POROČILO o zeleni knjigi Komisije z naslovom „O varstvu gozdov in informacijah o stanju gozdov v EU: Kako pripraviti gozdove na podnebne spremembe“

1. 4. 2011 - (2010/2106(INI))

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalec: Kriton Arsenis
Pripravljavec mnenja (*):
Rareş-Lucian Niculescu, Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(*) Pridruženi odbor – člen 50 poslovnika

Postopek : 2010/2106(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A7-0113/2011

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o zeleni knjigi Komisije z naslovom „O varstvu gozdov in informacijah o stanju gozdov v EU: Kako pripraviti gozdove na podnebne spremembe“

(2010/2106(INI))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju zelene knjige Komisije o varstvu gozdov in informacijah o stanju gozdov v EU ter kako pripraviti gozdove na podnebne spremembe (KOM(2010)0066),

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 11. junija 2010 o pripravi gozdov na podnebne spremembe,

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. marca 2010 o biotski raznovrstnosti po letu 2010,

 ob upoštevanju bele knjige Komisije o prilagajanju podnebnim spremembam: evropskemu okviru za ukrepanje naproti (KOM(2009)0147) in svoje resolucije o tem z dne 6. maja 2010[1],

 ob upoštevanju Ministrske konference za varovanje gozdov v Evropi – Forest Europe, njenih različnih resolucij in strokovnega dela, opravljenega pri pripravi smernic, meril in kazalnikov za trajnostno upravljanje gozdov,

 ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 26. februarja 1999 o gozdarski strategiji za EU[2] in poročila Komisije o njenem izvajanju (KOM(2005)0084),

 ob upoštevanju akcijskega načrta EU za gozdove 2006–2011 (KOM(2006)0302) in vmesne ocene njegovega izvajanja[3],

 ob upoštevanju Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic[4], zbirnega poročila o stanju ohranjenosti habitatnih tipov in vrst, kot zahteva člen 17 direktive o habitatih (KOM (2009)0358) in svojih resolucij z dne 21. septembra 2010 o izvajanju zakonodaje EU s področja ohranjanja biotske raznovrstnosti[5] ter z dne 3. februarja 2009 o divjini v Evropi[6],

 ob upoštevanju sklepov desete konference pogodbenic konvencije o biološki raznovrstnosti iz Nagoje oktobra 2010 in ciljev biotske raznovrstnosti iz Aičija, zlasti zaveze o zaščiti 17 % kopenskih in celinskih vodnih območij z učinkovitimi ohranitvenimi ukrepi, vključenimi v širšo krajino,

 ob upoštevanju študije „Shaping forest communication in the European Union: public perceptions of forests and forestry (Oblikovanje komunikacije o gozdovih v Evropski uniji: odnos javnosti do gozdov in gozdarstva)[7],

 ob upoštevanju okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), kjotskega protokola ter poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) o dobrih praksah rabe zemljišč, spremembe namembnosti zemljišč in gozdarstva (LULUCF),

 ob upoštevanju akcijskega načrta EU za biomaso (KOM (2005)0628),

- ob upoštevanju Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (direktiva o obnovljivih virih energije)[8], Direktive 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (direktiva ETS)[9], Odločbe št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (odločba o skupnih prizadevanjih)[10], poročila Komisije o trajnostnih zahtevah glede uporabe trdnih in plinastih virov biomase v elektroenergetiki, ogrevanju in hlajenju (KOM (2010)0011 konč.), četrtega ocenjevalnega poročila odbora IPCC o devetem poglavju (gozdarstvo) in rezultatov javnega posvetovanja o pripravi poročila o trajnostnem sistemu za uporabo biomase za pridobivanje energije,

 ob upoštevanju Evropskega programa za podnebne spremembe in dela, ki ga je opravila strokovna skupina za podnebno politiko za dobre prakse rabe zemljišč, spremembe namembnosti zemljišč in gozdarstva[11],

 ob upoštevanju svojih študij št. 449.292 z oceno zelene knjige o varovanju gozdov in informiranju v EU, št. 440.329 o gozdarstvu in sistemu EU za trgovanje z emisijami in št. 449.237 o evropski strategiji za preprečevanje gozdnih požarov in boj proti njim, pa tudi sklepov s seje podskupine za gozdove pri medskupini za podnebne spremembe, biotsko raznovrstnost in trajnostni razvoj dne 13. julija 2010 v Bruslju,

 ob upoštevanju evropske konvencije o krajini iz leta 2000 (konvencija iz Firenc),

 ob upoštevanju Direktive Sveta 1999/105/ES o trženju gozdnega reprodukcijskega materiala[12] in pregleda režima EU za zdravstveno varstvo rastlin,

 ob upoštevanju zbirnega poročila pobude TEEB (The Economics of Ecosystems and Biodiversity – Ekonomika ekosistemov in biotske raznovrstnosti) o uvajanju ekonomike narave in njenega posodobljenega pregleda podnebnih vprašanj,

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. aprila 2010 o preprečevanju gozdnih požarov v Evropski uniji,

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 8. in 9. novembra o inovativnih rešitvah za financiranje preprečevanja nesreč,

 ob upoštevanju Direktive 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja[13],

 ob upoštevanju poročila o končnem izvajanju sistema Forest Focus (KOM(2010)0430),

 ob upoštevanju tehničnega poročila Evropske agencije za okolje (EEA) št. 9/2006 „European forest types Categories and types for sustainable forest management reporting and policy“ (Evropski tipi gozdov: kategorije in tipi za poročanje in politiko trajnostnega upravljanja gozdov),

 ob upoštevanju poročila generalnemu direktoratu Evropske komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja „Impacts of Climate Change on European Forests and Options for Adaptation“ (Učinki podnebnih sprememb za evropske gozdove in možnosti prilagajanja)[14],

 ob upoštevanju poročila generalnemu direktoratu Komisije za okolje „EU policy options for the protection of European forests against harmful impacts“ (Možnosti politike EU za zaščito evropskih gozdov pred škodljivimi vplivi)[15],

 ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 9/2004 o gozdarskih ukrepih v okviru politike razvoja podeželja (skupaj z odgovori Komisije),

 ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode[16],

 ob upoštevanju priporočil mreže strokovnjakov Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO)/Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE)/Mednarodne organizacije dela (ILO) za izvajanje trajnostnega upravljanja gozdov,

 ob upoštevanju resolucije H1 Ministrske konference za varovanje gozdov v Evropi (MCPFE) v Helsinkih, ki trajnostno upravljanje gozdov opredeljuje kot „gospodarjenje z gozdovi in gozdnimi območji ter njihovo rabo na način in v obsegu, ki ohranjata njihovo biološko raznovrstnost, produktivnost, sposobnost obnavljanja, vitalnost in sposobnost zdaj in v prihodnje izpolnjevati ustrezne ekološke, gospodarske in socialne funkcije na lokalni, nacionalni in svetovni ravni, brez povzročanja škode na drugih ekosistemih“,

 ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

 ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0113/2011),

A.       ker gozdovi in gozdnata zemljišča pokrivajo 42 % površine EU, ker na gozdarstvu temelječe gospodarske dejavnosti zagotavljajo več kot 300 milijard prometa in več kot 2 milijona delovnih mest, predvsem na podeželju, z lesom in turističnimi možnostmi pa prispevajo h gospodarski rasti, delovnim mestom in blaginji,

B.       ker gozdovi EU predstavljajo celoto biosfer, ki presega zgolj drevesa, zagotavljajo neprecenljive ekosistemske storitve, na primer skladiščenje ogljika, uravnavanje vodotokov, ohranjanje krajine in rodovitnosti tal, varovanje tal pred erozijo in dezertifikacijo ter varstvo pred naravnimi nesrečami, kar je izredno velikega pomena za kmetijstvo, razvoj podeželja in kakovost življenja evropskih državljanov,

C.       ker je okoli 40 % gozdov EU v javni lasti, okoli 60 % pa v lasti več kot deset milijonov zasebnih lastnikov, tako da so za varstvo gozdov in njihovo trajnostno rabo z trajnostnim upravljanjem na terenu odgovorni javni organi in zasebniki,

D.       ker je kljub alarmantni stopnji krčenja gozdov v različnih delih sveta stopnja gozdnatosti v EU stabilna, ocenjuje pa se tudi, da se povečuje ogljik v lesni biomasi; ker skladiščenje ogljika v gozdovih po Evropi kljub na splošno pozitivnim težnjam ostaja veliko pod naravno zmogljivostjo in bi se lahko preobrnila v vir ogljika, saj je vse več pritiska za izkoriščanje, tako da v EU zaradi gozdnih požarov in nezakonite sečnje vsako leto izgubimo približno 500.000 hektarjev gozda,

E.        ker je 30 % območij NATURA 2000 gozdni in gozdnatih habitatov, ki imajo v mreži biotopov pomembno vezno vlogo, ker je 66 % gozdnih habitatnih tipov v interesu Skupnosti v slabo ohranjenih,

F.        ker gorski gozdovi tvorijo tretjino vseh gozdnih površin v EU in so bistvenega pomena za naravno krajino, saj pomagajo varovati tla in regulirati oskrbo z vodo; ker imajo ti gozdovi ključno vlogo pri lokalnih gospodarskih dejavnostih,

G.       ker lahko zaščita zadnjih preostalih območij divjine prispeva k zaustavitvi izgubljanja biotske raznovrstnosti in slabšanja ekosistemskih storitev v EU do leta 2020,

H.       ker naj bi proizvodnja energije iz trdne biomase in bioloških odpadkov po napovedih do leta 2020 predstavljala 58 % obnovljivih virov energije EU, delež biomase gozdnega izvora pa naj bi relativno gledano upadel, vendar je vse več povpraševanja po lesu kot viru energije; ker je torej potrebna previdnost, da se prepreči nezakonita sečnja in intenziviranje gozdarskih praks, ki bi utegnile v nekaterih državah članicah povečati razmerje med sečnjo in prirastom za več kot 100 %, kar bi imelo nasprotni učinek za cilje glede podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti; ker bi energija iz biomase morala biti manj odvisna od gozdne biomase,

I.         ker je treba varstvo gozdov in njihovih funkcij vključiti v vse politike EU, ki zadevajo gozdove,

J.        ker so gozdovi živi in razvijajoči se ekosistemi, ki pogosto segajo prek državnih meja in jih lahko različno razvrstimo, na primer glede na bioklimatsko območje ali tip gozda, in ker je Evropska agencija za okolje (EEA) za usmerjanje odločanja v politikah EU razvila posebno nomenklaturo gozdov; ker bi bilo treba v politikah EU, ki zadevajo gozdove, upoštevati najnovejša znanstvena dognanja z vseh področij, na primer o celinskem razvodju, in pri teh politikah bi bilo treba preprečiti, da bi postale preširoke in premalo uporabne,

K.       ker se različni tipi gozdov in gozdarski sektor zaradi podnebnih sprememb lahko soočijo z različnimi nepredvidljivimi biotskimi in abiotskimi nevarnostmi, na primer škodljivci, nevihtami, sušo in požari, zaradi česar je osnova prizadevanj za njihovo zaščito njihova odpornost,

L.        ker so zanesljive in primerljive informacije o stanju gozdov EU ter posledicah podnebnih sprememb in proizvodnih vzorcev v gozdovih pomemben predpogoj za politiko in načrtovanje, tudi v zvezi s prispevkom gozdov k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje,

M.      ker naravni in podtaknjeni gozdni požari, slednji pogosto iz prikritih vzgibov, vsako leto uničijo več kot 400.000 hektarov gozdov, ne samo v Sredozemlju, pri čemer nastane velika škoda pri človeških življenjih, nepremičninah, zaposlovanju, biotski raznovrstnosti in varovalni funkciji gozdov; ker je regeneracija po požaru v vseh gozdovih še posebej težavna, pri omrežju Natura 2000 pa onemogoči uresničevanje njegovih ciljev,

N.       ker omenjena bela knjiga o prilagajanju na podnebne spremembe zajema gozdove kot eno od ključnih področij ukrepanja, pri čemer je poudarjeno, da bi bilo treba gozdarsko strategijo EU posodobiti, da bi zajela tudi vidike, povezane s spreminjanjem podnebja,

O.       ker je samo 5 %, evropskih gozdov prvinskega pragozda, v katerega človek še ni posegal; ker majhen delež tovrstnih gozdov skupaj z vse večjo razdrobljenostjo preostalih vrst gozdov povečuje dovzetnost gozdov za podnebne nevarnosti, to pa delno pojasnjuje nepretrgano slabo stanje ohranjenosti številnih ogroženih evropskih gozdnih vrst,

P.        ker bi krepitev varovalnih funkcij gozdov morala biti del strategij EU in držav članic za civilno zaščito, še zlasti ob spoprijemanju z ekstremnimi pojavi, povezanimi s podnebjem, kot so požari in poplave,

