vodi razgovor.	(b) zagotovijo, da je zastopniku dana možnost, da mladoletnika brez spremstva obvesti o pomenu ali možnih posledicah osebnega razgovora in ga po potrebi obvesti, kako naj se pripravi na osebni razgovor. Države članice zastopniku zagotovijo, da je zastopnik in/ali pravni ali drugi svetovalec, ki ga kot takšnega priznava nacionalno pravo, ali usposobljen strokovnjak na razgovoru prisoten in ima možnost, da postavlja vprašanja ali podaja pripombe v tolikšni v meri, kot to dopusti oseba, ki vodi razgovor.
Predlog spremembe  59 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice lahko ne imenujejo zastopnika mladoletnika brez spremstva, če:	črtano
a) bo mladoletnik brez spremstva najverjetneje postal polnoleten še pred izdajo odločbe na prvi stopnji; or
b) je mladoletnik poročen ali je bil poročen.
Obrazložitev
Člen 21(2)(a) je treba črtati, da ne bi države članice odlašale s sprejetjem odločb na prvi stopnji, saj je treba spodbujati velikodušno in nediskriminatorno obravnavanje otrok, ki bodo v času postopka postali polnoletni. Enako velja za člen 21(2)(b). V nekaterih državah je starost sklenitve zakonske zveze zelo nizka, vendar to nima nikakršne zveze s stopnjo zrelosti ali samostojnosti mladoletnika.
Predlog spremembe  60 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 3 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) če se z mladoletnikom brez spremstva opravlja osebni razgovor v zvezi z njegovo prošnjo za mednarodno zaščito  , kot je urejen v členih 13, 14 in 15, ta razgovor vodi oseba, ki razpolaga s potrebnim znanjem o posebnih potrebah mladoletnikov;	(a) če se z mladoletnikom brez spremstva opravlja osebni razgovor v zvezi z njegovo prošnjo za mednarodno zaščito , kot je urejen v členih 13, 14 in 15, ta razgovor vodi oseba, ki razpolaga s potrebnim znanjem o posebnih potrebah in pravicah mladoletnikov;
Predlog spremembe  61 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 3 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) uradna oseba, ki razpolaga s potrebnim znanjem o posebnih potrebah mladoletnikov, pripravi odločbo organa za presojo v zvezi s prošnjo mladoletnika brez spremstva.	(b) uradna oseba, ki razpolaga s potrebnim znanjem o posebnih potrebah in pravicah mladoletnikov, pripravi odločbo organa za presojo v zvezi s prošnjo mladoletnika brez spremstva.
Predlog spremembe  62 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Mladoletnikom brez spremstva je ob upoštevanju pogojev iz člena 18 zagotovljena brezplačna pravna pomoč v zvezi z vsemi postopki iz te direktive.	4. Mladoletnikom brez spremstva in imenovanemu zastopniku je ob upoštevanju pogojev iz člena 18 zagotovljeno brezplačno svetovanje o postopkovnih in pravnih vidikih ter brezplačno pravno zastopanje.
Predlog spremembe  63 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 5 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Države članice lahko za določitev starosti mladoletnikov brez spremstva v okviru obravnavanja prošnje za mednarodno zaščito  opravijo zdravniške preglede , če imajo države članice po splošnih izjavah mladoletnika ali na podlagi drugih zadevnih dokazov še vedno pomisleke glede njegove starosti  .	5. Države članice lahko za določitev starosti mladoletnikov brez spremstva v okviru obravnavanja prošnje za mednarodno zaščito  opravijo zdravniške preglede , če imajo države članice po splošnih izjavah mladoletnika ali na podlagi drugih zadevnih dokazov še vedno pomisleke glede njegove starosti  . Če ti pomisleki po zdravniškem pregledu ostajajo, se vse odločitve vedno sprejmejo v prid mladoletnika brez spremstva.
Predlog spremembe  64 Predlog direktive Člen 21 – Odstavek 5 – Pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vsi zdravniški pregledi se izvajajo ob spoštovanju posameznikovega dostojanstva in z izbiro tistih pregledov, ki najmanj posegajo v zasebnost.	Ne zadeva slovenske različice.
Obrazložitev
Ne zadeva slovenske različice.
Predlog spremembe  65 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 5 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vsi zdravniški pregledi se izvajajo ob spoštovanju posameznikovega dostojanstva in z izbiro tistih pregledov, ki najmanj posegajo v zasebnost.	Vsi zdravniški pregledi se izvajajo ob spoštovanju posameznikovega dostojanstva in z izbiro tistih pregledov, ki so najbolj zanesljivi in najmanj posegajo v zasebnost, opravljajo pa jih usposobljeni in nepristranski zdravstveni delavci.
Predlog spremembe  66 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 5 – pododstavek 3 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) se mladoletnike brez spremstva pred obravnavanjem njihove prošnje za mednarodno zaščito  obvesti o možnosti določitve starosti z zdravniškim pregledom, in sicer v jeziku, ki ga razumejo. Obvestilo vključuje podatke o načinu pregleda in o možnih posledicah rezultata zdravniškega pregleda za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito  ter tudi o posledicah, če mladoletnik brez spremstva odkloni takšen zdravniški pregled;	(a) se mladoletnike brez spremstva pred obravnavanjem njihove prošnje za azil obvesti o možnosti določitve starosti z zdravniškim pregledom, in sicer v jeziku, za katerega se lahko upravičeno domneva, da ga razumejo. Obvestilo vključuje podatke o načinu pregleda in o možnih posledicah rezultata zdravniškega pregleda za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito  ter tudi o posledicah, če mladoletnik brez spremstva odkloni takšen zdravniški pregled;
Obrazložitev
Iz praktičnih razlogov in težavnosti dokazovanja znanja jezika se daje prednost besedilu veljavne direktive.
Predlog spremembe  67 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 5 – pododstavek 3 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) odločba o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito  mladoletnika brez spremstva, ki je odklonil takšen zdravniški pregled, ne temelji izključno na tej odklonitvi.	(c) odločba o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito mladoletnika brez spremstva, ki je odklonil takšen zdravniški pregled, ne temelji na tej odklonitvi.
Obrazložitev
Razlogi, zakaj mladoletnik brez spremstva odkloni zdravniški pregled, so lahko številni in nepovezani z njegovo starostjo ali prošnjo za zaščito.
Predlog spremembe  68 Predlog direktive Člen 22 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 22a
	Pridržanje mladoletnikov Pridržanje mladoletnikov je v vsakem primeru strogo prepovedano.
