POROČILO s priporočili Komisiji o predlaganih začasnih ukrepih za zamrznitev in razkritje dolžnikovega premoženja v čezmejnih primerih
14.4.2011 - (2009/2169(INI)
Odbor za pravne zadeve
Poročevalka: Arlene McCarthy
(Pobuda - člen 42 poslovnika)
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
s priporočili Komisiji o predlaganih začasnih ukrepih za zamrznitev in razkritje dolžnikovega premoženja v čezmejnih primerih
Evropski parlament,
– ob upoštevanju člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2007 o zeleni knjigi o izboljšanju učinkovitosti izvrševanja sodnih odločb v Evropski uniji: zaplemba bančnih računov[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. aprila 2009 o učinkovitem izvrševanju sodnih odločb v Evropski uniji: preglednost dolžnikovega premoženja[2],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2009 o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu: območje svobode, varnosti in pravice za državljane – stockholmski program[3],
– ob upoštevanju stockholmskega programa za obdobje 2010–2014: odprta in varna Evropa, ki služi svojim državljanom in jih varuje[4], ki ga je Evropski svet sprejel 10. decembra 2009[5], zlasti njegove točke 3.4.2,
– ob upoštevanju členov 42 in 48 poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenja Odbor za ekonomske in monetarne zadeve (A7–0000/2011),
A. ker je notranji trg najpomembnejše orodje Unije za spodbujanje rasti po finančni krizi; ker je bistvenega pomena, da se milijonom podjetij in državljanov, ki uporabljajo notranji trg ter koristijo pravico do bivanja, dela in potovanja po vsej Evropski uniji, omogočijo učinkovita pravna sredstva, kadar imajo zahtevek zoper druge državljane ali podjetja,
B. ker sta za državljane in podjetja postala notranji trg in območje svobode, varnosti in pravice resničnost samo na tistih področjih, kjer se pravo Unije, zlasti na civilnopravnem področju, učinkovito izvaja od prenosa in ozaveščanja do uporabe in izvrševanja,
C. ker je trenutna raven uspešnih čezmejnih izterjav dolgovanega premoženja tako fizičnih kot pravnih oseb izredno nizka; ker tako stanje odvrača od čezmejnega trgovanja, sporoča neposlušnim dolžnikom, da ne bodo kaznovani, in zavira gospodarsko učinkovitost Unije,
D. ker so v primerih, ko ima dolžnik premoženje v več državah članicah, stroški čezmejne izterjave dolgov za upnike trenutno previsoki, da bi lahko zahtevali izterjavo; ker je čas, da se ta postopek izterjave poenostavi in pospeši,
E. ker izjemno visoki stroški negativno vplivajo na širjenje čezmejnih posojil in celo čezmejnih poslovnih transakcij, kar resno ovira polno delovanje notranjega trga,
F. ker mora biti čezmejno izvrševanje prednostna naloga na notranjem trgu, sodišča pa morajo biti sposobna hitro ukrepati za zamrznitev premoženja dolžnika ali domnevnega dolžnika; če takšne možnosti ni, lahko prevaranti in drugi, ki se namerno želijo izogniti obveznostim, premoženje prenesejo pod drugo jurisdikcijo, državljane in mala podjetja, ki so že pridobili sodno odločbo, pa prisilijo, da povrnitev premoženja zahtevajo na sodišču druge države članice,
G. ker je glede na praktične težave, ki jih imajo v čezmejnih primerih upniki pri dostopanju do podatkov o dolžnikih v javnih ali zasebnih virih, potreben nalog za razkritje podatkov,
H. ker naj bi zakonodajni ukrep, zahtevan v tej resoluciji, temeljil na podrobni oceni učinka, kot je zahteval Parlament,
I. ker naj bi bili podrobni podatki o postopkih za izvrševanje zahtevkov v vsaki državi članici dostopni prek portala evropskega e-pravosodja, ker bi bilo treba okrepiti sodelovanje med izvršilnimi organi držav članic, da bi pospešili izterjavo dolgov;
