POROČILO o vmesnem pregledu evropskih satelitskih radio-navigacijskih programov: ocena izvajanja, prihodnji izzivi in obeti za financiranje

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

OBRAZLOŽITEV

MNENJE Odbora za zunanje zadeve (8. 7. 2010)

MNENJE Odbora za proračun (16.3.2011)

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

18.4.2011 - (2009/2226(INI))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalec: Vladimír Remek

Postopek : 2009/2226(INI)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A7-0165/2011

Predložena besedila :

A7-0165/2011

Razprave :

Glasovanja :

PV 08/06/2011 - 6.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0265

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE Odbora za zunanje zadeve
MNENJE Odbora za proračun
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

o vmesnem pregledu evropskih satelitskih radio-navigacijskih programov: ocena izvajanja, prihodnji izzivi in obeti za financiranje

(2009/2226(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. junija 2007[1] o financiranju Evropskega programa satelitske radionavigacije (GALILEO) v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006 in večletnim finančnim okvirom 2007–2013,

– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o nadaljevanju izvajanja evropskih satelitskih navigacijskih programov (EGNOS in Galileo)[2],

– ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 912/2010 o ustanovitvi Agencije za evropski GNSS[3],

– ob upoštevanju sporočila Komisije o akcijskem načrtu za aplikacije globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS) (SEK(2010)0717),

– ob upoštevanju tržnega poročila o GNSS Agencije za evropski GNSS (iz oktobra 2010),

– ob upoštevanju sporočila Komisije o pregledu proračuna EU (KOM(2010)0700),

– ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom Vmesni pregled evropskih programov satelitske navigacije (KOM(2011)0005),

– ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za proračun (A7-0165/2011),

A. ker Evropski parlament dosledno v celoti podpira evropski globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS), ki se izvaja prek programov Galileo in EGNOS, njegov namen pa je izboljšanje vsakdanjega življenja evropskih državljanov, zagotavljanje avtonomije in neodvisnosti Evrope ter pridobitev znatnega deleža na svetovnem trgu visoke tehnologije, odvisnem od satelitske navigacije,

B. ker je EU trenutno odvisna od ameriškega globalnega sistema za določanje položaja (GPS), saj na njem temeljijo dejavnosti v vrednosti okoli 7 % BDP,

C. ker naj bi Galileo po pričakovanjih omogočal jasne prednosti v primerjavi z GPS-om, in sicer večjo natančnost, globalno celovitost, avtentikacijo in jamstvo storitve, z njim pa bo Unija dobila tudi strateško avtonomnost,

D. ker globalni trg za GNSS raste eksponentno in bo po nekaterih ocenah leta 2020 dosegel približno 150 milijard EUR, od tega pa bo v EU ustvarjenih manj kot 20 %,

E. ker EGNOS vsakodnevno uporablja že 80.000 evropskih kmetov in je bil nedavno potrjen za civilno letalstvo ter ker naj bi certifikacija za pomorski promet po pričakovanjih sledila v bližnji prihodnosti,

F. ker naj bi Galileo postal tehnološko najbolj napreden in najsodobnejši globalni satelitski navigacijski sistem na svetu, ki bi določal svetovni standard za prihodnost, združeval visoko stopnjo znanosti, naprednih tehnologij in izkušenih kadrov ter prispeval k inovacijam in konkurenčnosti industrije EU,

G. ker bosta EGNOS in Galileo ustvarila 60 milijard EUR neposrednih koristi za gospodarstvo in družbo EU, in sicer v obliki večje varnosti v cestnem in letalskem prometu, manjšega onesnaženja zraka in porabe pesticidov, novih delovnih mest in javne varnosti ter bosta v primerjavi z drugimi primerljivimi naložbami prinesla zelo veliko stroškovno učinkovitost,

H. ker je pri štirih globalnih in dveh regionalnih satelitskih navigacijskih sistemih, ki jih razvijajo različni mednarodni akterji, hitrost, s katero se dajo storitve na voljo, bistveni element za Galileo, če naj ta evropski sistem čim prej postane drug velik referenčni globalni satelitski navigacijski sistem,

I. ker je neuspeh začetnega javno-zasebnega partnerstva za financiranje programov GNSS leta 2007 privedel do odločitve, da se bo izvajanje financiralo izključno iz proračuna Unije (3,4 milijarde EUR za fazo opredelitve, fazo potrditve in uvajalno fazo do leta 2013), posledično pa bo Evropska unija imela popolno lastništvo, zaradi česar bosta Galileo in EGNOS prva velika projekta te vrste v lastništvu EU;

J. ker je Galileo civilni sistem pod civilnim nadzorom in bi morale biti vse njegove storitve z mednarodnim vesoljskim pravom, pogodbami EU in načeli, določenimi v Ustanovni listini in pogodbah OZN,

K. ker zaradi povečanih stroškov programa, ki so med drugim posledica netočnih ocen stroškov in strategij obvladovanja stroškov, sedanji proračun dopušča le financiranje začetne operativne zmogljivosti, ki zajema 18 satelitov,

L. ker mora Komisija, preden bo sprejeta odločitev o nadaljnjih finančnih zavezah iz proračuna EU za naslednji večletni finančni okvir, predstaviti jasno oceno vseh mogočih tehničnih možnosti ter povezanih stroškov in koristi,