Predlog spremembe  69 Predlog direktive Člen 23 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Če nacionalno pravo države članice dopušča možnost izrecnega umika prošnje, države članice v primeru, da prosilec izrecno umakne svojo prošnjo za mednarodno zaščito  , zagotovijo, da organ za presojo izda sklep o ustavitvi postopka ali odločbo o zavrnitvi prošnje.	1. Če nacionalno pravo države članice dopušča možnost izrecnega umika prošnje, države članice v primeru, da prosilec izrecno umakne svojo prošnjo za mednarodno zaščito, zagotovijo, da organ za presojo izda sklep o ustavitvi postopka in prosilcu razloži posledice umika prošnje.
Obrazložitev
Izrecnemu umiku prošnje bi morala slediti ustavitev postopka in ne zavrnitev prošnje. Odločba o zavrnitvi prošnje je lahko sprejeta le zatem, ko je bila prošnja temeljito preučena.
Predlog spremembe  70 Predlog direktive Člen 24 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da sme prosilec, ki se ponovno javi pristojnemu organu po izdaji sklepa o ustavitvi postopka iz odstavka 1 tega člena, zahtevati ponovno obravnavanje.	2. Države članice zagotovijo, da sme prosilec, ki se ponovno javi pristojnemu organu po izdaji sklepa o ustavitvi postopka iz odstavka 1 tega člena, zahtevati ponovno obravnavanje. Med azilnim postopkom je mogoče zahtevo za ponovno obravnavanje vložiti le enkrat.
Predlog spremembe  71 Predlog direktive Člen 26 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) ne pridobivajo nikakršnih podatkov od zatrjevanih subjektov preganjanja ali subjektov, ki jim lahko resno škodujejo,  tako, da bi bili ti subjekti neposredno obveščeni, da je zadevni prosilec vložil prošnjo za azil, kar bi ogrozilo telesno integriteto prosilca in nepreskrbljene osebe ali svobodo in varnost njegovih družinskih članov, ki še vedno živijo v izvorni državi.	(b) ne pridobivajo nikakršnih podatkov od zatrjevanih subjektov preganjanja ali subjektov, ki jim lahko resno škodujejo, tako, da bi bili ti subjekti obveščeni, da je zadevni prosilec vložil prošnjo za azil, kar bi ogrozilo telesno integriteto prosilca in nepreskrbljene osebe ali svobodo in varnost njegovih družinskih članov, ki še vedno živijo v izvorni državi.
Obrazložitev
V skladu z zahtevo iz odstavka (a) tega člena.
Predlog spremembe  72 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 4 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Če odločitev ni sprejeta v rokih iz odstavka 3, se posledice za to določijo v skladu z nacionalnim pravom.	Če odločitev ni sprejeta, mora po koncu obdobja, določenega v odstavku 3, dokaze za izpodbijanje priznanja zaščite prosilcu predložiti organ za presojo.
Obrazložitev
Da bi omejili različne razlage in uporabe postopkov, ki bi bile v nasprotju s ciljem uskladitve skupnega evropskega azilnega sistema, je treba določiti, kakšne bodo posledice, kadar odločitev ne bo sprejeta v predpisanem roku.
Predlog spremembe  73 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 5 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Države članice lahko v skladu s temeljnimi načeli in jamstvi iz Poglavja II prednostno obravnavajo posamezno  prošnjo za mednarodno zaščito  :	5. Organi za presojo lahko v skladu s temeljnimi načeli in jamstvi iz Poglavja II prednostno obravnavajo posamezno prošnjo za mednarodno zaščito:
Predlog spremembe  74 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 5 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) če gre za prosilca s posebnimi potrebami;	(b) če gre za prosilca s posebnimi potrebami, zlasti za mladoletnike brez spremstva;
Predlog spremembe  75 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 6 – točka d a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) so bile prosilčeve navedbe očitno nekonsistentne, protislovne, malo verjetne, nezadostne ali lažne, zaradi česar je njegova prošnja očitno neprepričljiva glede trditve, da je prosilec žrtev preganjanja v smislu Direktive […./../ES][direktive o zahtevanih pogojih]; ali
Obrazložitev
Prav je, da se člen 23(4)(g) Direktive 2005/85/ES ohrani. Možnost za zavrnitev v postopku pospešenega obravnavanja je treba določiti tudi za primere, ko so navedbe prosilca za zaščito očitno neverodostojne in neverjetne.
Predlog spremembe  76 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 6 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) je prošnjo vložil neporočen mladoletnik, za katerega se uporablja člen 6(7)(c), potem ko je bila prošnja staršev ali starša, ki zanj odgovarja(-ta), zavrnjena, in v njej ni navedel nikakršnih novih pomembnih elementov o okoliščinah, ki ga zadevajo, ali o razmerah v njegovi izvorni državi; or	črtano
Obrazložitev
Glej obrazložitev predloga spremembe 9.
Predlog spremembe  77 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 6 – točka f c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fc) prosilec zaradi resnih razlogov lahko predstavlja grožnjo za nacionalno varnost države članice ali če je bil prosilec zaradi resnih razlogov javne varnosti in javnega reda po nacionalnem pravu prisilno izgnan.
Obrazložitev
Prav je, da se člen 23(4)(m) Direktive 2005/85/ES ohrani. Možnost takojšnje odstranitve oseb, ki predstavljajo grožnjo za varnost, je nujno potrebna v času, ko teroristične mreže delujejo na globalni ravni.
Predlog spremembe  78 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
9. Dejstvo, da je bila prošnja za mednarodno zaščito vložena po nezakonitem vstopu na ozemlje ali na meji, vključno s tranzitnimi območji, ter odsotnost dokumentov ali uporaba ponarejenih dokumentov sami po sebi ne pomenijo samodejne uporabe postopka pospešenega obravnavanja.	9. Dejstvo, da je bila prošnja za mednarodno zaščito vložena po nezakonitem vstopu na ozemlje ali na meji, vključno s tranzitnimi območji, ter odsotnost dokumentov pri vstopu ali uporaba ponarejenih dokumentov sami po sebi ne pomenijo samodejne uporabe postopka pospešenega obravnavanja.
Obrazložitev
Prosilci za azil so lahko prisiljeni k uporabi lažnih ali ponarejenih potnih listin za izstop iz države, kjer so preganjani. Vsekakor pa morajo pri vstopu organom za presojo razkriti svojo pravo identiteto. Posameznikovo zgodbo o preganjanju je mogoče ugotoviti le, če sta znana identiteta in državljanstvo prosilca. Če je posameznikom, katerih identiteta ni znana zaradi zavračanja sodelovanja, dovoljeno ostati, to predstavlja veliko grožnjo za varnost.
Predlog spremembe  79 Predlog direktive Člen 28
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ne glede na člen 23 države članice štejejo prošnjo za mednarodno zaščito za neutemeljeno le, če je organ za presojo ugotovil, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito v skladu z Direktivo […./../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih].	Države članice štejejo prošnjo za mednarodno zaščito za neutemeljeno le, če je organ za presojo ugotovil, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito v skladu z Direktivo […./../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih].
Obrazložitev
Prošnja za mednarodno zaščito je lahko obravnavana kot neutemeljena le, če je organ za presojo ugotovil, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za zaščito.