J. ker bi morala predlagana orodja dopolnjevati veljavno pravo in pobude Unije, predvsem direktivo 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih[6], uredbo Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah[7], uredbo (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog[8], uredbo (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti[9] in portal evropskega e-pravosodja,
K. ker bi morali biti instrumenti enostavni in omogočati izvajanje brez zamud in nepotrebnih stroškov; ker morajo biti na voljo, kjer je to mogoče, ex parte in imeti učinek presenečenja; ker bi bilo treba ustrezno zaščititi pravice dolžnikov in domnevnih dolžnikov, da se prepreči vsakršno zlorabo zahtevanih ukrepov,
1. zahteva, naj Komisija na podlagi člena 81(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije Parlamentu hitro predloži zakonodajne predloge ukrepov za zamrznitev in razkritje sredstev dolžnikov in domnevnih dolžnikov v čezmejnih primerih, v skladu s priloženimi podrobnimi priporočili;
2. potrjuje, da ta priporočila spoštujejo načelo subsidiarnosti in temeljne pravice državljanov;
3. meni, da zahtevani predlog ne bo imel finančnih posledic za proračun Unije;
4. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in priložena podrobna priporočila posreduje Komisiji in Svetu.
- [1] UL C 263 E, 16.10.2008, str. 655
- [2] UL C 184 E, 8.7.2010, str. 7
- [3] UL C 285 E, 21.10.2010, str. 12
- [4] UL C 115, 4.5.2010, str. 1.
- [5] Sklepi Evropskega sveta z dne 10. in 11. decembra 2009 (dok. EUCO 6/09).
- [6] UL L 48, 23.2.2011, str. 1.
- [7] UL L 21, 16.1.2001, str. 1.
- [8] UL L 399, 30.12.2006, str. 1.
- [9] UL L 199, 31.7.2007, str. 1.
PRILOGA K PREDLOGU RESOLUCIJE: PODROBNA PRIPOROČILA K VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA
Del 1: Zahtevani instrumenti
Priporočilo 1 (o obliki in naravi predvidenih instrumentov)
Evropski parlament zahteva naslednja instrumenta: evropski nalog za ohranitev premoženja in evropski nalog za razkritje premoženja. Unija naj ukrepa s sprejetjem uredbe. Oba instrumenta naj bosta samostojni sredstvi, ki bosta dopolnjevali sredstva, ki jih daje na voljo nacionalna zakonodaja. Uporablja naj se ju le v čezmejnih primerih.
Del 2: Priporočila, ki so skupna za oba instrumenta
Priporočilo 2 (o pristojnosti za izdajo takega naloga)
Evropski parlament meni, da bi morali zahtevani instrumenti vsebovati enotna pravila o pristojnosti, ki bodo opredeljevala, katero sodišče je pristojno za njihovo izdajo. Ta pravila naj upoštevajo dejstvo, da je na splošno najboljše, če naloge obravnava sodišče s stvarno pristojnostjo po Uredbi Sveta (ES) št. 44/2001[1]. Upoštevajo naj tudi, na kateri stopnji je glavni postopek, v katerem je zahtevana izdaja naloga.
Priporočilo 3 (o pristojnosti za obravnavo ugovorov zoper izdajo naloga)
Evropski parlament meni, da bi morala biti obravnava ugovorov, kadar so ti podani zoper veljavnost naloga po vsej EU, v izključni pristojnosti sodišča, ki je začelo postopek za izdajo evropskega naloga za ohranitev premoženja ali evropskega naloga za razkritje premoženja. Če je ugovor podan zoper učinek, ki ga ima evropski nalog za ohranitev premoženja v posamezni državi članici, ki ni država, v kateri se nahaja sodišče, bi se lahko takšno pravilo spremenilo s podelitvijo pristojnosti tudi sodiščem tiste države članice, v kateri je premoženje, da bi tako zaščitili dolžnike in tretje stranke. V zahtevanih instrumentih je treba izčrpno navesti podlago za ugovor zoper izdajo naloga.