Vmesni pregled: ocena izvajanja

1. pozdravlja poročilo Komisije, ki opisuje sedanji položaj in prihodnje izzive te pomembne vodilne pobude;

2. vendar obžaluje zamudo pri objavi vmesnega pregleda, zaradi česar predolgo vlada negotovost o splošnem napredku projekta in njegovem finančnem stanju, kar zmanjšuje sprejemanje aplikacij globalnega satelitskega navigacijskega sistema na trgu in podporo javnosti;

3. zaradi izboljšanja preglednosti poziva Komisijo, naj glede na sedanji položaj posodobi strateški okvir za globalni satelitski navigacijski sistem (C(2008)8378), vključno z glavnimi ukrepi, oceno proračuna in časovnim okvirom, ki so potrebni za dosego ciljev;

4. poziva Komisijo, naj zato, da bi se preprečila prekoračitev stroškov v prihodnje, uvede stroge ukrepe za omejevanje stroškov in zmanjšanje tveganja, vključno s tistimi, ki so potrebni za obvladovanje stroškov izstrelitve satelitov; predlaga, naj Komisija v ta namen obravnava do sedaj pridobljena spoznanja in pretehta možnost uporabe neodvisnih strokovnjakov, vključno s predstavniki industrije, da bi bistveno izboljšala učinkovitost vodenja projektov;

5. poziva Komisijo, naj izvaja priporočene ukrepe za zmanjšanje tveganja, kot je uporaba dvojnih virov pri razpisih za vse kritične delovne sklope, da bi se lahko držali ambicioznega časovnega načrta, pri tem pa upošteva obseg resnične konkurence na zadevnih trgih, pa tudi politično voljo za ohranitev izstrelitvenih zmogljivosti v Evropi v prihodnosti, kot se med drugim odraža v 7. resoluciji Sveta za vesolje z dne 25. novembra 2010;

Finančno stanje

6. meni, da bi morali začetno operativno zmogljivost, ki lahko zagotavlja začetne storitve na podlagi 18 satelitov, dokončati najkasneje do leta 2014, zato da bi Galileo dejansko postal drugi najbolj priljubljeni globalni satelitski navigacijski sistem zlasti za proizvajalce sprejemnikov; v zvezi s tem poziva Komisijo k čim prejšnji izstrelitvi štirih satelitov za validacijo v orbiti, da bi pripravili jasen načrt za izstrelitev ostalih 14 satelitov ter zaključili zadnje delovne sklope;

7. je prepričan, da je cilj popolne operativne zmogljivosti, ki temelji na konstelaciji 27 satelitov in ustreznega števila nadomestnih satelitov ter na ustrezni zemeljski infrastrukturi, osnovni pogoj za doseganje dodane vrednosti Galilea v smislu avtentikacije, visoke natančnosti in neprekinjene storitve ter s tem za uživanje gospodarskih in družbenih koristi; meni, da je za dosego popolne operativne zmogljivosti potrebna jasna in nedvoumna podpora vseh evropskih institucij, da bi uporabnike in vlagatelje prepričali o dolgoročni zavezanosti EU; poziva Komisijo, naj da v zvezi s tem trgu pozitivno znamenje;

8. obžaluje, da niso bila predlagana dodatna sredstva za ta program pri prilagoditvi sedanjega večletnega finančnega okvira, kar je povzročilo nadaljnje zamude, dodatne stroške in morebiti izgubo priložnosti;

v zvezi s tem meni, da bi bilo treba popolno operativno zmogljivost doseči najkasneje do leta 2018, za kar bi po mnenju Komisije bilo po ocenah potrebnih dodatnih 1,9 milijarde EUR in letno financiranje za kritje operativnih stroškov v višini približno 800 milijonov EUR od leta 2014 naprej; poziva Komisijo, naj si dejavno prizadeva za kar največje prihranke iz naslova finančne učinkovitosti in vzpostavi ustrezno finančno strukturo (ob tem pa upošteva, med drugim, prihodke od komercialnih storitev Galilea), da bi omejila potrebno dodatno financiranje;

9. opozarja, da sedanja sredstva EU za raziskave in razvoj za GNSS ne znašajo več kot 15 milijonov EUR letno; opozarja na škodo za druge raziskovalno-razvojne programe, če se dodatna sredstva za te dejavnosti vzamejo iz sedanjega okvirnega programa (FP7); meni, da je treba v prihodnje v okviru FP8 zagotoviti več finančnih sredstev ter prek drugih ukrepov za lažji razvoj izdelkov in storitev, ki temeljijo na globalnem satelitskem navigacijskem sistemu;

10. poudarja, da je treba povečati sredstva, da bi okrepili razvoj aplikacij in storitev na podlagi globalnega satelitskega navigacijskega sistema., da se zagotovi popolna izraba naložb v infrastrukturo sistema Galileo ter razvoj vseh zmogljivosti tega sistema;

Ozaveščenost javnosti

11. je trdno prepričan, da je dodatna sredstva za globalni satelitski navigacijski sistem mogoče zagotoviti le, če se pri nosilcih odločanja in širši javnosti poveča ozaveščenost o njegovih koristih za gospodarstvo in družbo EU; pozdravlja ustanovitev konkretnih pobud, kot so letno tekmovanje za zamisli Galileo Masters z več kot 350 prispevki iz 44 držav v letu 2010, otroško tekmovanje Galileo in nagrada za inovativnost v zvezi z globalnim satelitskim navigacijskim sistemom;