Predlog spremembe  80 Predlog direktive Člen 30 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice prosilcem omogočijo, da predstavijo svoje mnenje v zvezi z uporabo razlogov iz člena 29 v okoliščinah, ki jih zadevajo, preden sprejmejo sklep o nedopustnosti prošnje. Zato države članice opravijo osebni razgovor o dopustnosti prošnje. Države članice lahko predvidijo izjemo le v skladu s členom 36 za naknadne prošnje.	1. Države članice prosilcem omogočijo, da predstavijo svoje mnenje v zvezi z uporabo razlogov iz člena 29 v okoliščinah, ki jih zadevajo, preden sprejmejo sklep o nedopustnosti prošnje. Zato organ za presojo opravi osebni razgovor o dopustnosti prošnje. Države članice lahko predvidijo izjemo le v skladu s členom 36 za naknadne prošnje.
Obrazložitev
Zaradi resnih posledic, ki jih lahko ima sklep o nedopustnosti, mora osebni razgovor o dopustnosti prošnje voditi osebje organa za presojo, ki je v skladu s členom 4 predloga Komisije ustrezno usposobljeno za obravnavo zapletenih pojmov, kot sta varna tretja država in prva država azila.
Predlog spremembe  81 Predlog direktive Člen 30 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Države članice poskrbijo, da uradnik organa za presojo, ki bo opravil razgovor o dopustnosti prošnje, ne nosi uniforme.
Obrazložitev
Za zagotovitev skladnosti mora predpis o prepovedi nošenja uniforme, ki velja za osebje, ki opravlja razgovor o vsebini prošnje, upoštevati tudi osebje, ki opravlja razgovor o dopustnosti prošnje. Nošenje uniforme bi namreč lahko zmedlo prosilca glede tega, kaj točno je vloga njegovega sogovornika, in bi ogrozilo zaupnost in nepristranskost, ki sta bistveni za uspešen potek razgovora.
Predlog spremembe  82 Predlog direktive Člen 31 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) sicer v tej državi uživa zadostno zaščito, vključno z načelom nevračanja,	(b) sicer v tej državi uživa dejansko zaščito, vključno z načelom nevračanja,
Obrazložitev
Besedna zveza „zadostna zaščita“ ni jasno opredeljena. Zaščita, do katere bi moral biti prosilec upravičen, če je napoten v prvo državo azila, mora biti učinkovita ter v praksi dostopna.
Predlog spremembe  83 Predlog direktive Člen 31 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pri uporabi koncepta prve države azila za okoliščine posameznega prosilca za mednarodno zaščito  lahko države članice upoštevajo člen 32(1).	Pri uporabi koncepta prve države azila za okoliščine posameznega prosilca za mednarodno zaščito države članice upoštevajo člen 32(1). Prosilec ima pravico, da izpodbija uporabo koncepta prve države azila z utemeljitvijo, da ta država zanj ni varna.
Obrazložitev
Da bi okrepili jamstva glede spoštovanje načela nevračanja, morajo države članice upoštevati merila glede varnosti, ki jih v zvezi z varnimi tretjimi državami določa člen 32(1). Če člen 30 zagotavlja pravico do osebnega razgovora, bi moral tudi člen 31(2) nuditi prosilcu dejanske možnosti, da v svojem primeru izpodbija domnevo o varnosti, ki je predpisana v členu 32(2)(c) o uporabi koncepta varne tretje države.
Predlog spremembe  84 Predlog direktive Člen 32
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Koncept varne tretje države	črtano
1. Države članice lahko uporabijo koncept varne tretje države samo, če so pristojni organi prepričani, da se z osebo, ki išče mednarodno zaščito  , v zadevni tretji državi ravna v skladu z naslednjimi načeli:
(a) življenje in svoboda nista ogroženi zaradi rase, vere, državljanstva, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja;
(b) ni tveganja resne škode, kot je opredeljeno v [Direktivi …./../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih];
(c) v skladu z Ženevsko konvencijo se spoštuje načelo nevračanja;
(d) spoštuje se prepoved odstranitve, ki bi kršila prepoved mučenja ter krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja, kakor je določena v mednarodnem pravu; ter
(e) možnost zaprositi za status begunca ter, če je ugotovljeno, da je oseba res begunec, pridobiti zaščito v skladu z Ženevsko konvencijo.
2. Uporaba koncepta varne tretje države je možna na podlagi pravil nacionalne zakonodaje, vključno:
(a) s pravili, ki zahtevajo zvezo med osebo, ki išče mednarodno zaščito  , in zadevno tretjo državo, na podlagi katerih bi bilo smiselno, da ta oseba odide v to državo;
(b) z metodološkimi pravili, ki pristojnim organom omogočajo, da ugotovijo, ali lahko koncept varne tretje države uporabijo za posamezno državo ali v zvezi s posameznim prosilcem. Takšna metodologija vključuje preučitev varnosti države od primera do primera za določenega prosilca in/ali nacionalne označitve zadevnih držav, ki se na splošno štejejo za varne;
(c) s pravili, ki v skladu z mednarodnim pravom omogočajo posamično preučitev, ali je zadevna tretja država za določenega prosilca varna, in ki morajo prosilcu omogočati vsaj izpodbijanje uporabe koncepta varne tretje države zato, ker tretja država v okoliščinah, ki ga zadevajo, ni varna. Prosilcu se omogoči, da lahko izpodbija obstoj zveze med njim in tretjo državo v skladu s točko (a)  .Pri izvajanju odločbe, ki temelji izključno na tem členu, države članice:
3. Pri izvajanju odločbe, ki temelji izključno na tem členu, države članice:
(a) o tem obvestijo prosilca; in
(b) posredujejo prosilcu dokument, s katerim oblastem tretje države v jeziku te države sporočajo, da prošnja vsebinsko ni bila obravnavana.
4. Kadar tretja država zadevnemu prosilcu za mednarodno zaščito  ne dovoli vstopa na njeno ozemlje, države članice zagotovijo dostopnost postopka v skladu s temeljnimi načeli in jamstvi iz Poglavja II.
5. Države članice redno obveščajo Komisijo o državah, za katere se v skladu z določbami tega člena uporablja ta koncept.
Predlog spremembe  85 Predlog direktive Člen 33
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Nacionalna označitev tretjih držav za varne izvorne države	črtano
1. Države članice lahko ohranijo ali sprejmejo zakonodajo, ki v skladu s Prilogo II dopušča nacionalno označitev varnih izvornih držav za namene obravnavanja prošenj za mednarodno zaščito  . .
2. Države članice zagotovijo redni pregled razmer v tretjih državah, označenih za varne v skladu s tem členom.
3. Ocenjevanje, ali je država varna izvorna država v skladu s tem členom, temelji na različnih virih podatkov, vključujoč zlasti podatke iz drugih držav članic, Evropskega urada za podporo azilu  , UNHCR, Sveta Evrope in drugih ustreznih mednarodnih organizacij.
4. Države članice obveščajo Komisijo o državah, ki so v skladu s tem členom označene za varne izvorne države.
Obrazložitev
Cilj je vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema, zato morajo biti tudi opredelitve varnih tretjih držav enotno določene v vseh državah članicah.