Q.       ker je poročilo pobude TEEB predstavilo prepričljive argumente glede stroškov in koristi javnih naložb v ekosistemsko naravnane pristope za prilagajanje na podnebne spremembe in njihovo blažitev, predvsem v zvezi z zeleno infrastrukturo, na primer obnavljanjem in ohranjanjem gozdov,

R.       ker je treba upoštevati in podpirati različne nacionalne, regionalne in lokalne sisteme upravljanja gozdov, da se izboljša njihova zmožnost prilagajanja,

S.        ker zmogljivost evropskih gozdov, da so učinkoviti ponori ogljikovega dioksida, amoniaka in dušikovih oksidov, še vedno ni dovolj raziskana, les iz trajnostno upravljanih gozdov pa bi utegnil imeti dodatne trajnostne koristi, saj se ga da reciklirati in je z ogljikom bogat nadomestek za energetsko intenzivne materiale – kovinske zlitine, plastiko in beton, ki se jih veliko uporablja v gradbeništvu in drugih panogah,

T.        ker se bo po podatkih, ki jih je zbrala Komisija, južna Evropa v poletnih mesecih segrevala dvakrat hitreje kot ostala Evropa, poletne padavine na jugu pa se bodo vsako desetletje zmanjšale za 5 %,

U.       ker ima akcijski načrt EU za gozdove štiri cilje: izboljšanje dolgoročne konkurenčnosti, varstvo okolja, prispevek h kakovosti življenja in spodbujanje usklajevanja, in ker je bil predvsem pri izpolnjevanju prvega cilja dosežen precejšen napredek,

V.       ker je bilo v procesu Forest Europe že doseženo prostovoljno evropsko soglasje o trajnostnem upravljanju gozdov; ker obstoječi okvir trajnostnega upravljanja gozdov ni splošno priznan in se ne izvaja dosledno,

W.      ker so bile kot del procesa Forest Europe opravljene obsežne priprave na pogajanja o pravno zavezujočem instrumentu in ker je na prihodnji konferenci v Oslu junija 2011 moč pričakovati odločitve glede tega instrumenta,

X.       ker sta uredbi o preprečevanju gozdnih požarov[17] in o sistemu Forest Focus[18] prenehali veljati, zaradi česar je prišlo do ad hoc poročanja in neustreznega financiranja,

Y.       ker bi morala biti genetska selekcija usmerjena k izboljšanju prilagodljivosti gozdnega ekosistema,

Z.        ker je potrebnih več informacij o vplivu gozdov na vremenske vzorce na evropski ravni,

AA.    ker je zgoraj omenjeno poročilo Komisiji iz leta 2009 o možnostih politike EU za zaščito evropskih gozdov pred škodljivimi vplivi opredelilo in preučilo štiri možnosti politike, ki zajemajo nadaljevanje sedanjega pristopa, odprto metodo usklajevanja, povečano spremljanje in uvedbo okvirne direktive o gozdovih,

1.        pozdravlja zeleno knjigo Komisije o varstvu gozdov in informacijah o stanju gozdov v EU ter o tem, kako pripraviti gozdove na podnebne spremembe; meni, da bi bilo treba strategijo EU o gozdovih okrepiti, da se izboljšata trajnostno upravljanje in ohranjanje gozdov v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti;

2.        vseeno poudarja, da lahko EU v skladu s členom 5 Pogodbe o Evropski uniji ukrepa na področjih, kjer države članice očitno ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganega ukrepa;

3.        pozdravlja mnenje Komisije, da bi morali gozdove obravnavati kot najpomembnejši dejavnik pri reševanju podnebne krize; poudarja, da je trajnostno upravljanje gozdov osrednjega pomena za to, da EU doseže svoje podnebne cilje in zagotovi potrebne ekosistemske storitve, kot so biotska raznovrstnost, zaščita pred naravnimi nesrečami in zajemanje CO2 iz ozračja;

4.        opozarja, da gozdovi tvorijo biosfere, ki obsegajo veliko več kot zgolj drevesa, in da je zato njihova odpornost odvisna od biotske raznovrstnosti ne samo dreves, temveč vseh gozdnih organizmov, zlasti divjih gozdnih živali, ter da so gozdovi bistvenega pomena za prilagajanje evropskih družb podnebnim spremembam;

5.        opominja, da so gozdovi glavna shramba ogljika in imajo zato bistveno vlogo v boju proti podnebnim spremembam; poudarja, da je zato za EU življenjskega pomena, da okrepi svojo strategijo za boj proti dejavnikom, ki povzročajo slabšanje kakovosti gozdov, kot so požari in onesnaženost zraka;

6.        je prepričan, da je ekološka trajnost predpogoj za ohranitev gospodarskih in družbenih funkcij evropskih gozdov;

7.        poudarja vlogo, ki jo ima biotska raznovrstnost gozdov pri prilagajanju na podnebne spremembe, in potrebo po izboljšanju znanja o kazalnikih biotske raznovrstnosti gozdov, predvsem o njihovi genetski zmogljivosti, za boljše prilagajanje;

8.        čestita Komisiji za izčrpno analizo biotskih in abiotskih nevarnosti v zeleni knjigi ter opozarja, da je treba poleg tega preučiti tudi druge dejavnike, ki so neposredno povezani z učinkom podnebnih sprememb na gozdove, kot je defoliacija, pri čemer opominja, da se je površina osutih drevesnih krošenj v južnoevropskih gozdovih v zadnjih dvajsetih letih podvojila, kar je neposredno povzročilo manjšo zmogljivost in učinkovitost procesov vezave ogljika ter zmanjšanje blažilnega učinka gozdov med sušo ali vročinskimi valovi zaradi predčasnega odpadanja listja;

9.        priznava pomembni prispevek obstoječih svetovnih sistemov certificiranja, kot sta organizacija Forest Stewardship Council (FSC) in program za potrditev sistemov za certificiranje gozdov (PEFC), k trajnostnemu gozdarstvu;

Gozdarska strategija EU in akcijski načrt za gozdove

10.      poudarja, da je treba gozdarsko strategijo EU in akcijski načrt za gozdarstvo posodobiti, da bodo vključeni tudi razsežnost podnebnih sprememb in širša vprašanja varstva gozdov; želi spomniti, da mora tovrstno revizijo vsekakor spremljati obsežna razprava o gozdarski politiki z državami članicami in vsemi zainteresiranimi stranmi, ki jih zadeva izvajanje predlaganih ukrepov;

11.      pozdravlja uspeh prizadevanj EU za dosego svetovne konkurenčnosti evropskih gospodarskih dejavnosti, temelječih na gozdarstvu;

12.      poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja za uresničevanje okoljskih ciljev in ciljev za kakovost življenja iz akcijskega načrta za gozdove, katerega izvajanje je zaenkrat v zaostanku;

13.      poziva Komisijo, naj izvede analizo politik EU, ki vplivajo na gozdove EU, in ugotovi, ali so skladne in ali zagotavljajo varstvo gozdov;

14.      poziva Komisijo, naj izvede analizo trenutno razpoložljivih sredstev za gozdove in gozdarstvo ter v skladu s sklepi Sveta za okolje iz marca 2010 prerazporedi obstoječa sredstva, ki imajo negativen učinek za biotsko raznovrstnost gozdov;

15.      poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo izvajanje ukrepov iz sporočila Komisije z dne 27. februarja 2008 o inovativnih in trajnostnih gospodarskih panogah EU, ki temeljijo na gozdarstvu (KOM(2008)113 konč.), pri čemer naj upoštevajo, da bi utegnili lesni proizvodi zaradi čezmernega urejanja postati manj konkurenčni kot neobnovljivi in energetsko intenzivni materiali;

16.      poudarja, da bi ukrepi za varstvo gozdov morali odsevati čezmejno naravo biotskih in abiotskih nevarnosti glede na tip gozda, bioklimatsko območje in regionalne razmere; poleg tega poudarja, da bi bilo treba ukrepati za podporo, usklajevanje in dopolnjevanje političnih pobud držav članic in regij, kjer bi lahko EU prispevala dodano vrednost, in sicer v skladu z gozdno nomenklaturo, ki jo je razvila Evropska agencija za okolje;

17.      poudarja, da je varstvo gozdov odvisno od dolgoročne zavezanosti držav članic, regij, na gozdarstvu temelječih gospodarskih dejavnostih ter javnih in zasebnih lastnikov gozdov;

18.      meni, da so severni borealni gozdovi (tajga) in sredozemski gozdovi izjemno dragoceni za evropsko biotsko raznovrstnost in kot ponori ogljika iz ozračja ter bi morali biti bolje zaščiteni;

19.      meni, da bi dolgoročno načrtovanje gozdov moralo biti prožno, prilagodljivo in participativno ter bi moralo upoštevati vse možne scenarije, dopuščati preučitev več možnosti za prihodnji razvoj ter zagotavljati realistično in zanesljivo podlago za podporo pri sprejemanju upravljavskih odločitev; meni tudi, da bi to na ravni EU moralo potekati v obliki stalnega „gozdnega foruma“, s čimer bi zagotovili dolgoročno varstvo gozdov;

Trajnostno upravljanje gozdov

20.      pozdravlja uspeh konference Forest Europe pri krepitvi trajnostnega upravljanja gozdov in doseganju evropskega soglasja o smernicah, merilih in kazalnikih trajnostnega upravljanja gozdov; ugotavlja pa, da je za zdaj pri tem manjka skladnega izvajanja;

21.      opominja, da trajnostno upravljanje gozdov usklajuje proizvodne in varovalne vidike gozdov in s tem zagotavlja ohranjanje njihovih gospodarskih, družbenih in okoljskih funkcij v skladu z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi prednostnimi nalogami; z zaskrbljenostjo opaža vse večjo težnjo po obravnavanju gozdov samo z gospodarskega vidika, pri čemer se pozablja na njihove okoljske in družbene vidike, kar je popolnoma neskladno z načeli trajnostnega upravljanja gozdov;

22.      poziva Komisijo, naj poda predloge za dopolnitev zgoraj omenjene uredbe o lesu (EU) št. 995/2010, s katerim bi tako zagotovila, da bo ves les ali lesni izdelki, dani na evropski trg, izviral iz trajnostno upravljanih gozdov;

23.      spodbuja države članice in Komisijo, naj si še naprej prizadevajo za odpravo nezakonite sečnje in trgovine s tako pridobljenim lesom, saj bodo s tem pripomogle k preprečevanju krčenja in propadanja gozdov ter izgubljanja biotske raznovrstnosti;

24.      poziva k okrepitvi vezi med nacionalnimi gozdnimi programi in akcijskim načrtom za gozdove s strukturiranim poročanjem Stalnemu odboru za gozdarstvo;

25.      meni, da je trajnostno upravljanje gozdov bistveno za ohranitev zmožnosti gozdov EU za gospodarske, ekološke in družbene funkcije; poziva Komisijo in države članice, naj v znak svoje podpore procesu Forest Europe poskrbijo za to, da bo postalo trajnostno upravljanje gozdov v Evropski uniji obvezno; meni, da bi tovrstna zaveza pomagala prilagoditi trajnostna načela gozdarstvu in da bi bila to najboljša podpora procesu Forest Europe in pravno zavezujočim sporazumom, ki jih preučujeta konferenca Forest Europe in forum OZN za gozdove;

26.      zagovarja popolno izvajanje dejavnega trajnostnega upravljanja gozdov v okviru dolgoročnih nacionalnih gozdnih programov z vključitvijo nacionalnih in regionalnih prednostnih nalog, izmerljivih ciljev in ocenjevalna merila, pri čemer bi upoštevali povečano ogroženost gozdov zaradi podnebnih sprememb;

27.      poudarja, da se načrti za razvoj podeželja ali operativni programi ne bi smeli obravnavati kot enakovredni nacionalnim gozdnim programom; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo v nacionalnih gozdnih programih ustrezno upoštevani sklepi in priporočila presoj vpliva podnebnih sprememb na vodne vire, ekosisteme in biotsko raznovrstnost ter da bodo strategije in programi za razvoj podeželja skladni z gozdnimi programi, strategijami za biotsko raznovrstnost in akcijskimi načrti za energijo iz obnovljivih virov;

28.      ugotavlja, da so genetska raznolikost, naravno obnavljanje ter strukturna raznolikost in mešanica vrst pri vseh organizmih, ki živijo v gozdu, skupni elementi prilagoditvenih možnosti gozdov v vseh bioklimatskih območjih, sistemih upravljanja in tipih gozdov; ugotavlja tudi, da trajnostno upravljanje gozdov zagotavlja gospodarsko vzdržnost komercialnih gozdov, je pa ne nalaga nujno pri gozdovih, katerih prvotna funkcija ni proizvodnja lesa;

29.      meni, da je dolgoročno varstvo gozdov odvisno od vzpostavitve ali ohranjanja gozdnih ekosistemov z zelo raznoliko sestavo, starostjo in strukturo dreves;