12. poziva Komisijo in Agencijo za evropski GNSS, naj si veliko bolj prizadevata za povečanje ozaveščenosti o globalnem satelitskem navigacijskem sistemu med možnimi uporabniki in vlagatelji, spodbujata uporabo storitev na podlagi globalnega satelitskega navigacijskega sistema ter opredelita in osredinita povpraševanje po teh storitvah v Evropi; v zvezi s tem poudarja, da je program Galileo v evropskem javnem interesu, kar utemeljuje potrebo po financiranju iz javnih sredstev;

13. poziva Komisijo in Agencijo za evropski GNSS, naj se obrneta na nacionalne organe ter mala in srednja podjetja, ki se ukvarjajo z vesoljsko tehnologijo, kot na potencialne končne uporabnike aplikacij globalnega satelitskega navigacijskega sistema z ustreznimi javnimi razpisi, kampanjami za ozaveščanje in mehanizmi za prenos tehnologije, da bi to storili, obenem pa poudarita pomen ohranitve evropskega regionalnega ravnovesja;

Mednarodna razsežnost

14. poziva Komisijo, naj dejavneje vključi regije sveta, v katerih lahko sprejetje tehnologije in aplikacij evropskega globalnega satelitskega navigacijskega sistema pripomore k razvoju trga, na primer v Latinski Ameriki, Jugovzhodni Aziji ali Afriki;

15. podpira Komisijo v prizadevanjih za zagotovitev združljivosti in medobratovalnosti Galilea z drugimi satelitskimi navigacijskimi sistemi ter za doseganje globalne standardizacije; v zvezi s tem spodbuja Komisijo in države članice, naj uporabijo vsa razpoložljiva sredstva za hitro rešitev sedanjih vprašanj s Kitajsko v zvezi z združljivosti;

Prihodnji izzivi: financiranje in upravljanje

16. poudarja strateški pomen vesoljske politike in programa GNSS pri prizadevanjih za uresničitev resnične evropske industrijske politike, osnovane na konkretnih projektih, od katerih imajo državljani in podjetja oprijemljive koristi; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj prizna pomembno vlogo, ki jo ima lahko satelitska navigacija, in jo vključi v razvoj vseh drugih ustreznih politik Skupnosti;

17. poudarja, da je dolgoročna stabilnost pomembna za zmanjšanje dodatnih zamud, dragega preoblikovanja in destabilizacije baze uporabnikov; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj hitro predstavi zakonodajne predloge o prihodnji ravni storitev, financiranju in upravljanju programov GNSS; poleg tega meni, da je nujno zagotoviti ohranitev ustreznega znanja in izkušenj ter pridobljenega strokovnega znanja, da bi bili programi dobro upravljani;

18. poziva Komisijo, naj v oceno učinka, ki bo izvedena v okviru prihodnjega zakonodajnega predloga, vključi jasne in celovite informacije o:

– tehničnih specifikacijah (točnost, geografska pokritost, celovitost itd.) za storitve (odprte storitve, varstvo človeškega življenja, komercialne storitve, regulirane javne storitve), ki bi jih lahko zagotovile različne konfiguracije satelitov sistema Galileo (vključno z začetno operativno zmogljivostjo in popolno operativno zmogljivostjo, ob uporabi skupaj z drugimi sistemi GNSS ali samostojno);

– vlogi storitev EGNOS v zvezi z različnimi možnimi konfiguracijami satelitov sistema Galileo ter ali naj se EGNOS ohrani v primeru popolne operativne zmogljivosti ali ne;

– stroških možnih konfiguracij satelitov sistemov Galileo in EGNOS ne le z vidika naložb v infrastrukturo, pa tudi stroškov upravljanja in nepredvidljivih stroškov (vključno z začetno operativno zmogljivostjo in popolno operativno zmogljivostjo ali drugimi možnostmi);

19. meni, da bi se Galileo in EGNOS, ki sta evropska programa v lasti EU, ki izpolnjujejo javni interes na ravni EU, morala še naprej financirati iz proračuna EU; meni, da je poleg prispevka za proračun EU, treba raziskati vse možne vire financiranja, vključno z inovativnimi oblikami financiranja; poudarja, da takšne ad hoc zasilne proračunske rešitve, kot smo jih videli v preteklosti, lahko ogrozijo uspeh in dodano vrednost strateških, obsežnih projektov EU in z njimi povezan politični zagon; zato meni, da je treba najti temeljite, globalne in dolgoročne finančne rešitve; predlaga, da se zagotovi vnaprej določen letni znesek iz proračuna EU (za financiranje preostale infrastrukture Galilea in operativnih stroškov); poudarja, da so ocenjeni zneski iz vmesnega poročila za obdobje do leta 2013 okvirni, ter poziva Komisijo, naj predstavi natančno razčlenitev ocenjenih finančnih potreb do poletja 2011, da bi povečala upravičljivost, predvidljivost in preglednost projekta;

20. meni, da bi bilo treba nepričakovane dodatne stroške financirati iz proračuna Skupnosti brez ogrožanja drugih obstoječih programov; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj oceni možnost ustanovitve „rezervnega sklada Galileo“ za pokritje takih nepričakovanih stroškov;