Predlog spremembe  86 Predlog direktive Člen 34
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Koncept varne izvorne države	črtano
1. Tretja država, ki je bila v skladu s to direktivo  označena za varno izvorno državo, se lahko po individualnem obravnavanju prošnje šteje za določenega prosilca za varno izvorno državo samo, če:
(a) ima prosilec državljanstvo te države;
(b) je prosilec oseba brez državljanstva in je imel prej stalno prebivališče v tej državi;
(c) ter če ni izkazal nikakršnih resnih razlogov, zaradi katerih bi se štelo, da ta država glede na njegove osebne okoliščine z ozirom na njegovo prošnjo za status begunca ali osebe, upravičene do subsidiarne zaščite,  v skladu z [Direktivo …./../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih] ni varna izvorna država.
2. Države članice v nacionalni zakonodaji določijo nadaljnja pravila in podrobnosti o načinu uporabe koncepta varne izvorne države.
Obrazložitev
Cilj je vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema, zato morajo biti tudi opredelitve varnih tretjih držav enotno določene v vseh državah članicah.
Predlog spremembe  87 Predlog direktive Člen 35 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Kadar oseba, ki je zaprosila za mednarodno zaščito  v državi članici, poda naknadne navedbe ali vloži naknadno prošnjo v isti državi članici, ta država članica obravnava te naknadne navedbe ali elemente naknadne prošnje v okviru obravnavanja predhodne prošnje ali v okviru preizkusa pravnega sredstva ali odločanja o pravnem sredstvu zoper odločbo, če lahko pristojni organi v teh postopkih upoštevajo in obravnavajo vse elemente naknadnih navedb ali naknadnih prošenj.	1. Kadar oseba, ki je zaprosila za mednarodno zaščito v državi članici, poda naknadne navedbe ali vloži naknadno prošnjo v isti državi članici, ta država članica obravnava te naknadne navedbe ali elemente naknadne prošnje v okviru obravnavanja predhodne prošnje ali v okviru preizkusa pravnega sredstva ali odločanja o pravnem sredstvu zoper odločbo, če lahko organ za presojo v teh postopkih upošteva in obravnava vse elemente naknadnih navedb ali naknadnih prošenj.
Obrazložitev
Za ovrednotenje vseh dokumentov, s katerimi so podprte nove izjave ali naknadne prošnje, je pristojen le organ za presojo. Ta pojasnitev naj bi še dodatno pripomogla k racionalizaciji postopka in izboljšanju kakovosti procesa odločanja.
Predlog spremembe  88 Predlog direktive Člen 35 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Države članice se lahko odločijo, da nadaljujejo z obravnavanjem samo, če zadevni prosilec brez svoje krivde v predhodnem postopku ni mogel uveljaviti okoliščin iz odstavkov 3, 4 in 5 tega člena, zlasti z uveljavljanjem svoje pravice do učinkovitega pravnega sredstva v skladu s členom 41.	črtano
Obrazložitev
Države članice ne bi smele sistematično zavračati pregledov naknadnih prošenj z izgovorom, da bi lahko prosilec nove elemente ali dejstva izpostavil v teku predhodnega postopka ali v postopku pritožbe. Takšen avtomatizem bi lahko vodil v kršitev načela nevračanja.
Predlog spremembe  89 Predlog direktive Člen 37 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) dopustnosti  prošenj, ki so bile vložene na teh krajih, in/ali	(a) dopustnosti prošenj v smislu člena 29, ki so bile vložene na teh krajih, in/ali
Obrazložitev
Zaradi resnih posledic, ki jih lahko ima sklep o nedopustnosti, mora osebni razgovor o dopustnosti prošnje voditi osebje organa za presojo, ki je v skladu s členom 4 predloga Komisije ustrezno usposobljeno za obravnavo zapletenih pojmov, kot sta varna tretja država in prva država azila. Predlog Komisije potrjuje, da bi morali postopki spoštovati temelja načela in jamstva iz drugega poglavja.
Predlog spremembe  90 Predlog direktive Člen 37 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da se v postopkih iz odstavka 1 odloči v razumnem roku. Če ni odločeno v štirih tednih, se prosilcu dovoli vstop na ozemlje države članice, da bi se njegova prošnja obravnavala v skladu z ostalimi določbami te direktive.	2. Države članice zagotovijo, da se v postopkih iz odstavka 1 odloči v razumnem roku. Če ni odločeno v štirih tednih, se prosilcu dovoli vstop na ozemlje države članice, da bi se njegova prošnja obravnavala v skladu z ostalimi določbami te direktive. Zadrževanje prosilcev na mejah držav članic ali tranzitnih območjih je primerljivo s pridržanjem iz člena 22.
Obrazložitev
Zadrževanje prosilcev na mejah držav članic ali tranzitnih območjih je primerljivo s pridržanjem v smislu člena 5(1)(f) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in sodno prakso sodišča, pristojnega za njeno izvajanje. Nasprotno pa bi moralo zadrževanje prosilcev na mejah držav članic ali tranzitnih območjih ustrezati zahtevam iz predloga Komisije o standardih za sprejem (KOM(2008) 815 končno).
Predlog spremembe  91 Predlog direktive Člen 38
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Koncept evropske varne tretje države	Koncept varne tretje države
1. Države članice lahko predvidijo, da se, kadar pristojni organ na podlagi dejstev ugotovi, da prosilec poskuša nezakonito vstopiti ali da je nezakonito vstopil na ozemlje države članice iz varne tretje države iz odstavka 2, ne opravi obravnavanje ali ne opravi celovito obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito  in varnosti prosilca glede na njegove osebne okoliščine, kot je navedeno v Poglavju II.
2. Za namene odstavka 1 se tretja država lahko šteje za varno tretjo državo samo, če:	1. Tretja država se lahko šteje za varno tretjo državo samo, če se bo z osebo, ki išče mednarodno zaščito, v zadevni tretji državi ravnalo v skladu z naslednjimi načeli in pogoji:
(a) je ratificirala in spoštuje določbe Ženevske konvencije brez kakršnih koli geografskih omejitev;	(a) življenje in svoboda nista ogroženi zaradi rase, vere, državljanstva, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja;
(b) ima z zakonom predpisan azilni postopek; in	(b) ni tveganja resne škode, kot je opredeljeno v [Direktivi …./../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih];
(c) je ratificirala Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spoštuje njene določbe, vključno s standardi za učinkovita pravna sredstva.	(c) v skladu z Ženevsko konvencijo se spoštuje načelo nevračanja;
	(d) spoštuje se prepoved odstranitve, ki bi kršila prepoved mučenja ter krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja, kakor je določena v mednarodnem pravu;
	(e) mogoče je zaprositi za status begunca ali drugo obliko dodatne zaščite, ki je primerljiva z zaščito v skladu z [direktivo …./../EU] [direktivo o zahtevanih pogojih] ter, če sta tak status ali zaščita podeljena, pridobiti zaščito, ki je primerljiva z zaščito v skladu z [direktivo …./../EU] [direktivo o zahtevanih pogojih];