Priporočilo 4 (o standardnem obrazcu za zahtevo za izdajo naloga in o poročanju)
Evropski parlament meni, da bi moralo biti možno zaprositi za izdajo obeh nalogov z uporabo standardnega večjezičnega obrazca, tudi prek portala evropskega e-pravosodja. Obrazec naj bo čim bolj enostaven. Standardizirati bi bilo treba tudi sporočila o izvršbi nalogov (v primeru evropskega naloga za ohranitev premoženja: na primer odgovor banke izvršilnemu organu o uspešnosti zaplembe, obveščanju dolžnika itd.)..
Priporočilo 5 (o poročanju)
Komisija bi morala biti dolžna poročati o izvajanju zahtevanih instrumentov, zlasti o njihovem sprejemanju.
Del 3: Priporočila, ki se nanašajo na evropski nalog za ohranitev premoženja
Priporočilo 6 (o stopnji, na kateri je možno v glavnem postopku zahtevati izdajo naloga)
Evropski parlament meni, da je bistveno, da se lahko evropski nalog za ohranitev premoženja pridobi enostransko, ne da bi bilo treba stranko, na premoženje katere se nanaša, o tem na začetku obvestiti. Nalog naj bo na voljo pred, med in po glavni obravnavi.
Priporočilo 7 (o začetku postopka s strani upnika)
Evropski parlament meni, da bi moralo nacionalno sodišče o izdaji evropskega naloga za ohranitev premoženja odločiti po lastnem preudarku. Poleg tega, naj dokazno breme nosi tožnik, ki mora predstaviti zadostne dokaze (fumus boni juris) in dokazati nujnost (periculum in mora). Nacionalna sodišča morajo ta merila presojati na podlagi obstoječe sodne prakse Sodišča.
Priporočilo 8 (o minimalnem obsegu podatkov, potrebnih za izdajo evropskega naloga za ohranitev premoženja)
Evropski parlament meni, da bi morali zadostovati natančni podatki o dolžniku ali domnevnemu dolžniku upniku in da dejanske številke bančnih računov niso potrebne. Ti podatki bi morali zadostovati, da bi se izognili zmedi v primeru homonimov.
Priporočilo 9 (o izvršljivosti takega naloga)
Če je nalog pridobljen pred sodno odločbo, s katero je ugotovljen dolg, kar je najbolj pogosto, bi moral biti izvršljiv po vsej Evropski uniji ob upoštevanju minimalnih nujnih vmesnih ukrepov. Če pa je nalog pridobljen po sodni odločbi, s katero je ugotovljen dolg, potem bi moral biti izvršljiv po vsej Evropski uniji brez vsakršnih vmesnih ukrepov.
Priporočilo 10 (o učinku takega naloga)
Evropski parlament meni, da mora biti učinek evropskega naloga za ohranitev premoženja omejen na zaplembo bančnih računov in začasno zamrznitev bančnih depozitov ter da ne bi smel upniku podeliti nobene oblike lastništva premoženja. Še naprej bi bilo treba obravnavati vprašanje, ali naj nalog zajema tudi druge vrste premoženja, kot so nepremičnine ali bodoče premoženje (zahtevek, ki bo postal plačljiv ali dediščina).
Evropski nalog za ohranitev premoženja bi moral imeti pravni učinek zgolj na toliko računov, kot je potrebno, omejen pa bi moral biti na znesek dolga, vključno z vsemi pravnimi stroški in obrestmi. Sodišče, ki začne postopek, bi moralo imeti možnost, da nalog pravočasno omeji na osnovi posamičnega primera in ob upoštevanju dejstev vsakega primera posebej.
Priporočilo 11 (o obdelavi evropskih nalogov za ohranitev premoženja)
Evropski parlament je najbolj naklonjen elektronskemu sistemu prenosa podatkov, ki bi povezoval sodišče, ki izda nalog, z banko, pri kateri so računi, dostopen pa bi bil preko portala evropskega e-pravosodja, vendar je pripravljen sprejeti tudi druge možnosti.