21. meni, da bi morali pri dolgoročni strukturi vodenja in upravljanja globalnega satelitskega navigacijskega sistema obravnavati porazdelitev nalog med Komisijo, Agencijo za evropski GNSS ter Evropsko vesoljsko agencijo, pa tudi druga pomembna vprašanja, kot so ustrezna delitev stroškov, mehanizem delitve prihodkov, ureditev odgovornosti, cenovna politika ter morebitna udeležba in prispevek zasebnega sektorja pri programih globalnega satelitskega navigacijskega sistema; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj hitro napreduje pri potekajočem razmisleku o prihodnjih sistemih upravljanja delovanja sistema, prevzame odgovornost za dolgoročno delovanje in prilagoditev infrastrukture, zagotovi stalni dotok podatkov in storitev uporabnikom in čim bolj poveča priložnosti za razvoj komercialnih storitev;

22. poudarja pomen popolne preglednosti, finančne ustreznosti, upravičenosti in kolikor je mogoče odgovornega upravljanja vseh dolgoročnih struktur upravljanja GNSS; v zvezi s tem ugotavlja, da bi bilo potrebno redno usklajevanje s Svetom in Evropskim parlamentom, ki bi moralo vključevati podrobne tekoče informacije;

23. poziva Komisijo, naj vzpostavi primerne mehanizme, s katerimi bo zagotovila, da bodo storitve in aplikacije na podlagi globalnega satelitskega navigacijskega sistema, tako zasebne kot javno regulirane, upoštevale temeljne pravice državljanov, na primer zasebnost in varstvo podatkov;

24. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Evropski vesoljski agenciji.

[1] UL C 146E, 12.6.2008, str. 226.
[2] UL L 196, 24.7.2008, str. 1.
[3] UL L 176, 20.10.2010, str. 11.

I. Uvod

Evropska unija je naredila pomemben korak s svojo politično odločitvijo, zapisano v Uredbi 683/2008, da se uvede samostojen evropski globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS), ki se izvaja prek programov Galileo in EGNOS, v skladu z nadzorom in upravljanjem EU. To sporočilo je vmesni pregled te pomembne pobude, ki ocenjuje dosedanji napredek in izvajanje ter začetek razprave o prihodnjem upravljanju, uporabi in financiranju.

Galileo – kratek opis

Galileo in EGNOS (skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev, dopolnilni sistem, ki izboljšuje natančnost in zanesljivost informacij ameriškega globalnega sistema za določanje položaja) tvorita globalni satelitski navigacijski sistem, ki ga je razvila EU. Končna sestava predvideva 27 satelitov in ustrezno število nadomestnih satelitov v orbiti, ki bi krožili na višini približno 23.000 km nad zemeljskim površjem, ter svetovno omrežje s približno 40 zemeljskimi postajami.

Glavna razloga, ki sta privedla EU k odločitvi, da vzpostavi svoj globalni satelitski navigacijski sistem, sta neodvisnost Evrope od drugih globalnih navigacijskih sistemov in samostojnost ter pridobitev dela tega izjemno hitro rastočega svetovnega trga visoke tehnologije, na katerem zdaj pretežno prevladujejo ZDA.

Galileo bo kot druga generacija satelitskega navigacijskega sistema ponudil številne nadgradnje signalov, kar se bo kazalo v izboljšani natančnosti, večji odpornosti proti večsteznemu odsevanju in motnjam, skupaj z globalno integriteto in konceptom avtentikacije pa bo zagotovil glavno razlikovanje od GPS-a in ruskega navigacijskega sistema GLONASS. Poleg tega je Galileo za razliko od sistemov GPS in GLONASS zasnovan kot civilni sistem pod civilnim nadzorom, kar pomeni, da je zagotovljena neprekinjenost storitve. Slednja točka je precej pomembna, če upoštevamo, da je danes več kot 7 % BDP EU (skupaj s finančnim sektorjem, prometom, telekomunikacijami, električnimi omrežji in sistemi za trgovanje z delnicami) odvisnega od razpoložljivosti sistema GPS. Zato bo (začasno) omejevanje ali poslabšanje signalov GPS močno vplivalo na gospodarstvo in družbo, če ne bo še enega samostojnega globalnega satelitskega navigacijskega sistema.

Projekt Galileo se izvaja v štirih fazah:

1. Opredelitvena faza je bila zaključena leta 2001 in je omogočila oblikovanje, strukturo ter opredelitev storitev.

2. Faza razvoja in potrditve se je začela 2002 in naj bi sprva potekala do leta 2005. Takrat so izstrelili eksperimentalna satelita (GIOVE A in GIOVE B), ki sta izpolnila osnovno nalogo zagotavljanja dostopa do frekvenc. Validacija v orbiti (faza IOV), v kateri bodo uporabljeni štirje popolnoma razviti sateliti, naj bi se začela konec leta 2011 in začetek leta 2012.

3. Namestitvena faza predvideva vzpostavitev celotnega sistema Galileo z vzpostavitvijo celotne konstelacije 30 satelitov, vključno z rezervnimi, ter izgradnjo zemeljske infrastrukture.