	(f) je ratificirala in spoštuje določbe Ženevske konvencije brez kakršnih koli geografskih omejitev;
	(g) ima z zakonom predpisan azilni postopek; ter
	(h) sta jo za varno označila Svet in Parlament v skladu z odstavkom 2.
	2. Evropski parlament in Svet v skladu z rednim zakonodajnim postopkom sprejme ali spremeni skupen seznam tretjih držav, ki se štejejo za varne tretje države za namene odstavka 1.
3. Zadevne države članice v nacionalnem pravu v skladu z načelom nevračanja določijo načine izvajanja določb odstavka 1 in posledice odločb na podlagi teh določb, vključno z določitvijo izjem pri izvajanju tega člena zaradi humanitarnih ali političnih razlogov ali razlogov v zvezi z mednarodnim javnim pravom.	3. Zadevne države članice v nacionalnem pravu v skladu z načelom nevračanja določijo načine izvajanja določb odstavka 1 in pravila, ki zahtevajo:
	(a) zvezo med osebo, ki išče mednarodno zaščito, in zadevno tretjo državo, na podlagi katerih bi bilo smiselno, da ta oseba odide v to državo;
	(b) metodologijo, s katero pristojni organi jamčijo, da se koncept varne tretje države lahko uporablja za določeno državo ali za določenega prosilca. Takšna metodologija vključuje preučitev varnosti države od primera do primera za določenega prosilca;
	(c) pravila, ki v skladu z mednarodnim pravom omogočajo posamično preučitev, ali je zadevna tretja država za določenega prosilca varna, in ki prosilcu omogočajo vsaj izpodbijanje uporabe koncepta varne tretje države zato, ker tretja država v okoliščinah, ki ga zadevajo, ni varna. Prosilcu se omogoči, da lahko izpodbija obstoj zveze med njim in tretjo državo v skladu s točko (a).
4. Pri izvajanju odločbe, ki temelji izključno na tem členu, države članice:	4. Pri izvajanju odločbe, ki izključno na tem členu, države članice o tem obvestijo prosilca.
(a) o tem obvestijo prosilca; ter
(b) posredujejo prosilcu dokument, s katerim oblastem tretje države v jeziku te države sporočajo, da prošnja vsebinsko ni bila obravnavana.
5. Kadar varna tretja država prosilca za azil ne sprejme ponovno, države članice zagotovijo dostopnost postopka v skladu s temeljnimi načeli in jamstvi iz Poglavja II.	5. Kadar varna tretja država prosilca za azil ne sprejme ponovno, države članice zagotovijo dostopnost postopka v skladu s temeljnimi načeli in jamstvi iz Poglavja II.
	5a. Države članice ne določijo državnih seznamov varnih izvornih držav ali državnih seznamov varnih tretjih držav.
Predlog spremembe  92 Predlog direktive Člen 41 – odstavek 4 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice predvidijo primerne  roke in druga potrebna pravila za uveljavljanje pravice prosilca do učinkovitega pravnega sredstva v skladu z odstavkom 1.	4. Države članice predvidijo minimalne roke in druga potrebna pravila za uveljavljanje pravice prosilca do učinkovitega pravnega sredstva v skladu z odstavkom 1.
Obrazložitev
Zaradi velikih razlik med roki, ki jih predpisujejo države članice, in potrebe po vzpostavitvi skupnega evropskega azilnega sistema, kot je predpisan v členu 78 PDEU, je treba uvesti skupni minimalni rok, s katerim bi prosilcu omogočili, da ima tako po zakonodajni kot v praksi dostop do učinkovitega pravnega sredstva.
Predlog spremembe  93 Predlog direktive Člen 41 – odstavek 4 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Roki prosilcem ne preprečujejo ali pretirano otežujejo dostopa do učinkovitega pravnega sredstva v skladu z odstavkom 1. Države članice lahko tudi določijo, da se odločbe, izdane v skladu s členom 37, preizkusijo po uradni dolžnosti.	Države članice določijo minimalni rok 45 delovnih dni, v času katerega lahko prosilci uveljavljajo pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Za prosilce, katerih prošnje so obravnavane po postopku pospešenega obravnavanja v skladu z odstavkom 6 člena 27, države članice predvidijo minimalni rok 30 delovnih dni. Roki prosilcem ne preprečujejo ali pretirano otežujejo dostopa do učinkovitega pravnega sredstva v skladu z odstavkom 1. Države članice lahko tudi določijo, da se odločbe, izdane v skladu s členom 37, preizkusijo po uradni dolžnosti.
Obrazložitev
Zaradi velikih razlik med roki, ki jih predpisujejo države članice, in potrebe po vzpostavitvi skupnega evropskega azilnega sistema, kot je predpisan v členu 78 PDEU, je treba uvesti skupni minimalni rok, s katerim bi prosilcu omogočili, da ima tako po zakonodajni kot v praksi dostop do učinkovitega pravnega sredstva. Predpisani rok je odvisen od postopka, ki je bil uporabljen v posameznem primeru.
Predlog spremembe  94 Predlog direktive Člen 41 – odstavek 6 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. V primeru odločbe, sprejete v postopku pospešenega obravnavanja v skladu s členom 27(6), in sklepa o tem, da je prošnja v skladu s členom 29(2)(d) nedopustna, ter če v nacionalni zakonodaji pravica ostati v državi članici do zaključka postopka s pravnim sredstvom ni določena, sodišče na podlagi prošnje zadevnega prosilca ali na lastno pobudo odloči, ali lahko prosilec ostane na ozemlju države članice.	6. V primeru odločbe, sprejete v postopku pospešenega obravnavanja v skladu s členom 27(6), in sklepa o tem, da je prošnja v skladu s členom 29(2)(d) nedopustna, ter če v teh primerih v nacionalni zakonodaji pravica ostati v državi članici do zaključka postopka s pravnim sredstvom ni določena, sodišče na podlagi prošnje zadevnega prosilca ali na lastno pobudo odloči, ali lahko prosilec ostane na ozemlju države članice.
Obrazložitev
Pojasnitev je potrebna, saj bi besedilo drugače lahko ustvarilo zmedo.
Predlog spremembe  95 Predlog direktive Člen 45
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija najpozneje […]  poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive v državah članicah in predlaga vse potrebne spremembe. Države članice pošljejo Komisiji vse podatke, ki so potrebni za pripravo tega poročila. Po predložitvi poročila Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive v državah članicah najmanj vsakih pet let .	Komisija najpozneje […] poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi in finančnih stroških te direktive v državah članicah in predlaga vse potrebne spremembe. Države članice pošljejo Komisiji vse informacije in finančne podatke, ki so potrebni za pripravo tega poročila. Po predložitvi poročila Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive v državah članicah najmanj vsaki dve leti.
Predlog spremembe  96 Predlog direktive Člen 46 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 27(3) do [tri leta od dneva prenosa direktive v nacionalno zakonodajo]. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.	Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 27(3) do [dve leti od dneva prenosa direktive v nacionalno zakonodajo]. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