Evropski parlament meni, da bi moral evropski nalog za ohranitev premoženja banke zavezovati, da ga nemudoma uveljavijo (tj. v natančno opredeljenih časovnih rokih) ter obvestijo izvršilne organe o uspehu ali neuspehu vsake zaplembe. Taka obdelava naj bo skladna z veljavnimi pravili o varstvu podatkov.
Evropski parlament Komisijo spodbuja, naj zahtevane instrumente načrtuje tako, da bodo stroški njihove uporabe čim nižji. Glede na znatne razlike med stroški bančnih zaplemb med državam članicami, bi bilo treba obravnavati vprašanje, ali naj bo namen zahtevanih instrumentov uskladitev teh stroškov oziroma naj bo odločitev o njihovi ravni prepuščena državam članicam. V vsakem primeru taki stroški ne bi smeli presegati zneska, določenega z uredbo, morali pa bi biti pregledni, nediskriminatorni, odražati dejanske nastale stroške, upoštevati vzpostavitev enotnega območja plačila v evrih in dejstvo, da bi morali biti taki postopki čim bolj standardizirani.
Evropski parlament poziva, da se podrobno preuči, kdo naj nosi stroške obdelave evropskega naloga za ohranitev premoženja, tudi s proučitvijo najboljših praks na nacionalni in regionalni ravni.
Priporočilo 12 (o postopkovnih ukrepih za zaščito dolžnikov in domnevnih dolžnikov)
Evropski parlament meni, da bi lahko zahtevani instrument vključeval obsežen nabor ukrepov za varovanje dolžnikov in domnevnih dolžnikov:
A. Kadar se za izdajo evropskega naloga za ohranitve premoženja zaprosi pred sodno odločbo, s katero se ugotovi obstoj dolga, je izdaja odvisna od varščine in drugih jamstev, ki jih sodišče, na katerem se je postopek začel, po lastni presoji zahteva od tožnika, da se toženi stranki ali kakršni koli tretji stranki nadomesti vso nastalo škodo. Tožena stranka mora imeti možnost, da se evropski nalog za ohranitev premoženja po predložitvi varščine razveljavi. Države članice bi morale zagotoviti, da te določbe ne bodo preprečevale dostopa tistim z omejenimi finančnimi sredstvi.
B. Če je evropski nalog za ohranitev premoženja izdan brez obvestila (ex parte), potem je treba toženo stranko uradno obvestiti in ji nemudoma po izvršbi zagotoviti vse podatke, potrebne za pripravo ugovora zoper nalog.
C. Tožena stranka bi morala biti upravičena, da predloži naknadni (ex post) ugovor zoper evropski nalog za ohranitev premoženja. V zahtevanem instrumentu naj se uskladi podlaga za tak ugovor, pa tudi pristojnost za obravnavo takega ugovora.
D. Za evropski nalog za ohranitev premoženja bi bilo treba določiti jasen časovni okvir. Če se glavni postopek še ni pričel, bi moralo časovno omejitev za nalog določiti sodišče, ki ga je izdalo.
E. Instrument bi moral tudi ustrezno upoštevati raznolikost nacionalnih praks glede ekonomskih težav dolžnikov, vključno z obstoječimi omejitvami, pod katerimi ni mogoče zapleniti premoženja na bančnem računu fizične osebe. Ta vprašanja bi bilo zato treba obravnavati po pravu države članice, v kateri ima dolžnik oz. domnevni dolžnik stalno prebivališče. Da bi povečale pravno varnost za upnike, bi morale države članice Komisiji posredovati podatke o obstoju takih izjem, ki naj bodo objavljeni.
F. V evropskem nalogu za ohranitev premoženja mora biti določeno, da ga upnik izvršuje na lastno odgovornost in da je lahko odgovoren za nadomestilo vse škode, ki bi zaradi izvršilnih ukrepov nastala dolžniku.
Del 4: Priporočila, ki se nanašajo na evropski nalog za razkritje premoženja
Priporočilo 13 (o izvršljivosti takega naloga)
Evropski parlament meni, da bi moralo biti možno nalog zahtevati vsaj po sodni odločbi, s katero je ugotovljen dolg. Komisija bi morala proučiti, ali naj bo nalog na voljo v zgodnejši fazi postopka, na primer ko sodišče s stvarno pristojnostjo presoja dejansko tveganje, da sodba odločba ne bo izpolnjena, in katere ustrezne zaščitne ukrepe naj vzpostavi.
Evropski parlament prav tako meni, da bi morala vsaka država članica odločiti, kateri organ ali organi so pristojni, da začnejo s postopkom za evropski nalog za razkritje podatkov. Ti delegirani organi bi lahko ob upoštevanju okoliščin posameznega primera izdali evropski nalog za razkritje podatkov za posamezni primer.
Priporočilo 14 (o področju uporabe takega naloga)
Evropski parlament meni, da bi morali dolžniki praviloma razkriti vse premoženje, ki se nahaja na območju svobode, varnosti in pravice, da bi upnikom omogočili kar najširšo izbiro ukrepov.
Priporočilo 15 (o izvršljivosti takega naloga)
Evropski parlament meni, da bi moralo biti za spremembo ali razveljavitev naloga pristojno samo sodišče ali organ, ki je začel postopek za izdajo evropskega naloga za razkritje premoženja. Takšen nalog mora biti izvršljiv po vsej Evropski uniji, ne da bi bili za to potrebni kakršni koli vmesni ukrepi.
Priporočilo 16 (o postopkovnih ukrepih za zaščito dolžnikov in domnevnih dolžnikov)
Evropski parlament meni, da bi lahko zahtevani instrument vključeval obsežen nabor ukrepov za varovanje dolžnikov:
A. Instrument mora vzpostaviti ustrezno ravnovesje med pravico do varstva osebnih podatkov, ki jo zagotavlja Direktiva 95/46/ES in kot je zapisana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, in učinkovitim izvrševanjem sodnih odločb. Zlasti je treba vzpostaviti ukrepe za zaščito podatkov, razkritih zaradi evropskega naloga za razkritje, in preprečiti njihovo zlorabo.
B. V evropskem nalogu za razkritje premoženja mora biti določeno, da ga upnik izvršuje na lastno odgovornost in da je lahko odgovoren za nadomestilo vse škode, ki bi dolžniku nastala zaradi izvršilnih ukrepov.
C. Če je dolg v celoti odplačan, se mora evropski nalog za razkritje premoženja takoj razveljaviti, tudi na enostransko prošnjo dolžnika ob dokazilu o plačilu dolga.
Priporočilo 17 (o sankcijah za nepravilne podatke v izjavi)
Evropski parlament meni, da bi morala zahtevana instrumenta določiti okvir za sankcioniranje neskladnosti ali napačnih izjav, da bi se doseglo učinkovito in enotno izpolnjevanje naloga na vsem območju svobode, varnosti in pravice.
- [1] Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, UL L 12, 16.1.2001, str. 1.
OBRAZLOŽITEV
Na milijone podjetij uveljavlja pravico do trgovanja na notranjem trgu Evropske unije, prav tako pa milijoni državljanov uveljavljajo svojo pravico do bivanja, dela in potovanja na ozemlju Evropske unije. Zato morajo imeti državljani na notranjem trgu na voljo učinkovita pravna sredstva, kadar imajo zahtevek zoper druge državljane ali podjetja.
Evropska unija je že sprejela zakonodajo, ki omogoča vlaganje čezmejnih zahtevkov in vzajemno priznavanje sodnih odločb nacionalnih sodišč, vključno z uredbo Bruselj I, evropskim nalogom za izvršbo, postopkom v sporih majhne vrednosti in postopkom za plačilni nalog. Vendar pa pridobitev sodne odločbe predstavlja le del postopka; državljani in podjetja morajo imeti tudi pravico do učinkovitega izvrševanja tovrstnih sodnih odločb.
Ena od pomembnih sestavin učinkovitega izvrševanja sodnih odločb je začasni ukrep, ki sodiščem omogoča hitro ukrepanje pri izdaji naloga za razkritje dolžnikovega premoženja in njegovo zamrznitev.
Brez takšnega začasnega ukrepa se prevaranti in drugi dolžniki lahko enostavno izognejo svojim obveznostim s prenosom premoženja pod drugo jurisdikcijo ter tako upnikom onemogočijo učinkovito izvrševanje sodne odločbe na enotnem trgu.
Državljani ali majhna podjetja morajo vložiti finančna sredstva in čas za pridobitev sodne odločbe, potem pa so se prisiljeni obračati na sodišča drugih držav članic, pri čemer nimajo nikakršnih zagotovil za uspešno ali pravično razrešitev postopka.
Evropske institucije so pri obravnavi omenjene težave opozorile na potrebo po vzpostavitvi učinkovitega režima za zamrznitev in razkritje dolžnikovega premoženja:
Komisija je sprejela dve zeleni knjigi o tem vprašanju, in sicer leta 2006 o zaplembi bančnih računov ter leta 2008 o preglednosti dolžnikovega premoženja.
– Parlament je sprejel resoluciji, v katerih je pozval k vzpostavitvi postopka za začasno zamrznitev bančnih računov (poročevalec: Kurt Lechner)[1], in pozval Komisijo, naj preuči začasni ukrep Skupnosti za razkritje premoženja (poročevalka: Neena Gill)[2], ki bi dopolnil ukrepe nacionalnih sodišč in bi veljal na ozemlju celotne Evropske unije. Parlament je v obeh poročilih izrazil stališče, da je treba vsak instrument Evropske unije omejiti na obravnavo čezmejnih zadev.
– Stockholmski program Evropskega sveta poziva Komisijo, naj „preuči, ali je potrebno in izvedljivo, da se na ravni Unije določijo nekateri začasni ukrepi, vključno z zaščitnimi, s katerimi bi na primer preprečili izginotje sredstev pred izvršitvijo zahtevka“ in naj „na podlagi zelenih knjig iz leta 2006 in 2008 pripravi ustrezne predloge za izboljšanje učinkovitosti izvrševanja sodb v Uniji glede bančnih računov in sredstev dolžnikov“.
- Parlament je v svoji resoluciji z dne 25. novembra 2009 o prihodnjem stockholmskem programu pozval k „predlogom za enostaven in neodvisen evropski sistem za zaplembo bančnih računov in začasno zamrznitev bančnih depozitov“.
– Komisija je pripravila predstavitev, ki bo potekala 1. junija 2011, njen predlog pa bo predvidoma pripravljen junija 2011. Zakonodajna pobuda o preglednosti dolžnikovega premoženja je predvidena za leto 2013.
Odbor je zato na lastno pobudo pripravil to zakonodajno poročilo, da bi:
o pozval Komisijo, naj čim hitreje predstavi predloge začasnih ukrepov za zamrznitev in razkritje dolžnikovega premoženja v čezmejnih zadevah, in
o opredelil glavne lastnosti ukrepov, ki jih Parlament želi vključiti v tovrstne predloge.
- [1] Z dne 25. oktobra 2007 o zaplembi bančnih računov (2007/2026(INI)).
- [2] Z dne 22. aprila 2009 o preglednosti dolžnikovega premoženja (2008/2233(INI)).
MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (5. 10. 2010)
za Odbor za pravne zadeve
o predlaganih začasnih ukrepih za zamrznitev in razkritje dolžnikovega premoženja v čezmejnih primerih
(2009/2169(INI))
Pripravljavec mnenja: Theodor Dumitru Stolojan
POBUDE
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. pozdravlja samoiniciativno poročilo Odbora za pravne zadeve, saj obravnava težave zaradi vse večjega števila čezmejnih gospodarskih sporov in potrebo po skladnosti na notranjem trgu;
2. ugotavlja, da gospodarske krize pogosto spremlja povečanje števila goljufij; meni, da so zaradi tega nujni večja čezmejna preglednost premoženja in hitrejši mehanizmi za čezmejno izterjavo dolgov;
3. ugotavlja, da je osrednji predpogoj za enake konkurenčne pogoje, ki jih zahteva enotni trg, dostop do delujoče in cenovno sprejemljive čezmejne izterjave dolgov;
4. poudarja, da je ustrezna in pravočasna obveščenost o dolžnikovem premoženju bistvena za izterjavo dolga, zaščito interesov upnikov in zagotavljanje izvrševanja zakonodaje; zato poziva Komisijo, naj si odločneje prizadeva za uskladitev virov informacij v državah članicah, na primer poslovnih registrov;
5. poudarja, da bi morale imeti banke in druge institucije krite stroške za storitve, vendar bi morali biti ti stroški resničen odraz potrebnih in dejanskih stroškov;
6. podpira izvajanje vmesnih ali začasnih ukrepov, s katerimi bi lahko rešili primere ali spore glede izterjave dolgov v zvezi s tem procesom, še preden bi primeri prišli pred sodišče, s čimer bi se zmanjšali stroški izterjave dolgov;
7. predlaga uvedbo standardiziranih instrumentov za razkritje in zamrznitev dolžnikovega premoženja v čezmejnih gospodarskih sporih, saj so te instrumente države članice že sprejele za primere v zvezi z izterjavo davčnih obveznosti;
8. poudarja, da bi moral biti obseg razkritij zadosten zgolj za kritje denarnih zahtevkov in da se dokaže sposobnost kritja morebitnih stroškov, kot so osnovni življenjski stroški, ki bi jih bilo mogoče izključiti iz zasega; ugotavlja, da bi morala za skupno lastništvo obstajati predpostavka enakopravnih deležev, razen če se dokaže nasprotno;
9. vztraja, da bi moral biti vsak začasni ukrep in vsak drug pravno zavezujoč instrument za razkritje ali zamrznitev dolžnikovega premoženja sporočen v elektronski obliki;
10. predlaga okrepitev sodelovanja med izvršilnimi organi držav članic, da bi pospešili izterjavo dolgov;
11. poziva Komisijo, naj pospeši zakonodajno pobudo o preglednosti dolžnikovega premoženja, ki je načrtovana za leto 2013.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja |
5.10.2010 |
|
|
|
||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
41 0 0 |
||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Sharon Bowles, Udo Bullmann, George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Diogo Feio, Elisa Ferreira, José Manuel García-Margallo y Marfil, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Liem Hoang Ngoc, Gunnar Hökmark, Othmar Karas, Wolf Klinz, Jürgen Klute, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Philippe Lamberts, Astrid Lulling, Hans-Peter Martin, Arlene McCarthy, Ivari Padar, Ani Podimata (Anni Podimata), Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Edward Scicluna, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Ivo Strejček, Marianne Thyssen, Ramon Tremosa i Balcells, Corien Wortmann-Kool |
|||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Pervenche Berès, David Casa, Sari Essayah, Thomas Händel, Danuta Maria Hübner, Arturs Krišjānis Kariņš, Thomas Mann, Pablo Zalba Bidegain |
|||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Elżbieta Katarzyna Łukacijewska |
|||||
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja |
12.4.2011 |
|
|
|
||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
20 0 1 |
||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Sebastian Valentin Bodu, Christian Engström, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Klaus-Heiner Lehne, Antonio López-Istúriz White, Antonio Masip Hidalgo, Alajos Mészáros, Bernhard Rapkay, Evelyn Regner, Alexandra Thein, Diana Wallis, Rainer Wieland, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka |
|||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Piotr Borys, Sergio Gaetano Cofferati, Sajjad Karim, Kurt Lechner, Eva Lichtenberger, Arlene McCarthy, Angelika Niebler |
|||||