4. Operativna faza se bo začela po tem, ko bo vzpostavljena popolna operativna zmogljivost.

Uvajanje konstelacije Galileo se izvaja v skladu z zakonodajo EU o javnih naročilih, katerega cilja sta odprt dostop in pravična konkurenčnost, da se potencialnim ponudnikom zagotovijo enaki pogoji. Javno naročilo je razdeljeno na šest glavnih svežnjev s podrobnimi pravili o glavnih izvajalcih in drugih podjetjih ter odstotkom javnih naročil, ki se dodelijo malim in srednjim podjetjem.

Galileo naj bi bil razvit kot javno-zasebno partnerstvo. Pogajanja o javno-zasebnem partnerstvu so spomladi 2007 propadla, zaradi česar je bilo treba ponovno opredeliti sistem Galileo. Program za evropski GNSS se sedaj v celoti financira iz proračuna EU, zanj pa je do leta 2014 predvidenih 3,4 milijarde EUR.

Posredne koristi programa so ocenjene na 60 milijard EUR na leto (skupaj s prodajnimi in nabavnimi trgi ter državno pomočjo). Globalni satelitski navigacijski sistem se tako kot IKT šteje za revolucionarno tehnologijo s številnimi možnostmi za inovacije, nadgradnjo znanja o visoki tehnologiji in povečanjem produktivnosti v številnih panogah. Letna stopnja rasti na trgih izdelkov in storitev, ki ga uporabljajo, znaša več kot 10 %.

Galileo je v lasti EU. Njegovo javno vodenje in upravljanje pa je mogoče povzeti, kakor sledi:

· politični pregled zagotavljata Evropski parlament in Svet, v ta namen je bil ustanovljen medinstitucionalni odbor;

· Komisija ima nalogo upravljavca programa;

· Agencija za evropski GNSS pomaga Komisiji in deluje kot organ za akreditacijo, njene pristojnosti pa so priprava trga in organizacija certifikacije;

· Evropska vesoljska agencija (ESA) je glavni izvajalec ali agent za javno naročanje in oblikovanje.

II. Ocena izvajanja

Dosedanji rezultati

Sporočilo navaja dosedanje rezultate:

· odprta storitev EGONOS deluje od oktobra 2009, EGONOS zdaj dnevno uporablja 80.000 evropskih kmetov za visoko precizno kmetijstvo; kmalu ga bodo uporabljali tudi v civilnem letalstvu in pomorskem prometu;

· dodeljene so bile prve štiri pogodbe za upravljanje sistemov ter izdelavo in izstrelitev 14 dodatnih satelitov Galileo poleg štirih satelitov, ki jih je naročila ESA (ostala dva paketa bosta dodeljena v prvi polovici 2011);

· začele so se priprave na izstrelitev štirih popolnoma razvitih Galileo satelitov (sateliti IOV), ki jih bodo izstrelili sredi leta 2011 oziroma na začetku leta 2012;

· akcijski načrt o aplikacijah globalnega satelitskega navigacijskega sistema je bil sprejet leta 2010, določal pa je konkretne pobude za krepitev prodajnih trgov;

· sprejeti so bili pomembni ukrepi pri uvajanju zemeljske infrastrukture, skupaj s postavljanjem številnih zemeljskih postaj v EU in zunaj nje;

· objavljeni so bili številni razpisi v okviru 7. okvirnega programa, njihova skupna vrednost pa znaša 120 milijonov EUR, namenjenih za razvoj aplikacij in tehnologij sprejemnikov.

Finančno stanje

Finančno stanje je manj pozitivno. Stroški validacijske faze IOV in stroški izstrelitve so se bistveno povečali. V okviru sedanjega proračuna pričakuje Komisija, da bo konstelacija Galileo sestavljena iz samo 18 satelitov (14 + 4 sateliti IOV). Po zaslugi te konstelacije bi lahko program dosegel začetno operativno zmogljivost, ki bo omogočila zagotavljanje zgodnjih storitev, na primer zagotavljanje začetne odprte storitve, storitev iskanja in reševanja ter javno regulirano storitev, vendar ne na celotni ravni zmogljivosti.

Z zagotavljanjem zgodnjih storitev bi se lahko uporabnikova oprema, združljiva z Galileom, razširjala, aplikacije pa širše uporabljale. Prodor Galilea na trg globalnih satelitskih navigacijskih sistemov bi bil lažji, inovacijska zmogljivost ter konkurenčnost evropskih podjetij pa okrepljena. In nazadnje, uresničevanje IOC bo svetu sporočilo, da je EU zavzeta in zmožna vzpostaviti izpopolnjen tovrsten sistem.

Nenazadnje pa je za popolno izkoriščanje prednosti Galileja treba uresničiti popolno operativno zmogljivost. Raven uspešnosti zmanjšane konstelacije je prvi korak k vstopu na trg, vendar pa je omejujoča in vsekakor ne bo dovolj za uresničevanje ciljev sistema Galileo.

Uresničevanje FOC bi zahtevalo dodatne naložbe. Ker Komisija ni predlagala dodatnega financiranja v sedanjem obdobju večletnega finančnega okvira, bo od leta 2014 potrebna višja finančna pomoč, kot je bilo sprva predvideno. Zaradi dodatnih stroškov (na primer zaradi motenj v proizvodni verigi) je danes po ocenah Komisije zanj potrebnih okoli 1.9 milijarde EUR. Poleg tega se bo uresničevanje FOC odložilo za 2 do 3 leta (do približno leta 2019), kar bo povzročilo precejšnjo izgubo posrednih koristi.