• [1]               UL C 77, 28. 3. 2002, str. 1.
• [2]               UL C 87E, 1.4.2010, str.10.

OBRAZLOŽITEV

Ozadje

Prizadevanja za vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS) so se začela takoj po začetku veljavnosti Amsterdamske pogodbe maja 1999 na podlagi načel, ki jih je potrdil Evropski svet v Tampereju. Cilj prve faze skupnega evropskega azilnega sistema (1999–2005) je bil uskladiti pravne okvire držav članic na podlagi minimalnih standardov. Direktiva Sveta 2005/85/ES o azilnih postopkih (v nadaljevanju „direktiva” ali „direktiva o postopkih”), ki je bila sprejeta 1. decembra 2005, predstavlja zadnjega od petih zakonodajnih elementov Evropske unije v zvezi z azilom.

Komisija je ob koncu prve faze, kot je bilo to predvideno v sklepih Evropskega sveta iz Tampereja in ponovno zapisano v Haaškem programu, Evropskemu parlamentu in Svetu predložila predloge za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in zagotovitev višjih standardov zaščite, ki bi bili znotraj Unije bolj usklajeni. Komisija je tako 21. oktobra 2008 sozakonodajalcema predstavila predlog za prenovitev direktive o postopkih.

Cilj druge faze zakonodajnih dejavnosti na področju azila je, kot je bilo to izpostavljeno v Stockholmskem programu, do leta 2012 oblikovati skupni prostor zaščite in solidarnosti, ki bi med drugim temeljil na skupnem azilnem postopku. To je bistven vidik, ki sicer izhaja iz novega pravnega okvira: z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, je bil pojem „minimalni standardi” iz člena 63 Pogodbe o EU nadomeščen z bolj ambicioznimi „skupnimi postopki za dodelitev ali odvzem enotnega statusa azila ali subsidiarne zaščite” (člen 78(2)(d) PDEU).

Izzivi nove faze usklajevanja

Kljub že več kot deset let trajajočim naporom za uskladitev azilne zakonodaje obstajajo med nacionalnimi predpisi še naprej velike razlike, kar velja tudi za raven njihovega izvajanja. Takšne razlike niso v skladu s skupnim evropskim azilnim sistemom in ovirajo njegovo izgradnjo. Prav tako so v nasprotju z enim od temeljev dublinskega sistema, ki je osnovan na domnevi, da so azilni sistemi držav članic med seboj primerljivi. Ne glede na to, v kateri državi članici vloži prosilec prošnjo za azil, mora biti deležen ustrezne in enake obravnave po vsej Uniji. Če uskladitev zakonodaje sama po sebi ne bo zadostovala za zmanjšanje razlik in bo potrebna tudi okrepitev praktičnega sodelovanja med državami članicami, je sprejetje trdnega evropskega pravnega okvira pogoj sine qua non, če želi Unija, kot se je k temu že tolikokrat zavezala, vzpostaviti ustrezen in učinkovit skupni evropski azilni sistem.