30.      poziva Komisijo, naj predloži priporočila o načinih prilagajanja nacionalnih sistemov civilne zaščite, da se bo mogoče spopasti z učinki podnebnih sprememb za gozdove; posebej jo poziva, naj sprejme ukrepe za razširitev virov in zmogljivosti evropske taktične rezerve za boj proti gozdnim požarom;

31.      opozarja pred neomejenim tržnim izkoriščanjem gozdnih virov, ki zelo pogosto vodi v nepopravljivo uničenje, to zlasti velja za naravne gozdove;

32.      meni, da je treba v boju proti podnebnim spremembam gozdno-kmetijska drevesa zaradi njihovega pomena pri skladiščenju CO2 obravnavati enako kot tradicionalne neproduktivne gozdove;

Splošni predlogi

33.      poziva Komisijo, naj nadaljuje pripravo bele knjige o varstvu gozdov v EU, pri čemer naj upošteva rezultate javnega posvetovanja o zeleni knjigi, splošno razširjeno mnenje, da je treba biti pripravljen na podnebne spremembe ter študiji o možnostih politike in o možnostih prilagajanja; meni, da bi se morala bela knjiga, poleg potrditve o gospodarskem prispevku gozdov z lesnimi in nelesnimi gozdnimi proizvodi in storitvami, osrediniti na ohranjanje in povečevanje evropskih gozdov, saj evropskim družbam pomagajo blažiti spremembo podnebja in se prilagajati na njene učinke; meni tudi, da je treba visokokakovostnim habitatom in varovalnim gozdovom s funkcijami varovanja pred poplavami, zemeljskimi plazovi, požari, dezertifikacijo, izgubljanjem biotske raznovrstnosti in nesrečami zaradi izjemnih vremenskih pojavov zagotoviti višjo stopnjo zaščite ; meni, da so nepogrešljivi vidik predlogov Komisije ustrezni finančni viri, izmenjava znanja in spodbujanje raziskav in informiranja;

34.      ponovno izraža svoje stališče, da je treba povišati raven financiranja za ukrepe EU za varstvo gozdov, in sicer v stebru podeželskega razvoja v skupni kmetijski politiki; opozarja, da se je z novimi izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe, pokazala jasna potreba po več sredstvih in novih oblikah pomoči za varstvo gozdov;

35.      poziva Komisijo, naj skrbno preuči možnosti za uvedbo plačil za ekosistemske storitve, s katerimi bi priznali njihovo gospodarsko vrednost ter nagrajevali ohranjanje biotske raznovrstnosti in obnavljanje gozdnih ekosistemov, ter naj Parlamentu in Svetu o tem poroča; poudarja, da je pomembno, da poslovni svet prizna verodostojnost, medijsko pozornost in druge finančne koristi, ki jih lahko doseže z vključevanjem v ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo gozdov;

36.      odločno poziva Komisijo, naj predloži zakonodajni predlog za preprečevanje gozdnih požarov, ki naj zajema tudi financiranje za preventivne načrte in oceno tveganj, evropski informacijski sistem za gozdne požare (EFFIS), zaznavanje požarov, infrastrukturo, usposabljanje in izobraževanje ter za obnovo gozdov po požarih, med drugim tudi, da bi bila na zemljišču, ki ga je prizadel gozdni požar, za 30 let prepovedana gradnja;

37.      poziva Komisijo, naj poda zakonodajni predlog za prepoved gradnje na zemljiščih, kjer je bil gozd uničen zaradi dokazano podtaknjenega požara;

38.      poziva k odpravi pravnih ovir za trajnostno upravljanje;

39.      opozarja, da je treba določiti finančni okvir, potreben za okrepitev boja proti gozdnim požarom, ter poziva k večji prožnosti pri uporabi Solidarnostnega sklada;

40.      odločno poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog za informacije o stanju gozdov z upoštevanjem podnebnih nevarnosti ter potrebe zbiranju in razširjanju pomembnih, usklajenih in primerljivih podatkov o gozdnatosti, biotski raznovrstnosti, biotskih in abiotskih nevarnostih ter rabi zemljišč v sklopu okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), konvencije o biotski raznovrstnosti in okoljskih računov; Komisijo tudi poziva, naj pripravi in spremlja kazalnike v zvezi z gozdovi in njihovimi varovalnimi funkcijami, na primer zadrževanjem prsti in zmogljivostjo za zadrževanje vode;

41.      poziva Komisijo, naj podpira raziskave vpliva gozdov na regionalne vremenske vzorce v EU, da bodo strategije za upravljanje gozdov razpolagale z informacijami o spremembah v velikosti, sestavi in lokaciji gozdov ter njihovih učinkih;

42.      poziva EU in države članice, naj razvijejo in razširjajo smernice za najboljšo prakso po načelih trajnostnega upravljanja, da bodo prilagojene potrebam javnih in zasebnih lastnikov in lokalnih skupnosti, saj bomo tako zagotovili odpornost na podnebne spremembe; poudarja pomen izmenjave najboljših praks o tem, kako lahko podjetja in gospodarske panoge prispevajo k ciljem na področju biotske raznovrstnosti, okrepijo upoštevanje celega življenjskega cikla in kako lahko zgradijo povezavo med ohranjanjem biotske raznovrstnosti in ustvarjanjem prihodka; poudarja, da je treba okrepiti komunikacijsko in informacijsko politiko, da bi zagotovili trajnostno upravljanje gozdov, informirali javnost in spodbudili uporabo trajnostno pridobljenega lesa;

43.      poudarja, da si je treba bolj prizadevati za usklajevanje in obveščanje v zvezi z varstvom gozdov; meni, da so potrebna večja prizadevanja za zagotovitev, da bodo notranji ukrepi Skupnosti skladni z zunanjepolitičnimi izjavami v zvezi z gozdovi (sodelovanje, razvoj, trgovina z eksotičnim lesom itd.);

44.      meni, da so gozdovi del človekove skupne kulturne in okoljske dediščine in da je treba omembe vredna drevesa zaščititi ne glede na to, ali so del gozda ali ne; ob tem pozida Komisijo in države članice, naj razvijejo ustrezne strategije za zaščito takih dreves, med drugim naj preučijo tudi zamisel observatorijev gozdne dediščine; poleg tega spodbuja države članice, naj v svoji nacionalni politiki promovirajo enak in javen dostop do gozdov in naravnih območij, priznava, da ta pravica, kot se izvaja v nekaterih državah članicah (allemansrätten), prinaša številne koristi zaradi demokratičnega dostopa do rekreacije, spoznavanja ekosistemov in spoštovanja naravne dediščine;

45.      da se dosežejo cilji strategije EU 2020 v povezavi z nacionalnimi akcijskimi načrti za gozdove, poziva, naj vse države članice oziroma regije razvijejo svojo gozdno strategijo, ki bo zajemala ponovno pogozdovanje rečnih bregov, zajemanje deževnice, kmetijske dejavnosti ter rezultate raziskav za izbiro najboljših tradicionalnih rastlinskih in drevesnih sort in vrst, ki so prilagojene na sušo;

Raziskave o gozdovih

46.      poudarja, da je treba povečati finančna sredstva za raziskave o vplivu podnebnih sprememb na gozdove kljub nespornemu strokovnemu znanju Evrope na področju gozdarstva, ki izhaja iz dolgoletnih tradicionalnih gozdarskih praks; meni, da je treba predvsem zaradi znanstvene negotovosti glede časovnega merila in obsega nevarnosti za gozdove na različnih območjih nameniti sredstva za raziskave o podnebnih spremembah glede na specifične potrebe in rešitve za različna bioklimatska območja, da se bo izboljšala baza znanja s tega področja;

47.      poziva države članice, naj oblikujejo skupne dolgoročne raziskovalne programe za boljše razumevanje učinkov in ranljivosti ter naj podpirajo prilagoditvene ukrepe v gozdarstvu; poziva Komisijo, naj spodbuja vključevanje projektov, ki se nanašajo na poznavanje gozdnih ekosistemov in njihove zmožnosti prilagajanja na posledice podnebnih sprememb, v večletni okvir za raziskave in tehnološki razvoj;

48.      poziva Komisijo, naj pripravi akcijski načrt za varstvo gozdov EU, da prepreči škodljivi učinek širjenja žuželk in bolezni, ki so posledica podnebnih sprememb;

49.      poziva države članice, naj pospešijo raziskave podnebnih sprememb in njihovih posledic za gozdove, poskrbijo za širšo osveščenost o raznoterih pomenih gozdov in pomembnosti njihovega trajnostnega upravljanja, podpirajo izobraževanje in usposabljanje zaposlenih v gozdarstvu s posebnim poudarkom na pričakovanih potrebah zaradi podnebnih sprememb (spodbujanje raznolikosti ter preprečevanje in sanacija škode), ter spodbujajo izmenjavo znanja in izkušenj;

50.      meni, da sta glede na potrebo po učinkovitih raziskavah o varovalnem potencialu gozdnih ekosistemov, prognostičnih raziskavah in raziskavah strategij za blažitev učinkov podnebnih sprememb za ves gozdarski in lesarski sektor potrebna usklajenost in financiranje na ravni EU;

Drugi steber skupne kmetijske politike

51.      poudarja, da bi morale razprave o prihodnji skupni kmetijski politiki po letu 2013 upoštevati, da gozdovi opravljajo bistvene okoljske funkcije in prispevajo k uresničevanju socialnih in gospodarskih ciljev podeželskega razvoja in nacionalnih gospodarstev; zato poziva države članice in regije, naj pri pripravi programov za razvoj podeželja polno sodelujejo z organi, pristojnimi za gozdove, in širšo javnostjo, da bodo zagotovili doslednost politik EU, upoštevaje, da je gozdarstvo ponekod lahko neodvisna panoga podeželskega gospodarstva;

52.      opominja, da imajo gozdovi osrednjo vlogo pri zagotavljanju družbeno-gospodarskih in okoljskih javnih dobrin za blaginjo družbe in razvoj, zlasti na podeželju; poziva Komisijo, naj razvije pristop politike, pri katerem bo priznana ta vloga, spoštovane pa bodo tudi pravice lastnikov;

53.      pozdravlja, da zadnje sporočilo Komisije o reformi skupne kmetijske politike[19] priznava pomembno vlogo, ki jo imajo kmetje kot nepogrešljivi akterji pri preprečevanju gozdnih požarov, upravitelji gozdnih ekosistemov, ki jih varujejo pred nevarnostmi, pretečimi biotski raznovrstnosti, na primer pred škodljivci, predvsem pa kot teritorialni steber življenja, saj je ohranitev njihovega vira preživljanja najučinkovitejši način za preprečitev odseljevanja;

54.      vztraja, da bi morali biti proizvajalci na podeželju, skupine proizvajalcev in javni organi upravičeni do gozdarskih ukrepov iz drugega stebra skupne kmetijske politike; meni, da bi morala Evropska unija v okviru nacionalnih programov za razvoj podeželja še naprej podpirati pogozdovanje, ob tem pa zagotoviti, da te pobude ne bi posegale v trg, da bi se pogozdovalni ukrepi naslanjali na lokalni material, odporen proti škodljivcem in požarom in da bi prispevali k ohranjanju biotske raznovrstnosti; poudarja tudi, da morajo prizadevanja za pogozdovanje dati prednost drevesnim vrstam, ki znatno izboljšajo kakovost prsti in biotsko raznovrstnost, obenem pa je treba spoštovati značilnosti kraja sajenja, avtohtone vrste in potrebo po mešanih gozdovih;

55.      opozarja, kot je to storil Svet v svojih sklepih z dne 11. junija 2010, da lahko zanemarjanje gozdov povzroči tako resne težave, da morda ne bo več mogoče zagotoviti, da bodo tudi v prihodnje opravljali svoje funkcije;

56.      meni, da je treba spodbujati in podpirati ustanavljanje združenj proizvajalcev in organov za upravljanje gozdov, ki izvajajo trajnostno upravljanje gozdov, zlasti na območjih z manjšimi gozdovi, saj bo to pomagalo uravnovesiti pridobivanje številnih dobrin in storitev, ki nam jih gozdovi zagotavljajo; meni, da bi tovrstna združenja in organi okrepili pogajalsko moč proizvajalcev v lesni dobavni verigi, pomagali vzpostaviti enake konkurenčne pogoje in obenem prispevali k reševanju težav zaradi gospodarske krize, mednarodne konkurence in podnebnih sprememb, ter pomagali v boju proti nezakoniti sečnji;

57.      vztraja, da je treba pomoč javnim in zasebnim akterjem, ki varujejo biotsko raznovrstnost gozdnih vrst, habitatov in ekosistemskih storitev, povečati in vključiti tudi prostovoljne metode varovanja in območja, ki povezujejo območja NATURA 2000, saj je biotska raznovrstnost bistvenega pomena za ohranjanje, razvoj in prilagajanje kmetijstva;

58.      poziva, naj se sistem nadomestil na podlagi računov nadomesti s sistemom standardnih stroškov ali stroškov na površino;

59.      poziva k razvoju standarda za dobre gozdarske prakse, ki bi se uporabljal kot izhodišče za podporo v okviru vseh ukrepov v zvezi z gozdovi;

60.      poziva k obvezni vključitvi ukrepov za gozdno okolje in mrežo Natura 2000 v programe za razvoj podeželja ter k podpori, vezani na površino, za mrežo Natura 2000 v okviru neposrednih plačil;

61.      poziva k vključitvi novega ukrepa skupne kmetijske politike „ohranjanje gozdnega genskega materiala znanega izvora in situ in ex situ“;

62.      odločno zavrača uveljavljanje pravic intelektualne lastnine za gozdne genske vire;

63.      poziva Komisijo in države članice, naj projektom na področju gozdarstva in varstva gozdov pri vsem financiranju EU zagotovijo dolgoročno perspektivo;

Civilna zaščita in preprečevanje požarov

64.      je prepričan, da je preprečevanje gozdnih požarov stroškovno veliko bolj učinkovito kot boj proti njim;

65.      opozarja na nujno potrebo po izvajanju priporočil za preprečevanje naravnih ali s strani človeka povzročenih nesreč, ki jih je nedavno sprejel Parlament[20], še posebej tistih o podpori programom pogozdovanja in ponovnega pogozdovanja, ki dajejo prednost lokalnim vrstam in mešanim gozdovom v korist biotski raznovrstnosti in večji odpornosti na požare, neurja in bolezni; opozarja na dodatne težave, ki s katerimi se pri spoprijemanju s požari spopadajo otoki in najbolj oddaljene regije; poziva, naj se tem regijam zagotovi posebno obravnavanje prek različnih razpoložljivih finančnih instrumentov, tudi prek Solidarnostnega sklada;

66.      meni, da bi preprečevanje gozdnih požarov z načrtovanjem in povezljivostjo krajin ter z infrastrukturo in usposabljanjem moralo biti trdno zasidrano v politikah EU za varstvo gozdov, prilagajanje in civilno zaščito;

67.      poudarja, da bo v sušnih območjih in regijah, ki jim grozi dezertifikacija, ponovno pogozdovanje s produktivnimi vrstami koristilo prebivalcem in zagotovilo njihovo sodelovanje pri varovanju gozdov in boju proti požarom;

68.      poudarja nesporni pomen gozdnih območij, ki varujejo človekov življenjski prostor pred negativnimi vplivi naravnih pojavov, za javno varnost;

Poročanje o emisijah in njihovo obračunavanje

69.      meni, da sistem trgovanja z emisijami v svoji sedanji obliki ni združljiv z obračunavanjem rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva, kar je predvsem posledica razlike med letnimi skladnostnimi zahtevami za industrijske obrate v okviru sistema trgovanja z emisijami ter daljšimi časovnimi obdobji, potrebnimi za pojav in opažanje sprememb zalog ogljika na zemljiščih; zato ne bi smelo biti nikakršnega povezovanja; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj ponovno preuči, kako bi lahko najbolje financirali prihranke emisij ogljika iz dejavnosti rabe zemljišč, spremembe namembnosti zemljišč in gozdarstva;

70.      se zaveda izzivov, povezanih z razmišljanjem o vključitvi teh dejavnosti rabe zemljišč, spremembe namembnosti zemljišč in gozdarstva v cilje držav članic v okviru odločbe o skupnih prizadevanjih; izraža posebno zaskrbljenost nad tem, da bi utegnile razlike v natančnosti obračunavanja in velike naravne razlike ogroziti sistem skladnosti v okviru te odločbe; zato poziva k ločenim ciljem za sektor rabe zemljišč, spremembe namembnosti zemljišč in gozdarstva;

71.      izraža zavezanost uresničevanju cilja za energijo iz obnovljivih virov po strategiji EU 2020 in cilj dveh stopinj Celzija v zvezi s podnebnimi spremembami; je vendarle zaskrbljen, da bi predpostavka o ogljični nevtralnosti lesne biomase in kratki časovni okviri, ki se uporabljajo v sedanji metodologiji za izračun izpustov toplogrednih plinov, lahko ogrozili uresničevanje obeh ciljev; poziva Komisijo, naj se posvetuje z medvladnim odborom IPCC in oblikuje novo metodologijo za izračun izpustov toplogrednih plinov, ki bo nadzirala daljša časovna obdobja in izpuste iz biomase, vezane na rabo zemljišč, spremembe v rabi zemljišč in upravljanje gozdov, in sicer z ocenjevanjem tokov ogljika na nacionalni ravni in vključitvijo različnih gozdarskih faz (sajenje, redčenje in sečnja);

72.      ugotavlja, da sedanja merila biogoriva, ki jih je oblikovala Komisija, niso primerna za lesno biomaso, in poziva k razvoju novih, zakonsko obveznih trajnostnih meril za biomaso, katere uporaba naj bi se spodbujala za pridobivanje energije; meni, da bi morala Komisija preučiti delo in ugotovitve konference Forest Europe, da bi razvila merila, ki bi upoštevala morebitna tveganja za izkrivljanje trga obnovljivih virov energije, se ne bi zanašala na domnevo o ogljični nevtralnosti, rešila vprašanje posrednih emisij in ne bi bila v nasprotju s cilji strategije EU 2020 glede energije iz obnovljivih virov in biotske raznovrstnosti; poudarja, da bi bilo treba natančno izvajanje teh meril prepustiti akterjem na lokalni ravni, saj bi upoštevali posebne razmere na terenu;

73.      poziva k uporabi opredelitev gozdov na podlagi ekološke klasifikacije gozdov, podobne tisti, ki jo je predlagala Evropska agencija za okolje leta 2007, da bi lahko razlikovali med starimi, z ogljikom bogatimi gozdovi, intenzivno upravljanimi monokulturami in drugimi tipi gozdov glede na biome in sukcesijske stopnje;

74.      poudarja pomen varstva raznolikosti gozdov v EU v vseh sukcesijskih stopnjah, da se zagotovi biotska raznovrstnost gozdov in v gozdovih, saj vsaka sukcesijska stopnja ustvarja pogoje za naslednjo in ker bi bila brez usklajenega varstva vseh stopenj sukcesija kasnejših resno ogrožena;

Zunanja razsežnost

75.      poziva Komisijo in države članice k mednarodnemu delovanju, da se določi nova opredelitev gozdov OZN, ki bo razjasnila opredelitve naravnih gozdov na osnovi biomov ter razlikovala med avtohtonimi gozdovi in gozdovi, v katerih prevladujejo drevesne monokulture in tujerodne vrste; ob tem poudarja, da bi ta opredelitev močno povečala doslednost politike in realno vrednost denarja, saj je EU največja donatorica javne pomoči državam v razvoju (leta 2003 je bilo za gozdove namenjenih več kot 600 milijonov EUR); obžaluje, da v zeleni knjigi ni zabeležen napredek glede potrebe po usklajevanju ukrepov EU znotraj in zunaj Unije in potrebe po svetovnem pravno zavezujočem sporazumu v okviru foruma OZN o gozdovih;

76.      ugotavlja, da je pomembno sodelovanje na svetovni ravni, tako na upravnem področju kot tudi na področju raziskav, pri določanju standardov, najboljše prakse ter pri prenosu tehnologije in znanstvenega znanja, zlasti v okviru sistema za zmanjšanje emisij zaradi krčenja in uničevanja gozdov (REDD); poudarja tudi, da pravične delitve ugodnosti iz tega sistema ni mogoče doseči brez aktivnega sodelovanja in izmenjave najboljše prakse; poudarja pomen programa globalnega nadzorovanja okolja in varnosti pri kartiranju, nadzoru in evidentiranju gozdnih površin na evropski in mednarodni ravni ter prispevka na ta način zbranih informacij k pogajanjem Združenih narodov o podnebnih spremembah;

0

0 0

77.      naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

  • [1]               Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2010)0154.
  • [2]               UL C 56, 26.2.1999, str. 1.
  • [3]               Pogodba o izvajanju storitve št. 30-CE-0227729/00-59.
  • [4]               UL L 20, 26.1.2010, str. 7.
  • [5]               Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0325.
  • [6]               UL C 67E, 18.3.2010, str. 1.
  • [7]               Javni razpis AGRI-2008-EVAL-10 // okvirna pogodba št. 30-CE-0101908/00-50.
  • [8]              UL L 140, 5.6.2009, str. 16.
  • [9]               UL L 140, 5.6.2009, str. 63.
  • [10]             UL L 140, 5.6. 2009, str. 136
  • [11]             Poročilo z dne 16. 9. 2010.
  • [12]             UL L 11/17, 15.1.2000.
  • [13]             UL L 328, 6.12.2008, str. 28.
  • [14]             AGRI-2007-G4-06.
  • [15]             ENV.B.1/ETU/2008/0049.
  • [16]             UL L 295, 12.11.2010, str. 23.
  • [17]             Uredba Sveta (EGS) št. 2158/92 z dne 23. julija 1992 o varstvu gozdov Skupnosti pred požari (UL L 217, 31.7.1991, str. 3).
  • [18]             Uredba (ES) št. 2152/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o spremljanju gozdov in medsebojnih okoljskih vplivih v Skupnosti (Forest Focus), UL L 324, 11.12.2003, str. 1.
  • [19]             Sporočilo Komisije z dne 18. novembra 2010 „Skupna kmetijska politika proti letu 2020: odziv na prihodnje izzive, povezane s hrano, naravnimi viri in ozemljem“ (KOM(2010)672 konč.)
  • [20]             Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. septembra 2010 o sporočilu Komisije: Skupnostni pristop k preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek (P7_TA-PROV(2010)0326).

OBRAZLOŽITEV

Gozdovi EU: stanje in upravljanje

Gozdovi in druga gozdnata zemljišča pokrivajo več kot 42 % površine EU[1].

Gozdovi so milijonom delavcem in podjetnikov ter 16 milijonom lastnikom gozdov vir preživetja. Na gozdarstvu temelječe gospodarske dejavnosti zagotavljajo več kot dva milijona delovnih mest, večinoma v malih in srednjih podjetjih, in ustvarijo 300 milijard EUR prometa. V sektorju upravljanja gozdov je zaposlenih 350.000 ljudi[2]. Poleg tega je 40 % gozdov EU v državni lasti.

Razmerje med sečnjo in prirastom v EU se ne spreminja in znaša približno 60 %[3]. Po napovedih naj bi to razmerje v več državah naraslo za več kot 100 %, kar bi v obdobju po letu 2020 povzročilo upad poraščenosti[4].

Evropske gozdove lahko razdelimo na pet bioklimatskih območij: borealno, zmerno oceansko, zmerno celinsko, sredozemsko in gorsko območje[5], kar je v skladu s tipologijo gozdov Evropske agencije za okolje (EEA)[6], oblikovano za usmerjanje odločitev glede politike.

Evropske gozdove in gozdarstvo urejajo različni regionalni in nacionalni modeli, razdeljeni glede na proizvodno ali varovalno usmerjenost[7]. Gozdovi zagotavljajo vire in opravljajo ekosistemske funkcije.

Nevarnosti, ki grozijo gozdovom

S podnebjem povezane nevarnosti se na splošno delijo na abiotske (neurja, sunki vetra, suša, večja nevarnost požara) in biotske (škodljivci, glivične bolezni). Njihovi učinki se vzajemno krepijo, kot v primeru škodljivcev: višje temperature vodijo k daljšim razmnoževalnim ciklom več patogenih vrst.

Pomanjkanje poletnih padavin negativno vpliva na produktivnost gozdov v vseh območjih, razen v borealnem. Iglasti gozd se bo po vsej celinski Evropi predvidoma skrčil po površini in produktivnosti. Jelka naj bi postala neprimerna za sajenje v nižjih predelih, medtem ko naj bi bukev iz sredozemskega območja izginila. Sušni stres v gorskem območju škoduje rasti in vitalnosti vseh glavnih drevesnih vrst. Pridobivanje nelesnih gozdnih proizvodov, kot so gobe, pluta in zelišča, bo po vsej Evropi dramatično upadla.

Učinki pričakovanih masovnih pojavov škodljivcev na borealne gozdove zaradi širjenja škodljivcev proti severu še niso znani. Poleg tega milejše zime in dovzetnost za sunke vetra otežujejo dostop za sečnjo. V tem istem območju naj bi se brezovi gozdovi do leta 2100 skrčili na desetino svoje sedanje površine[8].

Nevarnost požara se skupaj z nepredvidljivimi napadi škodljivcev na vse drevesne vrste povečuje po vsej celinski Evropi, še zlasti v Sredozemlju. Iz tega območja naj bi bukev praktično izginila.

Škodljivci bodo napadli vse iglaste gozdove.

Razdrobljenost gozdov, zaradi katere je stik med divjino in podeželskimi in mestnimi območji vse daljši, močno ogroža celinske gozdove.

Posledica so njihovo propadanje in spremembe v sestavi vrst.

O nevarnostih, ki pretijo širši javnosti zaradi izgubljanja varovalnih funkcij gozdov, je le malo študij. V gorskem območju naj bi zmanjšana zmožnost zadrževanja vode v času največjih odtokov negativno vplivala na različne varovalne funkcije (predvsem, kar zadeva poplave in kakovost vode). Požari v Sredozemlju v kombinaciji s poplavami vodijo k eroziji zaradi manjšega obnavljanja rastlin, kar pospešuje dezertifikacijo.

Povpraševanje energetskega sektorja po lesni biomasi je vse večja grožnja za gozdove in gospodarske dejavnosti, ki tradicionalno temeljijo na gozdarstvu. Predpostavka o ogljični nevtralnosti lesne biomase[9] zanemarja dejstvo, da je za ponovno vezavo „ogljičnega dolga“ potrebno dolgo časovno obdobje, ki je odvisno od drevesne produktivnosti ter predhodne rabe in upravljanja zemljišča[10]. Ta nevarnost je povezana s podobnimi pomanjkljivostmi v določbah Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) oziroma v določbah glede rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF).

Perspektiva EU

Skupne politike, ki zadevajo gozdove, vključujejo skupno kmetijsko politiko (8 milijard EUR v drugem stebru), okoljsko politiko (zlasti biotsko raznovrstnost in vodo), energetsko, industrijsko, trgovinsko, raziskovalno in kohezijsko politiko ter regionalno politiko in solidarnostni sklad, so pogosto premalo skladne glede varstva gozdov.

Svet in EP sta svojo zavezanost varstvu gozdov izrazila z uredbami o preprečevanju požarov (2158/1992), spremljanju (2152/2003) in potrebni skrbnosti gospodarskih subjektov na področju lesa (995/2010) na osnovi člena 175 Pogodbe o Evropski uniji, sedaj člena 192 Pogodbe o delovanju Evropske unije[11]. Varstvo gozdov bi bilo treba obravnavati tudi v okviru preprečevanja naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek[12], ter strategije prilagajanja[13][14].

Gozdarska strategija za EU[15] iz leta 1998 je privedla do nezavezujočega Akcijskega načrta EU za gozdove[16] iz leta 2006, katerega cilji so:

1.  izboljšanje dolgoročne konkurenčnosti,

2.  izboljšanje/varovanje okolja,

3.  prispevek h kakovosti življenja,

4.  spodbujanje usklajevanja in komunikacije.

Komisija v svoji vmesni oceni Akcijskega načrta za gozdove ugotavlja, da so bili kljub velikemu napredku pri ukrepih v okviru cilja 1 vsi ostali ukrepi slabo izvedeni[17]. Glavne pomanjkljivosti zadevajo krepitev varstva in ohranjanje biotske raznovrstnosti: 66 % gozdnih habitatov je v „slabem oziroma neustreznem“ stanju[18]. Na področjih izobraževanja in obveščanja, varovalnih funkcij ter mestnih in primestnih gozdov je bilo storjenega le malo.

To je v nasprotju s prednostnimi nalogami evropskih državljanov. Po študiji Komisije o odnosu do gozdov sta ohranjanje in varovanje gozdov daleč najpomembnejši tematiki gozdarske politike (44 %), sledijo jima zdravje in onesnaženost gozdov (15,4 %), podnebne spremembe (12,5 %) ter gospodarsko izkoriščanje (8 %)[19].

Usklajevalni in komunikacijski ukrepi Akcijskega načrta za gozdove napredujejo počasi zaradi nezadostne podrejenosti nacionalnih gozdnih programov Stalnemu odboru za gozdarstvo.

Vse države članice EU sodelujejo v procesu Forest Europe, ki je v zadnjih 20 letih razvil skupne pristope k trajnostnemu upravljanju gozdov.

Na tej osnovi bi lahko dejavno in preventivno trajnostno upravljanje gozdov, ki dopušča nacionalne in regionalne prednostne naloge, postalo obvezno na ravni EU. Glede na napredno znanstveno delo konference Forest Europe bodo za njegovo uporabo potrebni minimalni stroški in upravno breme.

Kar zadeva politiko glede biomase, lahko vseevropsko ukrepanje omogoči doseganje skupnega varovanja okolja ob preprečevanju izkrivljanja notranjega trga[20].

Poročevalec meni, da bi moralo biti to ukrepanje v obliki pravno zavezujočih meril trajnosti, temelječih na spremenjeni predpostavki o ogljični nevtralnosti in znanstveno utemeljeni metodologiji izračuna izpusta toplogrednih plinov, pri kateri so upoštevane večletna narava lesne biomase in spremembe pri izpustu zaradi sprememb pri rabi zemljišč in upravljanju gozdov. Razviti bi bilo treba tudi količnike za posredne spremembe v rabi zemljišč za vse oblike biomase.

Upoštevaje zgoraj navedeno je vključitev sektorja rabe zemljišč, spremembe namembnosti zemljišč in gozdarstva v sistem trgovanja z emisijami EU, prvotno zasnovanega za letne emisije industrijskih obratov, vprašljiva zaradi težav z združljivostjo.

EU bi si morala na mednarodni ravni prizadevati za diverzificirane opredelitve gozdov na osnovi biomov, ki bi upoštevale biotsko raznovrstnost, tla in družbeno razsežnost ter se osredotočile na ohranjanje z ogljikom bogatih pragozdov. To je odločilnega pomena, da se prepreči preusmerjanje finančnih zavez za biotsko raznovrstnost in program REDD+ k vprašljivim projektom.

Informacije o stanju gozdov: osnova za odločanje

Informacije o stanju gozdov so pomanjkljive zaradi nezadostnih obveznosti financiranja in poročanja, kot jih predvideva Uredba št. 2152/2003, ki je prenehala veljati. To uredbo bi bilo treba ponovno uvesti ob upoštevanju informacijskih potreb glede podnebnih nevarnosti, pa tudi večje potrebe po zagotavljanju informacij zaradi konvencije o biotski raznovrstnosti in Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC), da bi se natančno prikazale biotska raznovrstnost gozdov in spremembe v zalogi ogljika. Zbiranje informacij na ravni EU bi moralo temeljiti na združljivih mehanizmih, usklajenih opredelitvah in primerljivih podatkih, pridobljenih od nacionalnih gozdnih inventarjev in drugih ustreznih virov.

Informacije o stanju gozdov so pomembne tudi za okoljske račune, pobudo „BDP in več“ ter za uveljavitev plačil za ekosistemske storitve.

Okrepitev zmožnosti prilagajanja s pomočjo trajnostnega upravljanja gozdov

Običajno razlikujemo med naravno zmožnostjo (ekosistema), ki sloni na genetski raznovrstnosti gozdov, vključno z biotsko raznovrstnostjo tal, in družbeno-gospodarsko zmogljivostjo gozdarskega sektorja v smislu znanja in izkušenj ter kapitalske intenzivnosti.

Poročevalec priznava zmožnost prilagajanja gozdarstva EU, vendar ugotavlja, da se ta najbolj zanaša na naravne zmogljivosti gozdov: naknadni odzivi na različne nevarnosti so možni, vendar gospodarsko niso izvedljivi, ne za javne ne za zasebne akterje.

Trajnostno upravljanje gozdov, osredotočeno na dolgoročno pridelovanje lesa, se izvaja v več, nikakor pa ne v vseh, državah članicah EU. Dejavno in preprečevalno trajnostno upravljanje gozdov zagotavlja okvir, v katerem se upoštevajo nacionalne in regionalne prednostne naloge.

Možnosti dejavnega prilagajanja se naslanjajo na naravno obnavljanje, genetsko raznovrstnost ter povečevanje strukturne raznovrstnosti in raznolikosti mešanice vrst kot na ukrepe za krepitev odpornosti gozdov ne glede na tip in usmerjenost upravljanja[21].

Dodatni ukrepi zajemajo tehnologijo za sečnjo in prevoz v borealnem območju ter upravljanje nakopičenega goriva v Sredozemlju.

Poročevalec meni, da je krepitev odpornosti vseh ekosistemov stroškovno najučinkovitejši odziv na podnebne spremembe, ki zajema tako blaženje kot prilagajanje[22][23][24][25][26], in da je širitev ustrezne baze znanja vseh zainteresiranih strani osnovni pogoj za upravljanje. Obvezno je sodelovanje med vsemi zainteresiranimi stranmi ob upoštevanju vseh scenarijev, da se zagotovi skladnost glede na prilagoditvene potrebe vseh evropskih družb.

Nadaljnji prispevek EU k varstvu gozdov

Politike držav članic zaradi podnebnih sprememb že po definiciji ne zadostujejo za varstvo gozdov.

Tu je bistvenega pomena navzkrižna skladnost: vse oblike financiranja EU, ne glede na instrument, morajo upoštevati podnebne vidike in tudi biotsko raznovrstnost[27], razsežnost vode in potrebo po divjini[28].

Poročevalec podpira obvezne nacionalne gozdne programe kot način za zagotovitev skladnosti in nadaljevanje prizadevanj na podlagi soglasja konference Forest Europe o trajnostnem upravljanju gozdov. Nacionalni gozdni programi bi morali zajeti vsaj petletna obdobja, ki bi temeljila na natančnih in izmerljivih merilih za predhodno in naknadno oceno ter vključevala prilagodljivo in preventivno upravljanje gozdov. Komisija bi morala izdati smernice za nacionalne gozdne programe, da bi se vključili v širši okvir prilagajanja gozdov.

Glede na obseg nevarnosti in skupno gozdno površino EU bi bilo treba povečati financiranje za gozdove iz drugega stebra skupne kmetijske politike, pogojeno z obstojem nacionalnih gozdnih programov in operativnih načrtov upravljanja, ki vključujejo strategijo EU za biotsko raznovrstnost in dolga obdobja za gozdarske projekte v trajnostnem upravljanju gozdov. Upravičenost do financiranja bi bilo treba razširiti na javne akterje in skupine proizvajalcev, pri čemer bi bilo treba preiti na plačila, vezana na površino, ter vključiti ukrepe ohranjanja in-situ in ex-situ.

Dejavno trajnostno upravljanje gozdov bi bilo nedvomno treba vključiti v raziskave in prakso kot prednostno nalogo, hkrati pa bi moralo upoštevati dejstvo, da je 40 % gozdov EU v javni lasti. Prakse ohranjanja vrst in drevesnic bi bilo treba razširiti na ustrezne vrste mikrobov in gliv. Dejavno bi bilo treba spodbujati raziskave mikorizne simbioze na terenu.

V prihodnjih finančnih perspektivah bi bilo treba uradno določiti plačila za ekosistemske storitve, in sicer na osnovi uspešnosti gozdnih in vodnih projektov[29].

Tudi politike civilne zaščite bi morale okrepiti varovalne funkcije gozdov, vključno z večjim pogozdovanjem za preprečitev poplavljanja, požarov in erozije.

Nemudoma bi bilo treba ponovno vzpostaviti uredbo o preprečevanju požarov, ki bi presegala sedanje določbe o razvoju podeželja, pri čemer bi se bilo treba osredotočiti na upravljanje krajine in postopno uvedbo lokalnih vrst, odpornih proti požarom, na primer hrastov.

Pri oblikovanju sklada EU za prilagajanje bi bilo treba posebno pozornost posvetiti prilagajanju in odpornosti gozdov.

Direktivo 105/1995, ki bi lahko v povezavi z na računih temelječem sistemu skupne kmetijske politike dala prednost proizvodnji pred prilagajanjem, bi bilo treba spremeniti tako, da se sprostijo pravila za trženje lokalnih vrst. Osnovna skupna naloga, ki bo omogočila uspešnost skupnosti in gospodarskih dejavnosti, odvisnih od gozdarstva, je ohranjanje gozdnih genskih virov na terenu.

  • [1]          UN-ECE/FAO, 2000 Forest Resources of Europe, CIS, North America, Australia, Japan and New Zealand (Gozdni viri Evrope, Zveze neodvisnih držav, Severne Amerike, Avstralije, Japonske in Nove Zelandije)
  • [2]          Zelena knjiga o varstvu gozdov in informacijah o stanju gozdov v EU: Kako pripraviti gozdove na podnebne spremembe in delovni dokument služb Komisije KOM(2010)66 konč./SEK(2010)163
  • [3]          Poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) št.4/2009: Napredek pri doseganju cilja evropske biotske raznovrstnosti 2010 
  • [4]          UNECE/FAO, 2006: Outlook for the development of European forest resources (Obeti za razvoj evropskih gozdnih virov), študija, pripravljena za glavno poročilo European Forest Sector Outlook Study (Študija obetov za evropski gozdni sektor) pri Gospodarski komisiji OZN
  • [5]          Poročilo generalnemu direktoratu Evropske komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja „Impacts of Climate Change on European Forests and Options for Adaptation“ (Učinki podnebnih sprememb na evropske gozdove in možnosti prilagoditve) (AGRI-2007-G4-06)
  • [6]          Tehnično poročilo EEA št. 9/2006 „European forest types Categories and types for sustainable forest management reporting and policy“ (Evropski tipi gozdov: kategorije in tipi za poročanje in politiko trajnostnega upravljanja gozdov)
  • [7]          Poročilo generalnemu direktoratu Evropske komisije za okolje za leto 2009 „EU policy options for the protection of European forests against harmful impacts“ (Možnosti politike EU za zaščito evropskih gozdov pred škodljivimi vplivi) (ENV.B.1/ETU/2008/0049)
  • [8]          Virtanen, T., Neuvonen, S. & Nikula, A. (1998). Modelling topoclimatic patterns of egg mortality of Epirrita autumnata (Lep: Geometridae) with Geographical Information System: predictions in current climate and scenarios with warmer climate. (Modeliranje topoklimatskih vzorcev umrljivosti jajčec vrste Epirrita autumnata (Lep: Geometridae) z geografskim informacijskim sistemom: napovedi za sedanje podnebje in scenariji s toplejšim podnebjem). Journal of applied Ecology 35, 311–322.
  • [9]          Direktiva o obnovljivih virih energije 2009/28 ES
  • [10]          Bird N., Pena N. & Zanchi J. (2010) The upfront carbon debt of bioenergy (Vnaprejšnji ogljični dolg bioenergije),inštitut Joanneum Research, Gradec.
  • [11]          Glej tudi sodbe Sodišča Evropske unije v zadevah 164/97 in 165/97.
  • [12]          Skupnostni pristop k preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek KOM(2009)0082 konč.
  • [13]          Bela knjiga „Prilagajanje podnebnim spremembam: evropskemu okviru za ukrepanje naproti“ (KOM(2009)0147
  • [14]          Resolucija EP z dne 6. maja 2010 o beli knjigi Komisije: „Prilagajanje podnebnim spremembam: evropskemu okviru za ukrepanje naproti“ (P7_TA-PROV(2010)0154)
  • [15]          Resolucija Sveta o gozdarski strategiji za EU (UL C 56/1, 26. februar 1999)
  • [16]          KOM(2006)0302 konč.
  • [17]          Vmesna ocena izvajanja Akcijskega načrta EU za gozdove 2006–2011, ki jo je izvedla zunanja ocenjevalna skupina (pogodba za opravljanje storitev št. 30-CE-0227729/00-59)
  • [18]          Zbirno poročilo o stanju ohranjenosti habitatnih tipov in vrst, kot zahteva člen 17 Direktive o habitatih (KOM (2009)0358 konč.)
  • [19]          „Shaping forest communication in the European Union: public perceptions of forests and forestry“ (Oblikovanje komunikacije o gozdovih v Evropski uniji: odnos javnosti do gozdov in gozdarstva) (javni razpis AGRI-2008-EVAL-10 // okvirna pogodba št. 30-CE-0101908/00-50)
  • [20]          SEK(2010) 65 Delovni dokument služb Komisije – povzetek presoje vpliva – spremni dokument k poročilu Komisije o trajnostnih zahtevah glede uporabe trdnih in plinastih virov biomase v elektroenergetiki, ogrevanju in hlajenju KOM(2010)0011 konč.
  • [21]          Poročilo generalnemu direktoratu Evropske komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja „Impacts of Climate Change on European Forests and Options for Adaptation“ (Učinki podnebnih sprememb na evropske gozdove in možnosti prilagoditve) (AGRI-2007-G4-06)
  • [22]          UNEP (2009) „The Natural Fix? The role of ecosystems in climate mitigation“ (Naravno zdravilo? Vloga ekosistemov pri blaženju posledic podnebnih sprememb)
  • [23]          Svetovna banka (2009) „Convenient Solutions to an Inconvenient Truth: Ecosystem based Approaches to Climate Change“ (Prijetne rešitve za neprijetno resnico: ekosistemski pristopi k reševanju podnebnih sprememb)
  • [24]          Towards a Strategy on Climate Change, Ecosystem Services and Biodiversity (Pot k strategiji za podnebne spremembe, ekosistemske storitve in biotsko raznovrstnost) – dokument za razpravo, ki ga je pripravila ad hoc strokovna skupina za biotsko raznovrstnost, 2009
  • [25]          TEEB (2009) The Economics of Ecosystems and Biodiversity: Climate Issues Update (Ekonomika ekosistemov in biotska raznovrstnost: posodobljeni pregled podnebnih vprašanj). September 2009
  • [26]          Švedski nacionalni znanstveni svet za biotsko raznovrstnost, „Biodiversity, Ecosystem Services and Resilience - Governance for a Future with Global Changes“ (Biotska raznovrstnost, ekosistemske storitve in odpornost – upravljanje za prihodnost z globalnimi spremembami), 2009
  • [27]          Evropsko računsko sodišče št. 9/2004 o gozdarskih ukrepih v okviru politike razvoja podeželja (z odgovori Komisije)
  • [28]          Resolucija EP z dne 21. septembra 2010 o izvajanju zakonodaje EU s področja ohranjanja biotske raznovrstnosti (P7_TA(2010)0325)
  • [29]          Evropski regionalni urad IUCN, Center za okoljsko pravo IUCN, Konfederacija evropskih lastnikov gozdov, Final report study on the Economic value of groundwater and biodiversity in European forests, 2009 (Končno poročilo o študiji o gospodarski vrednosti podtalnice in biotske raznovrstnosti v evropskih gozdovih)

MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (8. 12. 2010)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o zeleni knjigi Komisije z naslovom „O varstvu gozdov in informacijah o stanju gozdov v EU: kako pripraviti gozdove na podnebne spremembe“
(2010/2106(INI))

Pripravljavka mnenja (*): Rareş-Lucian Niculescu

(*) Pridruženi odbor – člen 50 poslovnika

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja zeleno knjigo Komisije z naslovom „O varstvu gozdov in informacijah o stanju gozdov v EU: Kako pripraviti gozdove na podnebne spremembe“; poudarja, da sta gozdarstvo in kmetijstvo tesno povezana in je ta pojav obe področji močno prizadel; meni, da je treba strategijo EU za gozdove okrepiti zaradi boljšega upravljanja in ohranjanja gozdov, da je treba to strategijo usmeriti v varstvo gozdov in trajnostno rabo lesnih virov, saj so rešitve za podnebne spremembe in novi izzivi ravno v gozdovih, ter da mora biti cilj te strategije doseči visoko raven odpornosti;

2.  poudarja, da bi morala strategija za gozdove ostati v skladu z načelom subsidiarnosti prednostna naloga držav članic, Evropska unija pa bi jo morala dodatno podpirati; poudarja, da je treba ukrepe sprejemati na ustrezni lokalni ali regionalni ravni, ravni držav članic ali EU; poudarja da bi tak strateški okvir okrepil usklajenost nacionalnih ukrepov in ukrepov Skupnosti ter povečal ugled Evropske unije pri mednarodnih pogajanjih o boju proti podnebnim spremembam;

3.  meni, da bi morala Evropska unija začeti podpirati, usklajevati in dopolnjevati pobude držav članic na področju gozdarske politike in pri tem upoštevati različne regionalne pogoje s ciljem zagotavljanja trajnostnega razvoja gozdov, hkrati pa prispevati k večji kakovosti življenja evropskih državljanov in spodbujati razvoj podeželskih območij s skladnim okvirom za vse vseh izdelke in storitve, ki jih gozdovi zagotavljajo na gospodarskem, družbenem, kulturnem in okoljskem področju;

4.  ugotavlja, da bodo podnebne spremembe različno vplivale na posamezne vrste evropskih gozdov, zato je treba strategije prilagajanja in ublažitve opredeljevati na regionalni ali lokalni ravni, če pa je očitno, da ima ukrepanje Skupnosti dodano vrednost, je treba ukrepe usklajevati na ravni EU; meni, da morajo te strategije upoštevati različne regionalne pogoje za gozdarstvo, zlasti pa sprejeti različne možnosti in ogroženost gozdnega okolja v severni in južni Evropi;

5.  ugotavlja, da je 45 % ozemlja Evropske unije pokritega z gozdovi, da je z njimi in sorodnimi industrijami povezanih približno 2,5 milijonov delovnih mest in 300 milijard EUR prometa, da gozdovi niso samo bistveni za okolje, ampak tudi prispevajo k doseganju socialnih in ekonomskih ciljev, na primer dajejo les, izboljšujejo splošno življenjsko okolje, varujejo pridelke in podeželska območja v razvoju, da so gozdovi glavni vir financiranja za poljedelska združenja in nacionalna gospodarstva, če prihodek izvira iz trajnostnega izkoriščanja lesa, gozdarskih dejavnosti, lova, ribolova, turizma in nabiranja jagodičevja ter ugotavlja, da gozdovi pomembno prispevajo k preprečevanju požarov, suše, dezertifikacije in erozije tal;

6.  meni, da je izkoriščanje gozdov tesno povezano s kmetijstvom, saj je v Evropi večina lastnikov gozdov tudi kmetov; priznava pa, da je gozdarstvo neodvisen sektor gospodarskih dejavnosti na podeželju, zlasti na območjih, ki so onkraj dosega kmetijstva ali so še posebej dragocena za ohranjanje narave in dejavnosti za prosti čas;

7.  poudarja, da bi morale gozdarske politike glede na to, da gozdarska zakonodaja vpliva na milijone malih lastnikov gozdov, vedno iskati ravnotežje med upoštevanjem premoženjskih pravic lastnikov in zahtevo po skrbi za javno dobro;

8.  meni, da bi se lahko gozdarstvo in kmetijstvo združila v delujočo celoto in da kljub temu, da so vprašanja glede proizvodnje bistvenega pomena, le niso v nasprotju z varstvom gozdov ali drugimi prednostmi, ki jih ponujajo, ter da je treba doseči pravo ravnovesje med obema sektorjema in zagotoviti njuno vzajemno delovanje, na primer prek učinkovitejšega dodeljevanja sredstev, ki so na voljo; poudarja, da varstvo gozdov služi številnim političnim ciljem; ugotavlja, da se največ evropskih ukrepov v zvezi z gozdarstvom danes financira iz drugega stebra Skupne kmetijske politike in da je treba zato ohraniti isto raven financiranja EU za področje kmetijstva, hkrati pa je treba poiskati tudi druge instrumente zanj;

9.  poudarja, da so gozdovi glavni ponor ogljika in imajo zato bistveno vlogo v boju proti podnebnim spremembam; zato se mu zdi življenjsko pomembno, da Evropska unija uvede skupno strategijo za boj proti dejavnikom, ki povzročajo propadanje gozdov, kot so požari in onesnaževanje zraka;

10. ugotavlja, da so kmetijstvo in gozdni ekosistemi občutljivi na vse bolj številne in pogoste, vse hujše in bolj intenzivne podnebne spremembe, saj je v številnih regijah na svetu nastala škoda v gozdovih, ki so jo povzročili na primer gozdni požari ali škodljivci ter množično in nenadzorovano krčenje gozdov; vendar opaža, da se je z gozdovi prekrito območje v Evropi glede na študijo Stanje evropskih gozdov v letu 2007 v zadnjih 15 letih povečalo za približno 13 milijonov hektarjev; opozarja, da imajo gozdovi pomembno vlogo pri uravnavanju vodotokov, zagotavljanju kakovosti vode, varovanju vodnih virov, ohranjanju rodovitnosti tal ter varovanju tal pred erozijo (zlasti v gorskih regijah) in dezertifikacijo (zlasti v sušnih območjih), kar je bistveno za kmetijstvo;

11. opozarja, da je raznolikost vrst bistvena za ohranjanje in razvoj kmetijske proizvodnje ter da so gozdovi izredno pomembni pri obvladovanju izzivov ohranjanja biotske raznovrstnosti; poudarja, da so biotska raznovrstnost, ki jo zagotavljajo gozdni ekosistemi, in okoljske funkcije, ki jih opravljajo, del dediščine človeštva;

12. poudarja, da je treba gozdarsko strategijo EU iz leta 1998 in Akcijski načrt za gozdarstvo iz leta 2006 posodobiti, da bodo vključeni tudi razsežnost podnebnih sprememb in širša vprašanja varstva gozdov;

13. meni, da aktivno upravljanje gozdov bistveno prispeva k strategiji EU2020 in njeni bistveni prvini, to je k ustvarjanju rasti in delovnih mest, ter k energetski strategiji EU in da je veliki potencial gozdov kot obnovljivega vira energije, ki zagotavlja tudi naravno obnovljive surovine, trenutno premalo izkoriščen; zato pozdravlja pobudo Komisije za javno posvetovanje o vlogi kmetijstva in gozdarstva pri uresničevanju ciljev, povezanih s podnebnimi spremembami;

14. poziva Komisijo, naj predstavi predloge, kako bi lahko čim bolj zmanjšali emisije CO2 z zamenjavo proizvodov in gradbenih materialov, pri izdelavi katerih se v ozračje sproščajo velike količine CO2, in izboljšali skladiščenje ogljika z večjo uporabo lesa; meni, da vključitev gozdov v sistem EU za trgovanje z emisijami povečuje prispevek gozdarskega sektorja k boju proti podnebnim spremembam s tem, saj daje gozdarstvu dostop do tržnega mehanizma „ogljikovega dobropisa“;

15. poudarja, da mora Komisija nemudoma obravnavati odstopanja med cilji zakonodaje, ki vplivajo na gozdove in kmetijsko politiko; poziva k povezovanju različnih politik EU, zlasti o gozdarstvu in kmetijstvu, pa tudi politik o energiji iz obnovljivih virov, biotski raznovrstnosti, industriji, raziskavah in strategiji EU2020;

16. opozarja, da kmetje prispevajo k večanju gozdnih površin s sajenjem dreves, uporabo stratificiranih kmetijsko-gozdarskih sistemov ali pogozdovanjem degradiranih tal ali tal, ki niso primerna za učinkovite načine kmetovanja, ter k ustvarjanju nekaterih sistemov zaščite in opredelitvi obstojnih vrst; meni, da bi morala Evropska unija še naprej podpirati pogozdovanje v okviru nacionalnih programov za razvoj podeželja, pri tem pa zagotoviti, da te pobude ne posegajo v trg;

17. meni, da bi morali lastniki gozdov nameniti posebno pozornost prosto živečim rastlinskim in živalskim vrstam, ki naravno poseljujejo posebne habitate, ki jih tvorijo gozdovi, saj prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti;

18. meni, da sta glede na potrebo po učinkoviti raziskavi varovalnega potenciala gozdnih ekosistemov, prognostični raziskavi in raziskavi strategij za blažitev učinkov podnebnih sprememb za celoten gozdarski in lesarski sektor potrebna usklajenost in financiranje na ravni EU;

19. meni, da so gozdovi neprecenljiva javna dobrina, kar na trgu doslej ni bilo zadosti cenjeno, in da bi morala Evropska unija lastnikom gozdov nuditi s finančnimi instrumenti pomoč, informacije in spodbude ter jih tako nagraditi za njihova prizadevanja pri izvajanju ukrepov varstva genetske raznolikosti gozdov; ponovno poudarja svoje stališče, da je treba za gozdarske ukrepe EU zagotoviti primerne ravni sredstev, nagrade za kmete in gozdarje, ki zagotavljajo te javne dobrine, ter upoštevati učinke skladiščenja in nadomeščanja pri uporabi lesa; poudarja, da ti evropski mehanizmi spodbud ne smejo posegati v pravilno delujoči trg lesnih izdelkov, papirja, celuloze in proizvodnje energije;

20. meni, da lahko EU podpira, usklajuje in dopolnjuje ukrepe držav članic za opredelitev smernic najboljše prakse in tako prispeva k odpornosti gozdov na posledice podnebnih sprememb, in da morajo biti te smernice prilagojene potrebam lastnikov in lokalnih skupnosti ter morajo temeljiti na načelih trajnostnega upravljanja; poudarja, da bo pretirana regulacija zmanjšala konkurenčnost lesnih izdelkov v primerjavi z neobnovljivimi in energijsko intenzivnimi materiali, kot so plastika, aluminij in beton, kar bo EU otežilo doseganje podnebnih ciljev;

21. meni, da je treba izboljšati združenja lastnikov gozdov in jih spodbujati k trajnostnemu upravljanju gozdov, poglavitnemu za zagotavljanje uravnotežene oskrbe z vsemi dobrinami in storitvami, ki jih lahko gozdovi zagotavljajo, hkrati pa je temeljni dejavnik za prilagajanje podnebnim spremembam, ter da bi morala ta združenja povečati neizkoriščene potenciale lesa in okrepiti pogajalsko moč lastnikov gozdov v verigi trgovanja z lesom; meni, da je treba spodbuditi povezovanje organizacij lastnikov gozdov v Evropi v mrežo, da bi se omogočila izmenjava informacij in najboljše prakse ter strnila ponudba;

22. meni, da bi morala EU podpirati trajnostno upravljanje z gozdovi s financiranjem gozdarskih dejavnosti, ki ji koristijo, in da je treba spodbujati oblikovanje gozdarskih upravljalnih organov, zlasti na področjih, pokritih z majhnimi gozdovi, ter da bi bilo treba v zvezi s tem posvetiti posebno pozornost gozdarskim podjetjem, ki so večinoma mala ali srednja in ki potrebujejo spodbudo za modernizacijo in prestrukturiranje, da bi lahko zadostila novim izzivom, ki nastajajo zaradi podnebnih sprememb, boja proti nezakoniti sečnji, gospodarske krize in mednarodne konkurence;

23. prav tako poudarja pomembno vlogo kmetov pri preprečevanju požarov; zato meni, da je nujno zagotoviti, da bo kmetijstvo ostalo ekonomsko uspešna dejavnost, da bi zajezili opuščanje proizvodnje in izseljevanje podeželskih območij, saj bi to znatno poslabšalo požarne razmere;

24. poudarja, da so nenehne suše, ki so posledica podnebnih sprememb, v zadnjih letih povzročile širjenje gozdnih požarov v nekaterih državah članicah; opozarja na svoje predloge glede gozdnih požarov, ki jih je že izrazil v svojem mnenju o preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih je povzročil človek, zlasti v zvezi s potrebo po solidarnosti med državami članicami, prednostmi evropske delovne skupine in baze podatkov za shranjevanje podatkov o gospodarskih in socialnih nesrečah, pa tudi v zvezi z izrisom bolj izpostavljenih območij; ponovno opozarja, da je pri projektih pogozdovanja in obnove gozdov treba dati prednost domorodnim in raznolikim vrstam ter mešanim gozdovom; prav tako opozarja na svoj predlog o boljšem delovanju Evropskega solidarnostnega sklada ter na potrebo po operacijskih zmogljivostih in usklajenosti med različnimi instrumenti Skupnosti na področju naravnih nesreč;

25. opozarja na dodatne težave, ki pestijo otoke in najbolj oddaljene regije pri spoprijemanju s požari; poziva, naj se tem regijam zagotovi posebna obravnava prek različnih razpoložljivih finančnih instrumentov, tudi prek solidarnostnega sklada;

26. poudarja, da je treba za blažitev posledic podnebnih sprememb uvesti ukrepe, ki bodo prispevali k finančni stabilnosti naložb v gozdove, kot je na primer pomoč pri zavarovanju;

27. podpira ukrepe na ravni EU v zvezi z razvojem na področju sistema za spremljanje stanja gozdov, zagotavljanjem informacij o gozdovih, ki bodo pomagale izboljšati upravljanje gozdov, ter spremljanjem abiotskih in biotskih nevarnosti na nadnacionalni ravni.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

1.12.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

1

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Richard Ashworth, Vasilica Viorica Dăncilă, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Lorenzo Fontana, Iratxe García Pérez, Sergio Gutiérrez Prieto, Peter Jahr, Elisabeth Jeggle, Elisabeth Köstinger, Gabriel Mato Adrover, Mairead McGuinness, James Nicholson, Rareş-Lucian Niculescu, Wojciech Michał Olejniczak, Georgios Papastamkos, Marit Paulsen, Britta Reimers, Ulrike Rodust, Alfreds Rubiks, Giancarlo Scottà, Czesław Adam Siekierski, Marc Tarabella, Janusz Wojciechowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Spiros Danelis (Spyros Danellis), Bas Eickhout, Marian Harkin, Giovanni La Via, Véronique Mathieu, Maria do Céu Patrão Neves, Daciana Octavia Sârbu, Dimiter Stojanov (Dimitar Stoyanov), Milan Zver

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Reimer Böge, Ingeborg Gräßle, Heide Rühle

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (12.11.2010)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o zeleni knjigi Komisije z naslovom „O varstvu gozdov in informacijah o stanju gozdov v EU: Kako pripraviti gozdove na podnebne spremembe“
(2010/2106(INI))

Poročevalka: Lena Ek

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker rastoča drevesa skladiščijo ogljik iz ozračja in so pomemben vir in ponor tokov ogljika ter ker se gozdna območja v Evropi širijo, količina ogljika v evropski lesni biomasi pa naj bi se trenutno povečevala za 116 milijonov ton na leto,

B.  ker je v skladu z izsledki gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE) dolgoročni trend naraščanja gozdnatosti v Evropski uniji stabilen,

C. ker ima Evropa skupno 177 milijonov hektarjev gozdov in drugih gozdnih zemljišč, ki pokrivajo 42 % njenega ozemlja,

D. ker so naravni pogoji različnih gozdnih območij v Evropi izredno raznoliki, od subarktičnih do sredozemskih in od alpskih do nižinskih, vključno s poplavnimi ravnicami in deltami rek,

E.  ker gozdovi zagotavljajo preživetje milijonom delavcev, podjetnikov in lastnikov gozdov ter pomembno prispevajo k gospodarski rasti, zaposlovanju in splošni blaginji,

F.  ker je imel ta sektor leta 2005 približno 380 milijard EUR prometa, kar je enako devetim odstotkom evropskega bruto domačega proizvoda,

G. ker je trajnostno gospodarjenje z gozdovi, vključno z varstvom gozdov, bistveno za ohranjanje raznovrstnosti, zdravja in odpornosti gozdov,

H. ker so dejavno in trajnostno upravljani gozdovi eden najučinkovitejših načinov za skladiščenje CO2 iz ozračja,

I.   ker je gozdarstvo še zlasti pomembno na podeželskih območjih in ker 350 000 podjetij v dejavnostih, ki slonijo na gozdu, zaposluje približno 3 milijone ljudi, kar je 8,6 odstotka celotne evropske delovne sile v predelovalni industriji,

1.  pozdravlja mnenje Komisije, da bi morali gozdove obravnavati kot enega glavnih instrumentov za zaviranje dejavnikov, ki prispevajo k podnebnim spremembam, na primer z zajemanjem CO2 iz ozračja; poudarja, da je trajnostno gospodarjenje z gozdovi, vključno z zaščito in obnavljanjem gozdov, ki je prilagojeno različnim pogojem v Evropi, osrednjega pomena za EU pri doseganju njenih podnebnih ciljev in varovanju biotske raznovrstnosti gozdov, ki zagotavlja številne ekosistemske (oskrba z lesom in storitve, povezane z skladiščenjem ogljika ter varstvom pred naravnimi nesrečami) in kulturne storitve (v obliki trajnostnega turizma), ki so bistvene za družbo;

2.  meni, da je aktivna politika boja proti podnebnim spremembam v celoti združljiva s prizadevanji za nadaljnji razvoj lesne industrije kot pomembne industrijske panoge v Evropi; meni, da je lesno industrijo treba nadalje razvijati, da bo v prihodnosti še naprej prispevala k vzpostavitvi trajnostne gospodarske rasti, ustvarjanju novih delovnih mest in boju proti podnebnim spremembam;

3.  poudarja, da gozdarstvo v nekaterih državah članicah že temelji na načelu trajnosti, medtem ko v drugih ta načela niso tako celostno vključena v gozdarstvo; vztraja, da mora EU poskrbeti, da vse države članice pripomorejo k trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi v pravem pomenu besede; poudarja, da bi EU lahko ustanovila središče znanja, ki bi državam članicam zagotavljalo potrebne informacije;

4.  poudarja, da bi morale biti pobude za evropsko gozdarstvo usmerjene tako v „prilagajanje“ gozdov podnebnim spremembam kot v spremljanje in izboljševanje njihovega varstva, zlasti ko gre za habitate visoke kakovosti;

5.  je seznanjen s potencialno dodano vrednostjo evropskega usklajevanja informacij o gozdovih in nadzora ciljev prilagajanja podnebnim spremembam, ciljev blažitve, ciljev obnovljive energije in zgledov najboljše prakse za večnamensko in trajnostno gospodarjenje z gozdovi, zlasti glede na čezmejno naravo izzivov, s katerimi se spoprijemamo;

6.  poziva h koheziji različnih politik EU na področju gozdarstva, kmetijstva, obnovljivih virov energij, biotske raznovrstnosti in drugih vprašanj, povezanih z okoljem, industrijske in raziskovalne politike ter strategije EU 2020;

7.  poudarja potrebo po večji konkurenčnosti v gozdarskem sektorju, ki bo dosežena z naložbami v inovacije, raziskave in razvoj mehanizmov za širjenje pridobljenega znanja;

8.  meni, da so med večjimi izzivi, s katerimi se soočajo evropski gozdovi, gozdni požari, krčenje gozdov, izguba biotske raznovrstnosti in s tem manjša odpornost gozdov, napad invazivnih vrst, parazitov in škodljivcev ter drugih bolezni gozda; ugotavlja, da se mora EU s temi izzivi spopasti s pomočjo pobud za sodelovanje in obveščanje;

9.  poziva Komisijo, države članice in regionalne oblasti, naj bistveno okrepijo vlogo gozdov pri zaščiti pred poplavami, zemeljskimi plazovi, požari, izgubo biotske raznovrstnosti in nesrečami zaradi izjemnih vremenskih pojavov, hkrati pa naj potrebo po zaščiti pred poplavami upoštevajo pri oblikovanju informacijskih sistemov in načrtovanju sistemov finančne podpore za gozdove;

10. ugotavlja, kako pomembno je sodelovanje na svetovni ravni, tako na upravnem področju kot tudi na področju raziskav, pri določanju standardov, zgledov najboljše prakse ter pri prenosu tehnologije in znanstvenega znanja, zlasti v okviru sistema za zmanjšanje emisij zaradi krčenja in uničevanja gozdov; poudarja tudi, da pravične delitve ugodnosti sistema za zmanjšanje emisij zaradi krčenja in uničevanja gozdov ni mogoče doseči brez aktivnega sodelovanja in izmenjave najboljših praks; poudarja pomen programa globalnega nadzorovanja okolja in varnosti pri orisu, nadzoru in evidentiranju gozdnih površin na evropski in mednarodni ravni ter prispevka na ta način zbranih informacij k pogajanjem Združenih narodov o podnebnih spremembah;

11. poudarja potrebo po trajnostnem gospodarjenju z gozdovi ter ohranitvi proizvodne in varovalne vloge gozdov kot tudi po njihovi splošni zmožnosti preživetja, ter opozarja na potrebo po krepitvi odpornosti gozdov v EU na podnebne spremembe in upadajočo biotsko raznovrstnost;

12. poudarja potrebo po spoštovanju različnih izzivov na področju gozdarske politike v EU; je predvsem seznanjen z razlikami v ekosistemih, pri strukturi lastništva gozdov in z raznolikostjo izzivov podnebnih sprememb, s katerimi se spoprijemajo v različnih delih Evrope; poudarja, da je treba meritve in spremljanje izvajati na ustrezni ravni - lokalni, regionalni, na ravni držav članic ali na ravni EU;

13. opozarja pred neomejenim tržnim izkoriščanjem gozdnih virov, ki zelo pogosto vodi v nepopravljivo uničenje, zlasti naravnih gozdnih virov;

14. poudarja, kako pomembno vlogo imajo gozdovi v nacionalnem gospodarstvu, predvsem pri regionalnem razvoju in zlasti na podeželskih območjih, kjer gozdarska panoga v veliki meri prispeva h gospodarski rasti, delovnim mestom, blaginji in privlačnosti regij;

15. poudarja, da bi morale gozdarska politika, glede na to, da gozdarska zakonodaja vpliva na milijone malih lastnikov gozdov, vedno iskati ravnotežje med upoštevanjem premoženjskih pravic lastnikov in zahtevami po skrbi za javno dobro;

16. opozarja, da je gozdarstvo naravni del celostne podeželske in regionalne politike, kar je dejstvo, ki ga je treba upoštevati v razpravah o prihodnosti skupne kmetijske politike po letu 2013, kakor tudi, da je treba določiti ukrepe, povezane z gozdarstvom;

17. priznava, da je vetrne parke v mnogih primerih moč postaviti na gozdnih območjih; meni, da se ukrepi za projekte na področju obnovljivih virov energije in za varstvo gozdov medsebojno dopolnjujejo in si ne nasprotujejo;

18. priznava pomen ohranjanja in povečevanja gozdnih virov v EU, predvsem v državah članicah z večjimi podnebnimi spremembami in ekstremnimi vremenskimi pojavi, saj gozdovi in gozdne površine prinašajo pomembne družbene, gospodarske in okoljske koristi; ter tudi, da morajo biti ukrepi za varstvo gozdov osredotočeni na preprečevanje in prilagajanje na takšen način, da gozdovi ne izgubijo svojih produktivnih, ekoloških in družbenih funkcij;

19. meni, da so lahko lesne surovine nizkoenergijski nadomestki za energetsko intenzivne surovine, kot sta plastika in beton, ki sta pogosto uporabljena v gradbeništvu in drugih industrijah; izpostavlja tveganje, da bi zaradi prekomernega urejanja izdelki iz lesa lahko postali manj konkurenčni v primerjavi s temi neobnovljivimi surovinami;

20. poudarja, da je treba za zagotovitev zakonitega trgovanja in varstva gozdov posebno pozornost nameniti dobavni verigi surovin in proizvodov; poudarja, da bi upravljanje dobavnih verig lahko pripomoglo k pravičnejšim konkurenčnim pogojem, pri čemer sta bistvenega pomena sodelovanje zainteresiranih strani in skupno prizadevanje;

21. poziva k pozornemu spremljanju in skrbnemu nadzoru gozdnih virov, s čimer bi zagotovili, da strategije za bioenergijo in morebitno povečanje stopnje izkoriščanja gozdov za potrebe biomase ne bi povzročili izčrpanja zmogljivosti gozdov za skladiščenje ogljika in ovirali ciljev, povezanih s podnebnimi spremembami;

22. poudarja nesporen pomen gozdnih območij, ki varujejo človekov življenjski prostor pred negativnimi vplivi naravnih pojavov, za javno varnost;

23. opozarja, da je pomembno, da poslovni svet prizna verodostojnost, medijsko pozornost in druge finančne koristi, ki jih lahko doseže z vključevanjem v ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo gozdov;

24. poudarja potrebo po okrepitvi komunikacijske in informacijske politike, da bi zagotovili trajnostno upravljanje z gozdovi, se prilagodili podnebnim spremembam, osvestili javnost in spodbudili trajnostno uporabo lesa;

25. poudarja pomen izmenjave najboljših praks o tem, kako lahko podjetja in industrijske panoge z uporabo pristopa, ki upošteva življenjski krog, prispevajo k ciljem na področju biotske raznovrstnosti in kako lahko zgradijo povezavo med ohranjanjem biotske raznovrstnosti in ustvarjanjem prihodka;

26. ugotavlja, da ima Evropa nesporno strokovno znanje na področju gozdarstva, ki izhaja iz dolgoletnih tradicionalnih gozdarskih praks; kljub vsemu poziva k nadaljnjemu ukrepanju pri raziskovanju, usposabljanju, komuniciranju in obveščanju v zvezi s tveganjem, povezanim s podnebnimi spremembami za gozdove in gozdarsko panogo, ter k dolgoročnemu načrtovanju regionalnih organov in držav članic, v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi in Komisijo; meni, da so potrebne dodatne raziskave na področju absorpcije CO2 v različnih tipih gozdov;

27. poziva k nadaljnjemu ukrepanju pri raziskovanju, izobraževanju in obveščanju v zvezi s tveganjem, povezanim s podnebnimi spremembami za gozdove in gozdarsko panogo, ter k dolgoročnemu načrtovanju gozdarske industrije, regij in držav članic; poudarja potrebo po boljšem usklajevanju evropskih in nacionalnih raziskovalnih programov o nevarnostih podnebnih sprememb za gozdove in gozdarski sektor; poziva Komisijo, naj preuči možnost oblikovanja referenčne spletne strani z digitalnim kartiranjem gozdnih območij in njihovih odobrenih rab, območij NATURA in redkih ekosistemov, da bi vladnim službam, državljanom in podjetjem zagotovili boljše informacije;

28. poudarja, da lahko prilagodljivost gozdov z vidika globalnih podnebnih sprememb pozitivno učinkuje na gozdne komplekse in gozdarsko panogo; poziva k večji finančni podpori za raziskave na področju zmožnosti prilagajanja;

29. poudarja, da si je treba bolj prizadevati za usklajevanje in obveščanje v EU ter med EU in državami članicami; zavzema stališče, da bi bil eden od načinov za dosego tega oblikovanje službe v okviru Komisije, ki bi usklajevala vse te dejavnosti, povezane z gozdarstvom Unije; poziva Komisijo, naj opravi preiskavo in oblikuje predlog za oblikovanje takšne službe v okviru enega od generalnih direktoratov;

30. poudarja, da je treba pripraviti strategijo za finančne instrumente, namenjene ciljem na področju gozdarstva na svetovni ravni in na ravni EU, vključno z izmenjavo najboljših praks med državami članicami; poziva Komisijo, naj pred koncem leta 2011 predstavi študijo;

31. meni, da bi moralo biti industrijsko izkoriščanje gozdnih virov za oskrbo z lesom kot surovine za kemično industrijo ali polizdelka za izdelavo gradbenih materialov v prvi vrsti omejeno na gozdne nasade; opozarja na škodljive učinke privatizacije naravnega bogastva držav članic, vključno z gozdovi;

32. poziva Komisijo, naj pripravi in spremlja kazalnike v zvezi z gozdovi in njihovimi funkcijami (npr. obseg gozdov, sposobnost obnavljanja, količina podtalnice, stopnje erozije, območja za ponovno pogozdovanje itd.) na evropski in nacionalni ravni;

33. poudarja, da bo v sušnih območjih in regijah, ki jim grozi dezertifikacija, ponovno pogozdovanje s produktivnimi vrstami koristilo prebivalcem in zagotovilo njihovo sodelovanje pri varovanju gozdov in boju proti požarom;

34. priznava, da so v mediteranskih državah gozdovi še posebej pomembni zaradi svoje zmožnosti zniževanja temperatur in uravnavanja kroženja vode, zato meni, da bi morale biti pred ponovnim pogozdovanjem izvedene znanstvene študije za določitev vrst in območij, ki so najprimernejša za ohranjanje tal in zajetje deževnice;

35. spodbuja države članice in Komisijo, naj nadaljujejo s prizadevanji za odpravo nezakonite sečnje in trgovine s tako pridobljenim lesom, saj bodo s tem pripomogle k preprečevanju krčenja in propadanja gozdov ter izgube biotske raznovrstnosti;

36. meni, da je treba pri boju proti podnebnim spremembam gozdno-kmetijska drevesa zaradi njihovega pomena pri skladiščenju CO2 obravnavati na enak način kot vse tradicionalne neproduktivne gozdove.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

9.11.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

44

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Pierre Audy, Ivo Belet, Bendt Bendtsen, Jan Březina, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Lena Ek, Ioan Enciu, Gaston Franco, Adam Gierek, Fiona Hall, Romana Jordan Cizelj, Arturs Krišjānis Kariņš, Philippe Lamberts, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Marisa Matias, Judith A. Merkies, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Aldo Patriciello, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Michèle Rivasi, Paul Rübig, Amalia Sartori, Francisco Sosa Wagner, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas), Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Adina-Ioana Vălean, Kathleen Van Brempt, Alejo Vidal-Quadras, Henri Weber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

António Fernando Correia De Campos, Andrzej Grzyb, Jolanta Emilia Hibner, Silvana Koch-Mehrin, Ivari Padar, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Peter Skinner, Silvia-Adriana Ţicău, Catherine Trautmann

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

16.3.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

53

6

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

János Áder, Elena Oana Antonescu, Kriton Arsenis, Pilar Ayuso, Paolo Bartolozzi, Sandrine Bélier, Sergio Berlato, Martin Callanan, Nessa Childers, Bairbre de Brún, Bas Eickhout, Edite Estrela, Karl-Heinz Florenz, Elisabetta Gardini, Julie Girling, Cristina Gutiérrez-Cortines, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Dan Jørgensen, Karin Kadenbach, Christa Klaß, Holger Krahmer, Jo Leinen, Corinne Lepage, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Miroslav Ouzký, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Gilles Pargneaux, Antonyia Parvanova, Andres Perello Rodriguez, Sirpa Pietikäinen, Mario Pirillo, Pavel Poc, Vittorio Prodi, Frédérique Ries, Anna Rosbach, Oreste Rossi, Dagmar Roth-Behrendt, Daciana Octavia Sârbu, Carl Schlyter, Horst Schnellhardt, Richard Seeber, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Bogusław Sonik, Salvatore Tatarella, Åsa Westlund, Glenis Willmott, Sabine Wils, Marina Yannakoudakis

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Marisa Matias, Miroslav Mikolášik, Bill Newton Dunn, Bart Staes, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Giommaria Uggias, Thomas Ulmer, Marita Ulvskog, Anna Záborská