Prekoračitve stroškov so resna težava, vendar je tudi to treba obravnavati iz pravega stališča. Stroški razvoja, uvajanja in nadgradnje sistema GPS znašajo skupaj približno 40 milijard dolarjev. Prav tako ima Galileo veliko višjo stopnjo donosa kot katera koli druga primerljiva infrastrukturna naložba (na primer vseevropska omrežja imajo povprečno stopnjo donosa v višini približno 8 %, pri čemer je stopnja donosa Galilea ocenjena na približno 49 %).

Mednarodne dejavnosti

Z uvedbo prvega kitajskega satelita COMPASS leta 2007 lahko v orbiti kmalu pričakujemo nov satelitski navigacijski sistem (četrti svetovni po GPS, GLONASS in Galileu). Indija razvija svoj regionalni sistem (IRNSS – indijski regionalni navigacijski satelitski sistem), Japonska pa svoj Quasi-Zenith System (QZSS). Naši konkurenti so postali močnejši in domnevamo lahko, da dinamično napredujejo. Da bi Galileo postal drugi najbolj uporabljani satelitski navigacijski sistem za proizvajalce čipov na svetu, je pomembno čim prej omogočiti razpoložljive storitve in imeti dolgoročno zavezo o prihodnjem financiranju Galilea.

Glavni izziv mednarodnih dejavnosti programov GNSS bo zagotovitev združljivosti in medobratovalnosti z Galileom, dostop do globalnih virov, povezanih z GNSS, in določitev standardov po vsem svetu za zagotovitev varnosti vesoljskega segmenta in omrežja zemeljskih postaj, obenem pa zagotoviti strožji nadzor občutljivih tehnologij GNSS, razvitih z evropskimi sredstvi, da se pridružijo mednarodnim prizadevanjem za razvoj inovativnih aplikacij in specializiranih aplikacij nadregionalnega interesa. Pomemben cilj bo ustvariti tržne priložnosti za evropsko tehnologijo GNSS in industrijo aplikacij.

III. Prihodnji izzivi

Vmesni pregled je tudi začetek razprave o prihodnosti upravljanja, uporabe in financiranja programov GNSS. To je zelo pomembna razprava, ki bi morala razjasniti namere EU in dolgoročno zavezanost na tem področju.

Delovanje in uporaba po letu 2013

Na politični ravni bi morala potekati obsežna in izčrpna razprava o želeni ravni ambicij (ki izhaja iz ravni zagotavljanja storitev) in razpoložljivi finančnih sredstev (pri čemer je treba sprejeti politično odločitev med programom, ki jih v celoti financira izključno EU, in tistim, ki dopušča tudi nacionalne ali zasebne prispevke). Rezultat te razprave bo vplival na politične možnosti za prihodnje upravljanje in vodenje globalnih satelitskih navigacijskih sistemov.

Ključni deli razprave so:

· Stroški uporabe EGNOS in Galilea so ocenjeni na približno 800 milijonov evrov na leto. Za kritje teh stroškov bo potrebna dolgoročna obveznost, da se zagotovi dolgoročna stabilnost EGNOSA in Galilea, za uporabnike pa, da kar najbolj uživajo koristi ponujenih storitev.

· Prihodki (v glavnem nadomestila za zelo natančne komercialne storitve) naj bi se v prihodnje omejili, pri čemer se bodo počasi zvišali na približno 80 milijonov EUR letno do leta 2030, kar pomeni, da gospodarske samostojnosti sistemov ni mogoče kmalu pričakovati.

· Treba je pospešiti pojasnitev ureditve odgovornosti za satelitsko navigacijo, s posebnim poudarkom na EGNOSU, da bi ublažili tveganje, povezano z odgovornostjo, za kritične varnostne aplikacije.

· Pravice intelektualne lastnine in upravljanje tveganj so prav tako nepogrešljivi del lastništva.

· Za razvoj prodajnih aplikacij je potrebno precejšnje financiranje raziskav in razvoja.

Na podlagi rezultatov zgornje razprave bi morala Komisija začeti obsežno analizo, da bi zagotovila natančnejšo opredelitev možnih scenarijev in sredstev za delovanje in uporabo po letu 2013. To vključuje vse komercialne vidike uporabe, kot tudi pravne, pogodbene in finančne strukture različnih modelov uporabe, ki bodo zagotovili, da se vzpostavi stabilen model upravljanja.

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o vmesnem pregledu Evropskih satelitskih radio-navigacijskih programov: ocena izvajanja, prihodnji izzivi in obeti za financiranje
(2009/2226(INI))

Pripravljavka mnenja: Maria Eleni Kopa (Maria Eleni Koppa)

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poudarja podporo Galileu, evropskemu globalnemu satelitskemu radionavigacijskemu programu, kot koristnemu pripomočku, ki bo okrepil gospodarski razvoj, varnost in strateško neodvisnost Evropske unije, hkrati pa priznava, da je že po definiciji nemogoče vesoljsko politiko izvajati ločeno od drugih pomembnih vesoljskih akterjev;

2. ugotavlja, da se Komisija in Evropska vesoljska agencija (ESA) pogovarjata in sodelujeta s ponudniki drugih globalnih satelitskih navigacijskih sistemov (GNSS), in sicer z ZDA, Rusijo, Kitajsko, Indijo in Japonsko, z namenom zagotoviti skladnost in, kjer je to mogoče, interoperabilnost sistemov GNSS;