Današnji izzivi so jasni: skupni sistem bo mogoče oblikovati le z izboljšanjem postopkov in z njimi povezanimi jamstvi ter z njihovo uskladitvijo. Zaradi tega je nujno potrebna temeljita revizija direktive o postopkih, da bi zagotovili dostopen, pravičen in učinkovit postopek, kar bi bilo tako v interesu prosilcev kot držav članic.

Pragmatičen in ambiciozen predlog Evropske komisije

Evropska komisija izhaja iz jasne ugotovitve: prejšnje besedilo, ki je dajalo prednost minimalističnemu pristopu, je vodilo v množitev neskladnih postopkov na nacionalni ravni ter pomanjkljivosti v postopkovnih jamstvih prosilcem za azil.

Poročevalka na splošno ocenjuje, da bo s prenovitvijo, ki ga predlaga Komisija, resnično mogoče:

- doseči višjo raven uskladitev, in sicer s povečanjem skladnosti med instrumenti na področju azila, z razjasnitvijo in utrditvijo pravnih pojmov in postopkovnih mehanizmov ter s poenostavitvijo njihove uporabe;

- izboljšati standarde mednarodne zaščite znotraj Unije, zlasti z uvedbo novih postopkovnih jamstev za zagotovitev popolne skladnosti med standardi iz pravnega reda Evropske unije ter sodne prakse Sodišča Evropske unije in Sodišča za človekove pravice, ter

- povečati kakovost in učinkovitost azilnih postopkov, pri čemer si je treba od začetka prizadevati za izboljšanje storitev, svetovanja in strokovnega znanja („frontloading“) ter spodbujati države članice, da na prvi stopnji v razumnem roku izdajo utemeljene odločbe. Postopek, ki ga predlaga Komisija („frontloading”), bi zlasti omogočil lažje prepoznavanje utemeljenih oziroma neutemeljenih prošenj ter poskusov zlorabe, izboljšal ustreznost utemeljitev v primerih negativnih odločb in zmanjšal verjetnost, da bi bile te v primeru pritožbe preklicane, prav tako pa bi znižal stroške sprejema in postopkov v državah članicah. Obstoj skupnih pravil, katerih uporaba bo izboljšana in bolj skladna, naj bi med drugim preprečil sekundarna gibanja prosilcev znotraj Unije oziroma zmanjšal njihovo število ter okrepil zaupanje med državami članicami.

Predlogi sprememb

Predlogi sprememb, ki jih predlaga poročevalka, gredo v smeri predloga Komisije in njenega pristopa „frontloading”, da bi v okviru skupnega evropskega azilnega sistema prišli do usklajenih, pravičnih in učinkovitih postopkov.

Gre predvsem za:

- povečanje skladnosti v zvezi s konceptoma organa za presojo in pristojnega organa, v skladu z načelom enega samega pristojnega organa za presojo;

- povečanje skladnosti med instrumenti na področju azila (v zvezi z opredelitvami in vzpostavljenimi mehanizmi);

- okrepitev minimalnih postopkovnih jamstev, kot jih določata sodna praksa Sodišča Evropske unije in Sodišča za človekove pravice (zlasti kar zadeva načelo enakosti sredstev, pravico do obveščenosti, pravico do zagovora in pravico do brezplačne pravne pomoči), in skladnost v besedilu v zvezi z njihovim izvajanjem;

- zagotovitev dejanskega upoštevanja potreb prosilcev, ki so ranljivi, in koristi otroka;

- revizijo ključnih postopkovnih instrumentov, kot so pojmi varne izvorne države, varne tretje države in evropske varne tretje države, da bi zagotovili enotno in ustrezno uporabo jamstev in načel v zvezi minimalnimi pravicami.

Poročevalka se zaveda, da je v Svetu glede predloga še naprej veliko zadržkov, vendar je po njenem mnenju nujno potrebno, da Evropski parlament kot sozakonodajalec v sklopu zakonodajnih dejavnosti v drugi fazi izrabi priložnost za vzpostavitev pravičnega in učinkovitega skupnega evropskega azilnega sistema. Azilna politika neposredno zadeva ljudi, ki iščejo zaščito, z njo pa je povezana tudi zmogljivost Evropske unije, da razvije in ustvari resnični prostor svobode, varnosti in pravice.

Priloga: Pismo odbora za pravne zadeve

ODBOR ZA PRAVNE ZADEVE

PREDSEDNIK

Ref.: D(2010)5201

g. Fernando LOPEZ AGUILAR

Predsednik Odbora za državljanske svoboščine,

pravosodje in notranje zadeve

ASP 11G306

Bruselj

Zadeva:   Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite v državah članicah (prenovitev)

           KOM(2009) 554 končno, 21.10.2009 - 2009/0165 (COD)

Spoštovani predsednik,

Odbor za pravne zadeve, ki mu imam čast predsedovati, je preučil navedeni predlog v skladu s členom 87 o prenovitvi, ki je bil vključen v poslovnik Evropskega parlamenta.

Tretji odstavek tega člena se glasi:

„Če odbor, pristojen za pravne zadeve, meni, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so bile opredeljene kot take, o tem obvesti pristojni odbor

tem primeru so, poleg pogojev iz členov 156 in 157, v pristojnem odboru dopustni predlogi sprememb le, če zadevajo tiste dele predloga, ki vsebujejo spremembe.

Vendar, če namerava pristojni odbor predložiti tudi predloge sprememb za kodificirane dele predloga v skladu s točko 8 Medinstitucionalnega sporazuma, o tem nemudoma obvesti Svet in Komisijo, slednja pa še pred glasovanjem v skladu s členom 54 odbor obvesti o svojem stališču glede predlogov sprememb in o tem, ali namerava umakniti predlog za prenovitev.”

Odbor za pravne zadeve v skladu z mnenjem pravne službe, katere predstavniki so sodelovali na sejah posvetovalne delovne skupne, ki je preučila predlagano prenovljeno različico, in v skladu s priporočili pripravljavca mnenja meni, da zadevni predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so bile opredeljene kot take v predlogu ali v mnenju posvetovalne delovne skupine, in da je predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih aktov z omenjenimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb.

Nadalje Odbor za pravne zadeve v skladu s členom 87 meni, da so tehnične prilagoditve, ki jih je v svojem mnenju predlagala omenjena delovna skupina, potrebne za zagotavljanje skladnosti predloga s pravili prenovitve.

Odbor za pravne zadeve je po razpravi na svoji seji 27. januarja 2010 z 22 glasovi za in brez vzdržanega glasu[1] sklenil, da vašemu odboru, kot pristojnemu odboru, priporoči, naj omenjeni predlog prouči ob upoštevanju njegovih predlogov in v skladu s členom 87.

S spoštovanjem,

Klaus-Heiner LEHNE

Priloženo mnenje posvetovalne delovne skupine.

• [1]  Klaus-Heiner Lehne, Raffaele Baldassarre, Sebastian Valentin Bodu, Marielle Gallo, Alajos Mészáros, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Antonio Masip Hidalgo, Bernhard Rapkay, Evelyn Regner, Alexandra Thein, Diana Wallis, Cecilia Wikström, Christian Engström, Jiří Maštálka, Francesco Enrico Speroni, Piotr Borys, Vytautas Landsbergis, Kurt Lechner, Arlène McCarthy, Toine Manders, Eva Lichtenberger, Sajjad Karim.

Priloga: Mnenje posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije

	posvetovalna skupina pravnih služb

Bruselj, 23. novembra 2009

MNENJE

                                      V VEDNOST EVROPSKEMU PARLAMENTU

                                                              SVETU

                                                              KOMISIJI

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite v državah članicah (prenovitev)

KOM(2009)0554, z dne 21. 10. 2009 – 2009/0165(COD)

V skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov, zlasti z odstavkom 9, se je posvetovalna skupina, ki jo sestavljajo pravne službe Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sestala 29. oktobra in 4. novembra 2009, da bi med drugim proučila omenjeni predlog, ki ga je predložila Komisija.

Posvetovalna delovna skupina je po proučitvi[1] predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o prenovitvi direktive Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah soglasno ugotovila, kot sledi:

1) Naslednji deli besedila predloga za prenovitev bi morali biti označeni s sivo osenčeno pisavo, ki se ponavadi uporablja za označevanje vsebinskih sprememb:

- v uvodni izjavi 30 predlagana zamenjava besed „priznanje statusa begunca“ z besedami „mednarodno zaščito“;

- v členu 13(4) besede „odstavkom 2(b)“ in predlagano črtanje besed „in (c) ter odstavkom 3“;

- v členu 21(1) uvodno besedilo ter v členu 21(3)(a) predlagano črtanje besed „in 14“ ter predlagano dodajanje besed „in 15“ ;

- v členu 24(1)(a) predlagano dodajanje številke člena 15 in predlagana zamenjava številke člena 14 s številko člena 16;

- v členu 36(3)(b) predlagano črtanje številke člena „32(2)“ in predlagano dodajanje številke člena „35(3)“;

- v členu 40(1), prvi pododstavek, točka (b), predlagano dodajanje besed „in 15“;

- v členu 46, prvi odstavek, zadnji stavek „Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo“;

- v členu 46, četrti odstavek, zadnje besede „in pošljejo korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo“.

2) V členu 50 bi bilo treba ponovno uvesti zadnje besede člena 46 direktive Sveta 2005/85/ES („v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti“).

Posvetovalna skupina je po proučitvi predloga soglasno sklenila, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so kot takšne opredeljene v samem predlogu ali v tem mnenju. V zvezi s kodifikacijo nespremenjenih določb iz predhodnega akta s temi vsebinskimi spremembami je sklenila tudi, da predlog vsebuje le kodifikacijo obstoječega besedila brez vsebinskih sprememb.

C. PENNERA                                  J.-C. PIRIS                           L. ROMERO REQUENA

pravni svetovalec                               pravni svetovalec                    generalni direktor

• [1]  Posvetovalna skupina je imela na voljo angleško, francosko in nemško jezikovno različico predloga in je svoje delo opravila na osnovi angleške različice, saj je bila to osnovna jezikovna različica obravnavanega besedila.

POSTOPEK

Naslov	Minimalni standardi glede postopkov v državah članicah za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenova)
Referenčni dokumenti	KOM(2009)0554 – C7-0248/2009 – 2009/0165(COD)
Datum predložitve EP	21.10.2009
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	LIBE 12.11.2009
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	JURI 12.11.2009
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Sylvie Guillaume 11.1.2010
Obravnava v odboru	1.12.2009		16.3.2010		27.9.2010		10.1.2011
	28.2.2011		17.3.2011
Datum sprejetja	17.3.2011
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	28 22 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jan Philipp Albrecht, Mario Borghezio, Emine Bozkurt, Simon Busuttil, Philip Claeys, Carlos Coelho, Rosario Crocetta, Cornelia Ernst, Tanja Fajon, Hélène Flautre, Kinga Gál, Kinga Göncz, Sylvie Guillaume, Ágnes Hankiss, Sophia in ‘t Veld, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Juan Fernando López Aguilar, Baroness Sarah Ludford, Monica Luisa Macovei, Nuno Melo, Louis Michel, Claude Moraes, Antigoni Papadopoulou, Georgios Papanikolaou, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Renate Sommer, Rui Tavares, Daniël van der Stoep, Axel Voss, Renate Weber
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Michael Cashman, Ioan Enciu, Elisabetta Gardini, Nadja Hirsch, Monika Hohlmeier, Stanimir Ilchev, Iliana Malinova Iotova, Franziska Keller, Petru Constantin Luhan, Marian-Jean Marinescu, Kyriacos Triantaphyllides, Cecilia Wikström
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Cătălin Sorin Ivan, Traian Ungureanu, Sabine Verheyen, Åsa Westlund, Anna Záborská, Csaba Őry
Datum predložitve	24.3.2011