3. je seznanjen z odzivom predsednika državnega sveta Ljudske republike Kitajske na pismo predsednika Komisije o vprašanju frekvenčnih pasov in poziva k rešitvi, ki bo omogočila združljivost sistemov Compass in Galileo;

4. vztraja, da mora biti zagotavljanje storitev Galileo v skladu z načelom, da je Galileo civilni sistem pod civilnim nadzorom; vendar priznava, da se lahko ta sistem uporablja tudi v vojaške namene, in poudarja, da mora biti njegova uporaba vselej v skladu z mednarodnim pravom, Listino Združenih narodov in pogodbami Evropske unije;

5. poziva Komisijo kot vodjo programa, naj določi potrebna merila za tehnično zaščito in posebne postopke, ki urejajo dostop do reguliranih javnih storitev, da bi se zmanjšale možnosti za nedovoljeno uporabo Galilea, in tudi, naj pripravi sistem spremljanja za prenos občutljivih predmetov in tehnologije, povezanih s programom GALILEO;

6. vztraja, da države članice Evropske unije pri obravnavi zahtevkov za nadzor izvoza blaga, povezanega z GNSS, ki jih podajo podjetja v panogi, v celoti priznajo občutljivost GNSS, zlasti njegovega vpliva na varnost Evropske unije in njenih državljanov ter na evropske programe GNSS, še posebej, če so ti zajeti v mednarodnih režimih nadzora izvoza, kot je Wassenaarski sporazum o nadzoru izvoza konvencionalnega orožja in blaga ter tehnologije z dvojno rabo;

7. glede na znatne naložbe iz splošnega proračuna Evropske unije ponovno poudarja svoje stališče, da mora sistem Galileo omogočiti tudi uporabo v podporo SZVP/SVOP, vključno z operacijami za krizno upravljanje in izvajanje določb o solidarnosti v EU in medsebojni pomoči; poziva, po začetku delovanja evropskega okvira za sodelovanje pri raziskavah na področju varnosti in obrambe med Komisijo, Evropsko obrambno agencijo (EDA) in Evropsko vesoljsko agencijo, da se to sodelovanje razširi na Galileo;

8. poudarja, da evropska vesoljska politika, ki je bila ustanovljena z miroljubnim namenom, pod nobenim pogojem ne sme prispevati k splošnemu oboroževanju vesolja ter ponovno potrjuje svojo zavezanost načelom iz pogodbe Združenih narodov o vesolju, zlasti

– rabi vesolja izključno v miroljubne namene,

– spodbujanju mednarodnega sodelovanja pri raziskovanju in rabi vesolja,

– odgovornosti organa, pristojnega za izstrelitev, v primeru škode, ki bi jo utrpela tretja država, v skladu s Konvencijo Združenih narodov o mednarodni odgovornosti za škodo, ki jo povzročijo vesoljski objekti;

9. podpira prizadevanja Združenih narodov za vzpostavitev pravil, ki urejajo dejavnosti v vesolju in nadaljnji razvoj kodifikacije mednarodnega vesoljskega prava; v zvezi s tem pozdravlja sprejetje kodeksa ravnanja Evropske unije za dejavnosti v vesolju, ki upošteva tudi potrebo po zmanjšanju odpadkov in ki ga lahko podpišejo tudi vse države zunaj Unije; ponovno poziva, naj se ta kodeks ravnanja preoblikuje v pravno zavezujoč instrument;

10. podpira oblikovanje, v najkrajšem možnem času, evropskega sistema za spremljanje razmer v vesolju z namenom zaščite kritične evropske infrastrukture v vesolju; s tem v zvezi popolnoma podpira dodatno delo, ki sta ga začeli Evropska vesoljska agencija in Evropska agencija za obrambo na tem področju.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o vmesnem pregledu Evropskih satelitskih radio-navigacijskih programov: ocena izvajanja, prihodnji izzivi in obeti za financiranje
(2009/2226(INI))

Pripravljavka mnenja: Edit Herczog

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poudarja strateški pomen vesoljske politike pri prizadevanjih za uresničitev resnične evropske industrijske strategije, osnovane na konkretnih projektih, od katerih imajo državljani in podjetja oprijemljive koristi, zlasti njenih dveh vodilnih pobud: evropskega programa za spremljanje Zemlje (GMES) in programov evropskega Globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS);

2. opozarja, da je bila zaradi neuspeha prvotne rešitve v obliki javno-zasebnega partnerstva za financiranje programov satelitske navigacije leta 2007 sprejeta odločitev, da se bo izvajanje teh programov nadaljevalo izključno s financiranjem iz proračuna Unije; opozarja, da je bila v zvezi s tem in zaradi pomanjkanja razpoložljivih sredstev v sedanjem večletnem finančnem okviru sprejeta odločitev o zvišanju zgornje meje postavke 1a za obdobje 2007–2013 za 2,4 milijarde EUR; poudarja, da je Komisija leta 2010 ponovno predlagala revizijo večletnega finančnega okvira, da bi postavko 1a povišali zaradi pomanjkanja sredstev za projekt ITER;

3. poudarja, da takšne ad hoc zasilne rešitve lahko ogrozijo uspeh in dodano vrednost obsežnih strateških projektov za Evropsko unijo in z njimi povezan politični zagon; meni, da je namesto tega bolje poiskati dolgoročno proračunsko rešitev, s katero bi zagotovili financiranje na ravni EU ob upoštevanju tehnoloških zahtev in časovnega okvira, ki bi zagotavljali ustreznost in izvedljivost teh programov;

4. opozarja, da sta Evropski parlament in Svet v skupni izjavi o financiranju evropskih programov GNSS po zadevnem sporazumu z dne 23. novembra 2007 potrdila, da je skupna ocenjena vrednost za polno operativno zmogljivost projekta GNSS Galileo 3400 milijonov EUR za obdobje 2007–2013, in izjavila, da tega zneska v finančnem okviru 2007–2013 ne bi smeli preseči; vendar je prepričan, da predlagana sredstva v sedanjem finančnem okviru ne zadostujejo za izvajanje učinkovite in konkurenčne storitve ter zagotovitev potrebne tehnološke povezave do leta 2013; zato obžaluje, da Komisija pri vmesni oceni iz januarja 2011 za obdobje do leta 2013 ni predlagala dodatnih sredstev za programe GNSS, kar lahko povzroči nesprejemljive zamude pri dokončnem oblikovanju teh programov; poudarja, da v primeru potrebe po dodatnih sredstvih v tem obdobju prerazporeditev iz sedanjih večletnih programov ni izvedljiva rešitev in da so dodatna zmanjšanja sredstev iz postavke 1a nesprejemljiva, predvsem kar zadeva sedmi okvirni program;

5. poudarja, da je GNSS izjemno pomembna tehnologija, ki bi lahko pomenila revolucijo evropske prometne infrastrukture in več tržnih sektorjev; poudarja, da bodo srednjeročno začeli delovati drugi neevropski programi GNSS in da zaradi tega vsaka zamuda lahko pomeni izgubo mednarodne konkurenčnosti, saj bo sedanja infrastruktura postala zastarela, tehnologij in aplikacij, ki se še razvijajo, ne bo mogoče uporabiti, izgubljenega pa bo do 60 % pričakovanega dobička;

6. poziva Komisijo, naj čim prej obvesti Parlament, če se izkaže potreba po dodatnih sredstvih za pravočasno dokončanje sistema GNSS, v vsakem primeru pa do poletja 2011 predstavi posodobljen finančni pregled, ko bo vložen predlog novega večletnega finančnega okvira;

7. poudarja, da Galileo ni le prvi veliki tovrstni projekt EU, ampak je tudi v javnem interesu na ravni EU, kar upravičuje financiranje z javnimi sredstvi; poziva Komisijo, naj izboljša vodenje projektov, v najkrajšem možnem obdobju zagotovi konkurenčnost in normalno delovanje storitve z naborom 30 satelitov, prepreči nejasnosti in da udeležencem na trgu pozitiven znak; opozarja, da lahko med sedanjimi naložbenimi stroški in prihodnjimi tekočimi stroški pride do znatnih razlik; zato podpira predlog, da bi v prihodnosti za tovrstne obsežne projekte vnaprej določili letni znesek, ki bo financiran iz proračuna EU, pri čemer bi bile države članice pristojne predvsem za financiranje morebitnih dodatnih stroškov in bi v proračun EU dodelile dodatna sredstva, obenem pa opredelili področja s premajhno porabo sredstev v proračunu EU, kar bi lahko pripomoglo k financiranju dodatnih potreb takšnih obsežnih projektov;

8. poziva Evropsko komisijo, naj preuči možnost vključitve prihodkov od tržnih dejavnosti programa Galileo v proračun EU;

9. poziva Evropsko komisijo, naj Parlamentu sporoči, kako bo zagotovljeno financiranje letnih stroškov vzdrževanja programa Galileo, ko ta začel delovati, ki so ocenjeni na 800 milijonov EUR;

10. poudarja, da je ocena zneska (1,9 milijarde EUR) iz vmesnega poročila za obdobje do leta 2013 navedena zgolj kot okvirna; meni, da bi morala zato Komisija oblikovati strategijo za srednje- in dolgoročno financiranje programov GNSS po letu 2013, pa tudi preučiti zamisel o določitvi letnega zneska za obdobje 2014–2020, ki bi moralo zajemati stroške dokončanja infrastrukture Galilea in njenega vzdrževanja do leta 2020.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gabriele Albertini, Dominique Baudis, Frieda Brepoels, Elmar Brok, Arnaud Danjean, Marietta Giannakou, Ana Gomes, Andrzej Grzyb, Richard Howitt, Anneli Jäätteenmäki, Nicole Kiil-Nielsen, Maria Eleni Kopa (Maria Eleni Koppa), Vytautas Landsbergis, Krzysztof Lisek, Ulrike Lunacek, Mario Mauro, Andreas Mölzer, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Norica Nicolai, Ria Oomen-Ruijten, Justas Vincas Paleckis, Pier Antonio Panzeri, Vincent Peillon, Alojz Peterle, Bernd Posselt, Cristian Dan Preda, Libor Rouček, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Jacek Saryusz-Wolski, Werner Schulz, Ernst Strasser, Zoran Thaler, Kristian Vigenin

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Georgios Koumoutsakos, Norbert Neuser, David-Maria Sassoli, György Schöpflin, Indrek Tarand, Traian Ungureanu

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Pat the Cope Gallagher

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov