POROČILO o predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem
2. 5. 2011 - (KOM(2010)0522 – C7‑0396/2010 – 2010/0276(CNS)) - *
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Diogo Feio
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem
(KOM(2010)0522 – C7‑0396/2010 – 2010/0276(CNS))
(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2010)0522),
– ob upoštevanju drugega pododstavka člena 126(14) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0396/2010),
– ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,
– ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 16. februarja 2011[1],
– ob upoštevanju členov 55 in 37 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0179/2011),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;
3. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;
4. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;
5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
SPREMEMBE PARLAMENTA[2]*
k predlogu Komisije
---------------------------------------------------------
UREDBA SVETA (EU) št. .../…
o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti drugega pododstavka člena 126(14) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[3],
ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke,
v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Usklajevanje gospodarskih politik držav članic, kot je določeno v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), bi moralo vključevati skladnost z vodilnimi načeli stabilnih cen, zdravih in uravnoteženih javnih financ in monetarnih pogojev ter uravnotežene plačilne bilance in biti usmerjeno v doseganje trajnostne rasti in socialne kohezije ter ciljev iz PEU in PDEU, ob spoštovanju horizontalnih določb pogodb.
(2) Pakt za stabilnost in rast so prvotno sestavljale Uredba Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik, Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem ter Resolucija Evropskega sveta z dne 17. junija 1997 o Paktu za stabilnost in rast. Uredbi (ES) št. 1466/97 in (ES) št. 1467/97 sta bili leta 2005 spremenjeni z uredbama (ES) št. 1055/2005 oziroma (ES) št. 1056/2005. Poleg tega je bilo sprejeto poročilo Sveta z dne 20. marca 2005 z naslovom „Izboljšanje izvajanja Pakta stabilnosti in rasti“.
(2a) Ta uredba ne bi smela vplivati na uveljavljanje temeljnih pravic, kakor so priznane v državah članicah in v zakonodaji Unije. Prav tako ne bi smela posegati v pravico do pogajanj o kolektivnih pogodbah, sklepanja in izvajanja teh pogodb ter pravico do stavke v skladu z nacionalnimi zakoni in praksami, ki morajo biti usklajeni z zakonodajo Unije.
(2b) Za dolžniško krizo v euroobmočju je potrebna obsežna in celovita rešitev, saj parcialni pristop doslej ni bil uspešen.
(2c) Politični odgovor držav članic na ocene, sklepe, priporočila in opozorila, ki jih dobijo od Komisije in Sveta v okviru evropskega semestra, bi bilo treba upoštevati (i) pri postopkih izvrševanja preventivnih in korektivnih delov Pakta za stabilnost in rast, (ii) pri izvršilnih ukrepih za odpravo makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju, (iii) pri zagotavljanju, da bodo pogoji Evropskega denarnega sklada za dodelitev sredstev ustrezno prilagojeni osnovam držav članic ter za zagotovitev, da gredo njihove gospodarske politike v pravo smer, ter (iv) pri zagotavljanju, da bo finančna pomoč Evropskega denarnega sklada državam članicam olajšala pretrese pri gospodarskem prilagajanju, jim pomagala preprečevati nezmožnost, da izpolnjujejo svoje finančne obveznosti, preprečevala stroške v drugih državah zaradi negativnega vpliva in zagotavljala finančno stabilnost euroobmočja kot celote.
(2d) Komisija bi morala imeti večjo in bolj neodvisno vlogo v postopku okrepljenega nadzora pri ocenjevanju, spremljanju, misijah, priporočilih in opozorilih, ki zadevajo posamezne države članice. Poleg tega je treba zmanjšati vlogo Sveta v fazah, ki bi utegnile privesti do sankcij, glasovanje v Svetu pa mora, kadar je v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije le mogoče, potekati z obratno kvalificirano večino. Glasovati ne more član Sveta, ki je predstavnik zadevne države članice, ter predstavnik tistih držav članic, ki ne izpolnjujejo priporočil Sveta o izvajanju korektivnih ukrepov iz Pakta za stabilnost in rast ali o odpravljanju prevelikih makroekonomskih neravnovesij.
(3) Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih in vzdržnih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, ki jo podpira finančna stabilnost in ki prispeva k ustvarjanju delovnih mest. Zato bi bilo treba izvajanje pakta meriti glede na njegovo zmožnost doseganja teh ciljev.
(4) Skupni okvir za gospodarsko upravljanje, vključno z izboljšanim proračunskim nadzorom, je treba okrepiti zaradi visoke stopnje povezanosti med gospodarstvi držav članic v Evropski uniji in zlasti v euroobmočju.
(4a) Gospodarsko dogajanje v Uniji je prineslo nove izzive pri izvajanju nacionalnih fiskalnih politik, zlasti pa razkrilo, da so potrebne enotne minimalne zahteve glede pravil in postopkov za oblikovanje proračunskih okvirov v državah članicah.
(4b) Izboljšani okvir gospodarskega upravljanja bi moral temeljiti na več medsebojno povezanih politikah za trajnostno rast in delovna mesta, ki morajo biti skladne, zlasti na strategiji Unije za rast in delovna mesta, s posebnim poudarkom na razvoju in krepitvi notranjega trga, spodbujanju mednarodnih trgovinskih povezav in konkurenčnosti, učinkovitem okviru za preprečevanje in popravljanje čezmernega proračunskega primanjkljaja (paktu za stabilnost in rast), trdnem okviru za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij, minimalnih zahtevah za nacionalne proračunske okvire, okrepljeni ureditvi finančnih trgov in nadzoru nad njimi (vključno z makrobonitetnim nadzorom Evropskega odbora za sistemska tveganja) ter na verodostojnem trajnem mehanizmu za reševanje kriz.
(4c) Doseganje in ohranjanje dinamičnega enotnega trga bi bilo treba obravnavati kot sestavino pravilnega in brezhibnega delovanja ekonomske in monetarne unije.
(4d) Pakt za stabilnost in rast ter ves okvir gospodarskega upravljanja Unije bi morala dopolnjevati strategijo Unije za rast in ustvarjanje delovnih mest, ki spodbuja konkurenčnost Unije, in biti skladna z njo. Ta okvir bi moral predvidevati tudi okoljsko odgovornost, družbeni napredek in stabilnost ter razvoj in krepitev enotnega trga. Kot splošno načelo te medsebojne povezave ne bi smele služiti kot odstopanja od določb iz Pakta za stabilnost in rast.
(4e) Krepitev gospodarskega upravljanja bi morala biti tesno povezana s krepitvijo demokratične legitimnosti gospodarskega upravljanja v Uniji, ki bi jo bilo treba doseči ob tesnem in pravočasnem vključevanju Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov v postopke usklajevanja gospodarske politike.
(4f) Države članice bi morale poskrbeti za davčne ureditve, kot so nacionalna fiskalna pravila, ki upoštevajo načela iz direktive Sveta 2011/.../EU [o zahtevah za proračunske okvire držav članic], in zagotoviti popolnoma neodvisne javne institucije, vključene v proračunski postopek ter srednjeročni proračunski okvir. Nacionalna proračunska pravila morajo zagotavljati dopolnitev zavez držav članic v okviru Pakta za stabilnost in rast. Nacionalne institucije bi morale imeti vidnejšo vlogo pri proračunskem nadzoru za okrepitev nacionalne odgovornosti, utrditev izvajanja s pomočjo nacionalnega javnega mnenja ter za dopolnjevanje ekonomske analize in analize politik na ravni EU.
(4g) Evropski semester za usklajevanje gospodarskih politik (v nadaljnjem besedilu: semester) bi moral imeti osrednjo vlogo pri izvajanju zahteve iz člena 121(1) PDEU, da države članice obravnavajo svoje gospodarske politike kot vprašanje v skupnem interesu in jih temu primerno tudi usklajujejo. Sestavni deli okrepljenega gospodarskega upravljanja so preglednost, odgovornost, povezana z vsemi sprejetimi odločitvami, in neodvisni nadzor. Svet in Komisija bi morala svoja stališča in odločitve v ustreznih fazah postopkov usklajevanja gospodarske politike objaviti in utemeljiti. V nacionalne proračunske okvire bi bilo treba vključiti vzpostavitev in okrepitev vloge neodvisnih fiskalnih organov in zagotoviti objavo preglednih fiskalnih statistik.
(4h) Države članice, katerih valuta ni euro, bi morale imeti pravico, da bi uporabljale zakonodajo o gospodarskem upravljanju ne glede na njihove siceršnje pravice in obveznosti iz Pogodbe o delovanju Evropske unije.
(4i) Izkušnje in napake, pridobljene in narejene v prvem desetletju delovanja ekonomske in monetarne unije, kažejo, da je treba v Uniji izboljšati gospodarsko upravljanje – temeljiti bi moralo na močnejšem nacionalnem lastništvu skupno dogovorjenih pravil in politik ter na trdnejšem okviru nadzora nad nacionalnimi gospodarskimi politikami na ravni Unije.
(4j) Komisija in Svet bi morala pri uporabi te uredbe upoštevati vse ustrezne dejavnike ter gospodarske in proračunske razmere v zadevnih državah članicah, zlasti kadar zanje velja prilagoditveni program Evropske unije/mednarodnega denarnega sklada. Poleg tega bi bilo treba uvesti prehodno obdobje, s katerim bi državam omogočili, da svoje politike prilagodijo nekaterim določbam te uredbe.
(4k) Člen 3 protokola (št. 12) o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen temeljnim pogodbam, določa, da morajo države članice zagotoviti, da jim nacionalni postopki na področju proračuna omogočajo izpolnjevanje obveznosti Pogodb na tem področju. Države članice, katerih valuta je euro, bi morale torej cilje fiskalnega okvira Unije vpeti tudi v nacionalno zakonodajo in bi morale zagotoviti, da bodo za zagotavljanje teh ciljev na voljo ustrezni proračunski postopki in organi.
(4l) Stalni krizni mehanizem je treba sprejeti po rednem zakonodajnem postopku in pri tem uporabiti metodo Unije, da bi na eni strani okrepili vključenost Parlamenta ter izboljšali demokratično odgovornost ter na drugi strani uporabili znanje, neodvisnost in nepristranskost Komisije.
(4m) Zaradi nihanja trgov in velikih razlik v donosnosti državnih obveznic v nekaterih državah članicah, katerih valuta je euro, je za zaščito stabilnosti eura nujno odločno ukrepati.
(4n) Evropski monetarni sklad bi moral imeti tri namene: kril naj bi odstotek državnega dolga države članice, ki se ga lahko odplača brez ogrožanja finančne stabilnosti druge države članice ali euroobmočja kot celote (euroobveznice); pomagal naj bi kateri koli državi članici s finančnimi težavami, da razreši krizo, v kateri se je znašla (trajni mehanizem za reševanje kriz); in nazadnje naj bi mobiliziral sredstva za financiranje naložb, ki lahko spodbudijo gospodarsko rast (projektne obveznice).
(4o) Države članice, katerih valuta je euro bi morale združiti do [...] odstotkov državnega dolga v okviru solidarne odgovornosti (euroobveznice). Medtem ko bi skupna izdaja povečala likvidnost obveznic na kapitalskem trgu, skupna odgovornost pomaga tistim državam, ki imajo vse več težav pri zbiranju kapitala. Euroobveznice bi morale imeti prednost pred dolgom v lasti nacionalnih vlad. Euroobveznice bi lahko tudi pomagale promovirati euro kot rezervno valuto.
(4p) Za povečanje fiskalne discipline bi se moralo državam z verodostojnimi gospodarskimi in fiskalnimi politikami dovoliti, da si sposodijo znesek v višini [...] svojega BDP, medtem ko bi morale države s slabšim gospodarskim ali fiskalnim položajem plačati posebno obrestno mero ali pa bi si lahko sposodile samo znesek z nižjim odstotkom BDP v euroobveznicah. V ekstremni situaciji bi morala biti sodelujoča država, katere gospodarske ali fiskalne politike so dosledno nevzdržne, izključena iz izdaje euroobveznic.
(4q) Evropski denarni sklad, ki bi se upravljal v skladu s pravili Unije in financiral zlasti s prihodki od glob, bi moral biti ustanovljen, da bi zaščitil finančno stabilnost euroobmočja kot celote. Temeljiti bi moral na sklepih Sveta z dne 9. in 10. maja 2010 ter izjavi Euroskupine z dne 28. novembra 2010.
(5) Pravila o proračunski disciplini ter o njenem spoštovanju in izvajanju je treba zaostriti zlasti z večjim upoštevanjem višine in gibanja dolga ter splošne vzdržnosti javnih financ.
(5a) Merila dolga, tudi zasebnega dolga, če lahko predstavlja pogojno implicitno obveznost vlade, bi morala biti bolje zajeta v vseh fazah postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, da se zagotovi vzdržnost javnih financ, hkrati pa se ohrani ustrezna raven javnih naložb.
(5b) Utrjevanje evropskega enotnega trga je nujen predpogoj, da se zagotovi dobro delovanje in okrepitev ekonomske in monetarne unije. Zato je treba odpraviti obstoječe zakonske in fizične ovire, zaradi katerih ni mogoče vzpostaviti enotnega evropskega železniškega prostora, zlasti za tovorni promet.
(5c) Zagotoviti bi bilo treba boljše ravnovesje med gospodarskim področjem in političnim manevrskim prostorom, pravila pa bi morala ostati preprosta, pregledna in izvedljiva.
(5d) Pri zbliževanju srednjeročnih proračunskih ciljev, specifičnih za posamezno državo članico, ki se bodo vključevali v programe stabilnosti in v konvergenčne programe, bi bilo treba izraziteje upoštevati oceno vzdržnosti javnih financ, vključno z ravnjo dolga, profilom dolga (tudi zapadlost) ter njegovo dinamiko.
(5e) Kot dopolnilo postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem bi bilo treba vzpostaviti jasen in usklajen okvir za merjenje in spremljanje dinamike dolga, vključno z implicitnimi in pogojnimi obveznostmi, kot so pokojninske obveznosti in državna jamstva (najsi gre za glavnico, obresti ali dohodkovne tokove), v finančnem sektorju in naložbah javno-zasebnih partnerstev, ter stroškov tovrstnih naložb za državne proračune skozi leta.
(5f) Okvir za nadzor nad javnim in zasebnim dolgom bi moral podpirati dolgoročno rast ob ustreznem upoštevanju anticiklične vloge proračunske politike ter izboljšanju pogojev za naložbe ter razvoj notranjega trga, ob tem pa spoštovati posebne prednostne naloge in potrebe posameznih držav članic.
(6) Izvajanje obstoječega postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem na podlagi merila primanjkljaja in merila dolga zahteva številčno merilo, ki upošteva poslovni cikel, na podlagi katerega se bo ocenjevalo, ali se razmerje med javnim dolgom in bruto domačim proizvodom zadostno zmanjšuje in dovolj hitro približuje referenčni vrednosti ali se šteje, da se začasno oddaljuje od zadostnega zniževanja. Pri oceni bi bilo treba upoštevati številne pomembne dejavnike.
(6a) Sprejemanje preudarne in vzdržne fiskalne politike mora učinkovito izpolnjevati in ohranjati srednjeročen proračunski cilj. Skladnost s srednjeročnim ciljem za proračunska stanja bi morala državam članicam zagotoviti varnostno kritje ob upoštevanju 3-odstotne referenčne vrednosti BDP za javnofinančni primanjkljaj, da bi se zagotovil hiter napredek glede vzdržnosti in obenem tudi prostor za proračunski manever, predvsem ob upoštevanju potreb po javnih naložbah.
(7) Neizpolnjevanje številčnega merila glede zmanjšanja dolga ne bi smelo biti samo po sebi razlog za ugotovitev obstoja čezmernega primanjkljaja, za kar bi bilo treba upoštevati celo vrsto zadevnih dejavnikov iz poročila Komisije na podlagi člena 126(3) PDEU. Zlasti ocena cikličnega učinka in struktura uskladitve stanj in tokov z gibanjem dolga lahko zadostujeta za to, da se izključi ugotovitev obstoja čezmernega primanjkljaja na podlagi merila dolga.
(7a) V preventivnem delu Pakta za stabilnost in rast bi spodbuda za sprejemanje preudarne in vzdržne fiskalne politike morala vsebovati obveznost položitve obrestnega depozita, kar bi začasno veljalo za države članice, katerih valuta je euro in ki ne dosegajo zadostnega napredka pri konsolidaciji proračuna. To bi veljalo v okoliščinah, kadar po prvem opozorilu Komisije država članica vztraja v ravnanju, ki sicer ne krši prepovedi čezmernega primanjkljaja, vendar je nepreudarno in lahko škodi neoviranemu delovanju ekonomske in monetarne unije, zaradi česar Svet izda priporočilo v skladu s členom 121(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije.
(8) Pri ugotavljanju obstoja čezmernega primanjkljaja na podlagi merila primanjkljaja in korakov, ki vodijo do te ugotovitve, je treba upoštevati naravo, sestavo in kakovost porabe, vključno z javnimi investicijskimi odhodki ter druge pomembne dejavnike, obravnavane v poročilu na podlagi člena 126(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, če javni dolg v primerjavi z bruto domačim proizvodom ne presega referenčne vrednosti. Te dejavnike je treba upoštevati vedno, kadar se določa obstoj čezmernega primanjkljaja na podlagi merila primanjkljaja in korakov, ki vodijo do te ugotovitve.
(8a) Tudi ko se ugotovi obstoj čezmernega primanjkljaja, je treba v naslednjih stopnjah postopka upoštevati vse pomembne dejavnike. Pri določanju roka za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja ali pri njegovem morebitnem podaljšanju bi bilo treba ustrezno upoštevati zlasti izvajanje politik za povečanje srednjeročne potencialne stopnje rasti v okviru skupne strategije Unije za rast.
(8b) Pri upoštevanju sistemskih pokojninskih reform kot enega od pomembnih dejavnikov bi se bilo treba predvsem posvetiti vprašanju, ali te reforme spodbujajo dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema v celoti, hkrati pa ne povečujejo tveganj v zvezi s srednjeročnim proračunskim stanjem.
(9) Komisija mora v poročilu na podlagi člena 126(3) PDEU ustrezno obravnavati kakovost nacionalnega fiskalnega okvira, saj ima ključno vlogo pri podpiranju fiskalne konsolidacije in vzdržnih javnih financ. Ta preučitev bi morala zajemati minimalne zahteve, določene v Direktivi Sveta o zahtevah za proračunske okvire držav članic, in druge dogovorjene zaželene zahteve za fiskalno disciplino.
(10) Da bi olajšali spremljanje upoštevanja priporočil in pozivov Sveta za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, je treba v teh priporočilih in pozivih navesti letne proračunske cilje, ki ustrezajo zahtevanemu fiskalnemu izboljšanju, iz katerega so izločeni vplivi konjunkture ter enkratnih davčnih in drugih začasnih ukrepov. V tem okviru bi bilo treba letno merilo 0,5 % BDP šteti za letno povprečno osnovo.
(11) Oceni učinkovitih ukrepov bo v pomoč, če se izpolnjevanje ciljev za javnofinančne odhodke uporabi kot referenčna vrednost v povezavi z izvajanjem drugih načrtovanih ukrepov na strani prihodkov.
(12) Pri ocenjevanju, ali naj se rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja izjemoma podaljša, je treba ▌posebno pozornost nameniti resnim splošnim gospodarskim upadom ali izjemnim razmeram v državi članici.
(13) Primerno je povečati uporabo finančnih sankcij in spodbud za upoštevanje pozivov iz člena 126(9).
(14) Za zagotovitev, da sodelujoče države članice upoštevajo okvir Unije za fiskalni nadzor, je treba na podlagi člena 136 PDEU uvesti na pravilih temelječe spodbude in sankcije, ki zagotavljajo poštene, pravočasne in učinkovite mehanizme za upoštevanje pravil Pakta za stabilnost in rast.
(14a) Gospodarsko in politično bolj občutljive spodbude in sankcije bi morale dodobra upoštevati strukturo nacionalnega primanjkljaja in dolga (vključno z implicitnimi obveznostmi), „gospodarski cikel“, da bi preprečile prociklično fiskalno politiko, in strukturno sestavo javnih prihodkov in izdatkov, potrebnih za strukturne reforme, ki bodo spodbujale rast.
(14b) Komisija in Svet bi morala pri izvajanju na pravilih temelječega okvira znotraj Pakta za stabilnost in rast skrbno upoštevata dopolnilni okvir evropskega instrumenta za finančno stabilnost ali drug stalen krizni mehanizem v skladu s členom 136(3) PDEU (evropski mehanizem za stabilnost). Če so države članice upravičene do uporabe takšnega mehanizma, jih Komisija in Svet lahko pozoveta, naj predložijo ustrezno vlogo.
(14c) Spodbude in sankcije za države članice, katerih valuta je euro, bi se morale izvrševati in izvajati ob upoštevanju tesnih povezav s državami članicami, ki nimajo eura, zlasti tistimi, ki naj bi se pridružile euroobmočju, kot del novega mnogostranskega nadzornega okvira in okrepljenih instrumentov Pakta za stabilnost in rast, zlasti z večjo pozornostjo, namenjeno srednjeročnim proračunskim ciljem.
(14d) Svet in Komisija bi morala svoja stališča in odločitve v ustreznih fazah postopkov usklajevanja gospodarske politike javno objaviti, ob tem pa popolnoma spoštovati določbe temeljnih pogodb, da se zagotovi učinkovit skupni pritisk, Evropskemu parlamentu pa bi moralo biti omogočeno, da povabi zadevno državo članico, naj pred pristojnim odborom pojasni svoje odločitve in politiko.
(14e) O letnih priporočilih Komisije glede politike bi bilo treba v Evropskem parlamentu razpravljati pred začetkom razprav v Svetu.
(14f) Globe, zbrane v skladu s členom 12 te uredbe, bi morale predstavljati druge prihodke iz člena 311 PDEU in bi se morale dodeliti za mehanizem za stabilnost za države članice, katerih valuta je euro. Dokler ta mehanizem ne bo vzpostavljen, bi bilo treba globe nameniti za finančne instrumente delitve tveganja za projekte, ki so pomembni za EU in jih financira Evropska investicijska banka v skladu z določbami protokola (št. 5) o statutu Evropske investicijske banke, ki je priložen k Pogodbam.
(15) Pri sklicih v Uredbi (ES) št. 1467/97 je treba upoštevati novo številčenje členov v Pogodbi o delovanju Evropske unije in da je Uredbo Sveta (ES) št. 3625/93 zamenjala Uredba Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti.
(16) Uredbo (ES) št. 1467/97 je zato treba ustrezno spremeniti –
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 1467/97 se spremeni:
1. Člen 1 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 1
1. Ta uredba vsebuje določbe za pospešitev in razjasnitev postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Cilj postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem je preprečiti čezmerne javnofinančne primanjkljaje in nadalje spodbuditi njihovo zmanjšanje, kadar se pojavijo, pri čemer se na podlagi meril javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga preuči spoštovanje proračunske discipline.
Svet pri odločanju o sprejetju priporočil in pozivov, ki temeljijo na uradnih stališčih Komisije v skladu s členom 126 PDEU, glasuje z obratno kvalificirano večino.
▐
2. Država članica, za katero velja odstopanje, lahko uporablja pravila, ki veljajo za sodelujoče države članice, opredeljene v tej uredbi, in v tem primeru o tem obvesti Komisijo. Obvestilo se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Zadevna država članica za namene te uredbe od datuma objave dalje šteje za sodelujočo državo članico.“
2. Člen 2 se spremeni:
(a) v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
"1. Presežek javnofinančnega primanjkljaja nad referenčno vrednostjo se v skladu z drugo alineo člena 126(2)(a) PDEU šteje kot izjemen, kadar je posledica izrednega dogodka, na katerega zadevna država članica ni mogla vplivati in ki pomembno vpliva na finančni položaj države, ali pa je posledica resnega gospodarskega nazadovanja.";
(b) Vstavi se naslednji odstavek ▌:
"1a. V primeru preseganja referenčne vrednosti velja, da se razmerje med javnim dolgom in bruto domačim proizvodom (BDP) zadosti znižuje in dovolj hitro približuje referenčni vrednosti v skladu s členom 126(2)(b) PDEU, če se je odstopanje od referenčne vrednosti kot merilo v prejšnjih treh letih zmanjšalo povprečno za eno dvajsetino na leto po oceni, izvedeni v obdobju treh let.
Zahteva v skladu z merilom dolga prav tako šteje za izpolnjeno, če je v proračunskih napovedih, kakor jih pripravi Komisija, navedeno, da bo do potrebnega zmanjšanja odstopanja prišlo v obdobju treh let, ki obsega dve leti po zadnjem letu, za katerega so na voljo podatki. Za državo članico, ki je [datum sprejetja te uredbe – se vstavi] v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, in za obdobje treh let po odpravi čezmernega primanjkljaja je zahteva v zvezi z merilom dolga izpolnjena, če zadevna država članica doseže zadosten napredek glede izpolnjevanja obveznosti, kakor je ocenjeno v ustreznih mnenjih Sveta o njenem programu za stabilnost ali programu za konvergenco.
Pri izvajanju merila za prilagoditev dolga se za vsako državo upoštevajo ustrezni dejavniki, kakor je navedeno v odstavku 3. V tej oceni se posebno pozornost nameni fazi gospodarskega cikla države članice.";
(c) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
"3. Pri pripravi poročila iz člena 126(3) PDEU Komisija upošteva vse pomembne dejavnike, navedene v zadevnem členu, če ti dejavniki pomembno vplivajo na oceno izpolnjevanja meril primanjkljaja in dolga zadevne države članice. V poročilu se ustrezno upoštevajo:
– razvoj srednjeročnih gospodarskih razmer, zlasti potencialna rast in ciklične spremembe, inflacija, izvajanje politik v okviru skupne strategije Unije za rast ter drugi cilji v skladu s PDEU, preprečevanje in zmanjšanje čezmernih makroekonomskih neravnovesij ter stanje neto prihrankov zasebnega sektorja;
– razvoj v zvezi s prilagajanjem srednjeročnim proračunskim ciljem (zlasti primarni odhodki, javne naložbe in splošna kakovost javnih financ, predvsem učinkovitost nacionalnih proračunskih okvirov), kakor določa člen 5 Uredbe (ES) št. 1466/97;
– razvoj tekoče javne porabe se prav tako upošteva, zlasti njena realna stabilnost;
– v poročilu se analizira tudi razvoj srednjeročnega stanja javnega dolga, njegovo dinamiko in trajnost (zlasti ▌dejavniki tveganja, vključno s strukturo zapadlosti in valuto denominacije dolga, usklajevanje stanj in tokov in njihova sestava, nakopičene rezerve in druga finančna sredstva; jamstva, zlasti v povezavi s finančnim sektorjem; ter vse implicitne obveznosti, na primer zasebni dolg, kolikor ta lahko predstavlja pogojno implicitno obveznost vlade).
– poleg tega Komisija ustrezno upošteva vse druge dejavnike, ki so po mnenju zadevne države članice pomembni za celovito oceno izpolnjevanja meril primanjkljaja in dolga ter ki jih je Svetu in Komisiji predložila država članica. V zvezi s tem se posebna pozornost nameni zlasti finančnim prispevkom za spodbujanje mednarodne solidarnosti in doseganje ciljev politike Unije ter dolgu, nastalemu v obliki dvostranske in večstranske podpore med državami članicami v okviru zaščite finančne stabilnosti.
Posebna in izrecna pozornost se prav tako nameni finančnemu bremenu, povezanemu z dokapitalizacijo, in drugim začasnim ukrepom državne pomoči finančnemu sektorju med večjimi finančnimi motnjami ter posojilom in jamstvom, odobrenim drugim državam članicam in evropskemu instrumentu za finančno stabilnost ter evropskemu mehanizmu za stabilnost.
Komisija lahko pri pripravi poročila od zadevne države zahteva tudi dodatne informacije.
Pri ocenjevanju izpolnjevanja obveznosti na podlagi merila dolga se ti ustrezni dejavniki upoštevajo v fazah, ki vodijo k odločitvi o obstoju čezmernega primanjkljaja in dolga, kakor določa člen 126(4), (5) in (6) PDEU, le kadar se delež javnega dolga zmanjšuje v povprečju v obdobju treh let.";
(d) odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:
"4. Komisija in Svet opravita uravnoteženo splošno oceno vseh pomembnih dejavnikov in pri tem ocenita, v kolikšni meri ti dejavniki vplivajo na oceno izpolnjevanja meril primanjkljaja in dolga s strani zadevne države članice. Ustrezni dejavniki se po potrebi upoštevajo v fazah, ki vodijo k odločitvi o obstoju čezmernega primanjkljaja in dolga, kakor je predvideno v odstavkih 4, 5 in 6 člena 126 PDEU, in sicer da se potrdi, da bi morala zadevna država članica imeti čezmeren primanjkljaj, da bi prišli do nasprotnega zaključka, ter v nadaljnjih fazah iz člena 126, kakor je določeno v odstavkih 5 in 6 člena 2 te uredbe. Če razmerje med javnim dolgom in BDP presega referenčno vrednost, se pri ocenjevanju izpolnjevanja na podlagi merila primanjkljaja ti dejavniki upoštevajo v korakih iz odstavkov 4, 5 in 6 člena 126 PDEU, ki vodijo do odločitve o obstoju čezmernega primanjkljaja, samo če je v celoti izpolnjen dvojni pogoj osnovnega načela – da ostaja javnofinančni primanjkljaj, preden se ti pomembni dejavniki upoštevajo, blizu referenčni vrednosti in da je referenčna vrednost presežena začasno.";
(da) odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:
"5. Komisija in Svet v vseh proračunskih ocenah v okviru postopka v zvezi s čezmernim proračunskim primanjkljajem ustrezno upoštevata izvajanje pokojninskih reform, ki uvajajo večstebrni sistem, ki vključuje obvezni, v celoti naložbeni pokojninski steber, ki spodbuja dolgoročno trajnost pokojninskega sistema in sočasno ne povečuje tveganj za srednjeročno proračunsko stanje ter drugih odhodkov v skladu s členom 126(3) PDEU.";
(db) vstavi se naslednji odstavek:
"5a. Vendar se ti dejavniki upoštevajo v fazah, ki vodijo k odločitvi o obstoju čezmernega primanjkljaja, pri ocenjevanju izpolnjevanju obveznosti na podlagi merila dolga.";
(dc) odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:
"6. Če je Svet ob upoštevanju stališča Komisije na podlagi člena 126(6) PDEU odločil, da v državi članici obstaja čezmerni primanjkljaj, Svet in Komisija upoštevata pomembne dejavnike, navedene v odstavku 3, saj zadevajo položaj zadevne države članice, tudi v naslednjih stopnjah postopka iz člena 126 PDEU, vključno z navedenimi v členih 3(5) in 5(2) te uredbe, zlasti pri določitvi roka za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja in njegovem poznejšem podaljšanju. Vendar se ti pomembni dejavniki ne upoštevajo pri odločitvi Sveta v skladu s členom 126(12) PDEU o razveljavitvi nekaterih ali vseh odločitev, sprejetih v skladu z odstavki 6 do 9 in 11 člena 126 PDEU.";
(e) odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:
"7. V primeru držav članic, v katerih presežek primanjkljaja nad referenčno vrednostjo odraža izvajanje pokojninske reforme, ki uvaja večstebrni sistem in vključuje obvezni, v celoti naložbeni pokojninski steber, Komisija in Svet upoštevata tudi stroške reforme ▌pri oceni spremembe ▌podatkov o primanjkljaju v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, dokler primanjkljaj ne občutno preseže ravni, ki se lahko obravnava kot raven blizu referenčni vrednosti, in delež dolga ne preseže referenčne vrednosti pod pogojem, da se ohrani fiskalna vzdržnost. Neto stroški ▌se upoštevajo tudi pri odločitvi Sveta po členu 126(12) PDEU o razveljavitvi nekaterih ali vseh odločitev Sveta, sprejetih po odstavkih 6 do 9 in 11 člena 126 PDEU, če se je primanjkljaj znatno in stalno zmanjševal in dosegel raven blizu referenčne vrednosti ▌.".
2a. Vstavi se naslednji oddelek:
„ODDELEK 1a
GOSPODARSKI DIALOG
Člen 2a
Za okrepitev dialoga med institucijami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, ter parlamenti, vladami in drugimi pristojnimi organi držav članic, pa tudi za večjo preglednost in odgovornost, lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta organizira javne razprave in predstavitve – zlasti v skladu s členom 126(8) PDEU – o makroekonomskem in proračunskem nadzoru, ki ga izvajata Svet in Komisija.“.
3. Člen 3 se spremeni:
(-a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
1. V desetih dneh od dneva, ko Komisija sprejme poročilo v skladu s členom 126(3) PDEU, pripravi ekonomsko-finančni odbor mnenje v skladu s členom 126(4) PDEU.";
(a) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
"2. Če Komisija ob popolnem upoštevanju mnenja iz odstavka 1 meni, da obstaja čezmerni primanjkljaj, Svetu predloži svoje mnenje in priporočilo v skladu s členom 126(5) in (6) PDEU ter obvesti Evropski parlament in parlament zadevne države članice.";
(b) ▌odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
"3. Svet odloči o obstoju čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 126(6) PDEU praviloma v dveh mesecih po datumih poročanja, določenih v členu 3(2) in (3) Uredbe (ES) št. 479/2009. Kadar odloči, da čezmerni primanjkljaj obstaja, Svet istočasno v skladu s členom 126(7) PDEU na zadevno državo članico naslovi priporočila.“;
(c) odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:
"4. V priporočilu Sveta, pripravljenem v skladu s členom 126(7) PDEU, se določi rok, ki ni daljši od šest mesecev, ▌za sprejetje učinkovitih ukrepov s strani zadevne države članice. Če resnost razmer to utemeljuje, je lahko rok za učinkovito ukrepanje tri mesece. V priporočilu se določi tudi skrajni rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, ki se mora doseči v letu, ki sledi letu ugotovitve obstoja čezmernega primanjkljaja, razen v posebnih okoliščinah. Da se zagotovi zmanjšanje čezmernega primanjkljaja v roku iz priporočila, Svet v priporočilu zahteva, da država članica doseže letne proračunske cilje, ki na podlagi napovedi, na kateri temelji priporočilo, ustrezajo zmanjšanju primanjkljaja za vsaj 0,5 % BDP, vplivi konjunkture ter enkratnih in začasnih ukrepov z neposrednim ali posrednim proračunskim učinkom pa so izločeni.";
(d) Vstavi se naslednji odstavek ▌:
"4a. Zadevna država članica v roku ▌iz odstavka 4 predloži Komisiji in Svetu poročilo o ukrepih, ki jih je sprejela na podlagi priporočila Sveta v skladu s členom 126(7) PDEU. Poročilo vsebuje cilje za ▌javnofinančne odhodke in diskrecijske prihodke, vključno z njihovo ravnjo in razvojem v skladu s priporočilom Sveta na podlagi člena 126(7) PDEU ter informacije o sprejetih ukrepih in naravi ukrepov, predvidenih za dosego ciljev. Komisija lahko od države članice zahteva tudi dodatna poročila. Poročilo se objavi.";
(da) vstavi se naslednji odstavek:
"4b. Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko pozove predstavnika zadevne države članice, naj pred odborom pojasni svojo ekonomsko in proračunsko politiko ter ukrepe, ki jih namerava sprejeti za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. Tudi država članica lahko iz istega razloga zahteva povabilo v Evropski parlament.";
(e) odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:
"5. Če so bili na podlagi priporočila po členu 126(7) PDEU sprejeti učinkoviti ukrepi in po sprejetju priporočila nastopijo nepričakovani neugodni gospodarski dogodki z večjimi negativnimi posledicami za javne finance, lahko Svet na priporočilo Komisije odloči, da sprejme revidirano priporočilo po členu 126(7) PDEU. V revidiranem priporočilu se lahko ob upoštevanju zadevnih dejavnikov iz člena 2(3) te uredbe zlasti podaljša rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja in to praviloma za eno leto. Svet na podlagi gospodarske napovedi iz svojega priporočila oceni, ali obstajajo nepričakovani neugodni gospodarski dogodki z večjimi negativnimi posledicami za javne finance. V primeru resnega gospodarskega upada, opredeljenega v členu 5 Uredbe (ES) št. 1466/97 se lahko Svet na priporočilo Komisije tudi odloči, da bo sprejel revidirano priporočilo na podlagi člena 126(7) PDEU, pod pogojem, da to ne ogroža fiskalne vzdržnosti.".
4. Člen 4 se spremeni:
(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
"1. Kadar Svet ugotovi, da na podlagi člena 126(8) PDEU učinkoviti ukrepi niso bili sprejeti v predpisanem roku, sprejme sklep o objavi priporočil nemudoma po preteku skrajnega roka iz člena 3(4) te uredbe. Obenem Svet na predlog Komisije pošlje uradno poročilo Evropskemu svetu.";
(b) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
"2. Svet pri presojanju, ali so bili sprejeti učinkoviti ukrepi na podlagi njegovih priporočil v skladu s členom 126(7) PDEU, svojo odločitev opre na poročilo, ki ga predloži zadevna država članica v skladu s členom 3(4a) te uredbe, in njegovo izvajanje ter vse druge javno objavljene odločitve vlade zadevne države članice.
Če Svet v skladu s členom 126(8) Pogodbe ugotovi, da država članica ni sprejela učinkovitih ukrepov, o tem poroča Evropskemu svetu.
Komisija lahko v skladu s členom 10a vzpostavi dialog ali opravi nadzorne obiske na kraju samem. V udeleženih državah članicah in v državah članicah, ki so v ERM II, se bodo ti obiski izvajali v povezavi z Evropsko centralno banko. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izidu obiska in svoje zaključke objavi.
2a. Evropski parlament je obveščen o dogajanju iz odstavkov 1 in 2.".
5. Člen 5 se spremeni:
(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
"1. Sklep Sveta o pozivu zadevni sodelujoči državi članici, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja v skladu s členom 126(9) PDEU, se sprejme v dveh mesecih od ugotovitve Sveta, da učinkoviti ukrepi v skladu s členom 126(8) niso bili sprejeti. Da se zagotovi zmanjšanje čezmernega primanjkljaja v roku iz poziva, Svet v pozivu zahteva, da država članica doseže letne proračunske cilje, ki na podlagi napovedi, na kateri temelji poziv, ustrezajo zmanjšanju primanjkljaja za vsaj 0,5 % BDP, vplivi konjunkture ter enkratnih in začasnih ukrepov z neposrednim ali posrednim proračunskim učinkom pa so izločeni. Svet lahko navede tudi ukrepe, ki so potrebni za dosego teh ciljev.";
(b) vstavi se naslednji odstavek 1a:
'1a. Po pozivu Sveta v skladu s členom 126(9) PDEU zadevna država članica predloži Evropskemu parlamentu, Komisiji in Svetu poročilo o ukrepih, ki jih je sprejela na podlagi poziva Sveta. Poročilo vključuje ▌cilje za ▌javnofinančne odhodke in diskrecijske prihodke, vključno z njihovo ravnjo in razvojem, ter informacije o ukrepih, sprejetih na podlagi posebnih priporočil Sveta, da lahko Svet po potrebi sprejme sklep v skladu s členom 6(2) te uredbe. Komisija spremlja in oceni prilagoditvene ukrepe, sprejete za obravnavo čezmernega primanjkljaja, na podlagi nadzornih obiskov v skladu s členom 10a, in izda poročilo za Svet. Poročilo se objavi.";
(ba) vstavi se naslednji odstavek:
"1b. Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko povabi zadevno državo članico, naj pred odborom pojasni svojo ekonomsko in proračunsko politiko ter ukrepe, ki jih namerava sprejeti za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. Tudi država članica lahko iz istega razloga zahteva povabilo v Evropski parlament.";
(c) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
"2. Če so bili na podlagi priporočila po členu 126(7) PDEU sprejeti učinkoviti ukrepi in po sprejetju priporočila nastopijo nepričakovani neugodni gospodarski dogodki z večjimi negativnimi posledicami za javne finance, lahko Svet na priporočilo Komisije odloči, da sprejme revidirano priporočilo po členu 126(7) PDEU. V revidiranem priporočilu se lahko ob upoštevanju zadevnih dejavnikov iz člena 2(3) te uredbe zlasti podaljša rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja in to praviloma za eno leto. Svet na podlagi gospodarske napovedi iz svojega priporočila oceni, ali obstajajo nepričakovani neugodni gospodarski dogodki z večjimi negativnimi posledicami za javne finance. V primeru resnega gospodarskega upada se lahko Svet na priporočilo Komisije tudi odloči, da bo sprejel revidirano priporočilo na podlagi člena 126(7) PDEU pod pogojem, da to revidirano priporočilo ne ogroža fiskalne vzdržnosti.".
6. Člen 6 se nadomesti z naslednjim:
"Člen 6
1. Svet pri presojanju, ali so bili sprejeti učinkoviti ukrepi na podlagi njegovega priporočila v skladu s členom 126(9) PDEU, svojo odločitev opre na poročilo, ki ga predloži zadevna država članica v skladu s členom 5(1a) te uredbe, in njegovo izvajanje ter vse druge javno objavljene odločitve vlade zadevne države članice ter na ugotovitve v poročilu Komisije iz člena 5(1a).
2. Kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo člena 126(11) PDEU, Svet uvede sankcije v skladu s členom 126(11). Vsak tak sklep se sprejme najpozneje v dveh mesecih po sklepu Sveta o pozivu zadevni sodelujoči državi članici, naj sprejme ukrepe v skladu s členom 126(9) PDEU.".
7. ▌člen 7 se nadomesti z naslednjim:
"Člen 7
"Če sodelujoča država članica ne ukrepa na podlagi zaporednih sklepov Sveta po členu 126(7) in (9) PDEU, se odločitev Sveta o uvedbi sankcij v skladu s členom 126(11) PDEU praviloma sprejme v šestnajstih mesecih od datumov poročanja, kot je določeno v členu 3(2) in (3) Uredbe (ES) št. 479/2009. V primeru, da se uporabi člen 3(5) ali 5(2) te uredbe, se rok šestnajstih mesecev ustrezno spremeni. Pospešeni postopek se uporabi v primeru namerno načrtovanega primanjkljaja, glede katerega Svet odloči, da je čezmeren. Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko pozove državo članico, da poroča njegovemu pristojnemu odboru.".
7a. Vstavi se naslednji člen:
"Člen 7a
Srečanje parlamentov
Ko se pošlje vabilo za srečanje pristojnega odbora Evropskega parlamenta in države članice za obrazložitev stališča, potrebnih ukrepov ali odstopanj od tukaj določenih zahtev, se srečanje organizira pod okriljem:
a) Evropski parlament;
b) parlament države članice; ali
c) rotacijsko predsedstvo Parlamenta.".
8. Člen 8 se nadomesti z naslednjim:
"Člen 8
Sklep Sveta o zaostritvi sankcij v skladu s členom 126(11) PDEU se sprejme najpozneje v dveh mesecih po datumih za poročanje iz Uredbe (ES) št. 479/2009. Sklep Sveta o razveljavitvi nekaterih njegovih sklepov ali vseh sklepov v skladu s členom 126(12) PDEU se po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme najpozneje v dveh mesecih po datumih za poročanja iz Uredbe (ES) št. 479/2009.".
9. V tretjem odstavku člena 9 se sklic na "člen 6" nadomesti s sklicem na "člen 6(2)".
10. Člen 10 se spremeni:
(a) uvodni stavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:
"'1. Komisija in Svet redno spremljata izvajanje ukrepov, ki jih sprejme:";
(aa) vstavi se naslednji odstavek:
"1a. Komisija in Svet v skladu s členom 1 poročata Evropskemu parlamentu o svojih ugotovitvah.";
(b) v odstavku 3 se sklic na „Uredbo (ES) št. 3605/93“ nadomesti s sklicem na „Uredbo (ES) št. 479/2009“.
10a. Vstavi se naslednji člen:
"Člen 10a
1. Komisija zagotavlja trajen dialog z organi držav članic v skladu s cilji te uredbe. Zato v vseh državah članicah izvaja obiske za tovrstni redni dialog in po potrebi nadzor.
Komisija lahko k udeležbi teh obiskov, namenjenih dialogu in nadzoru, povabi predstavnike Evropske centralne banke, če se ji to zdi primerno, ali ustreznih drugih institucij.
2. Ko Komisija pripravlja obiske za dialog ali nadzor, posreduje svoje začasne ugotovitve zadevni državi članici za pripombe.
3. Komisija med obiski, namenjenimi dialogu, preučuje trenutne gospodarske razmere v državi članici in ugotavlja tveganja ali težave pri uresničevanju ciljev te uredbe.
4. Komisija pri nadzornih obiskih spremlja procese in preverja, ali so bili sprejeti ukrepi v skladu s sklepi Sveta ali Komisije v skladu s cilji te uredbe. Obiski, namenjeni nadzoru, se opravljajo le v izrednih primerih, in samo, kadar obstajajo znatna tveganja ali težave pri uresničevanju teh ciljev.
5. O razlogih za nadzorne obiske obvesti Ekonomsko-finančni odbor.
6. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da omogočijo obiske za dialog in nadzor. Na zahtevo Komisije prostovoljno pomagajo vsem pristojnim nacionalnim organom pri pripravi in vodenju obiskov.".
11. Člen 11 se nadomesti z naslednjim:
"Člen 11
Ko Svet sprejme sklep o uvedbi sankcij proti sodelujoči državi članici v skladu s členom 126(11) PDEU, se praviloma odredi denarna kazen. Svet se lahko odloči za dopolnitev te globe z drugimi ukrepi iz člena 126(11) PDEU.
Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko zadevno državo članico pozove, da v treh mesecih od objave sankcij iz odstavka 1 pred odborom pojasni, zakaj kljub prejetim opozorilom ni zmanjšala čezmernega primanjkljaja. Tudi država članica lahko iz istega razloga zahteva povabilo v Evropski parlament.".
12. Člen 12 se nadomesti z naslednjim:
"Člen 12
1- Znesek globe je sestavljen iz nespremenljivega dela v višini 0,2 % BDP in spremenljivega dela. Določitev spremenljivega dela temelji na oceni Sveta, ali je sodelujoča država članica sprejela učinkovite ukrepe. Če Svet meni, da je država članica sprejela učinkovite ukrepe, se ne uporabi spremenljiv del. Odločitev, da se ne uporabi spremenljiv del, se sprejme s kvalificirano večino. Če se meni, da država članica ni sprejela učinkovitih ukrepov, spremenljivi del praviloma znaša eno desetino razlike med primanjkljajem kot odstotkom BDP v prejšnjem letu in referenčno vrednostjo javnofinančnega primanjkljaja ali, če nespoštovanje proračunske discipline vključuje merilo dolga, javnofinančnim saldom kot odstotkom BDP, ki bi moral biti v skladu s pozivom na podlagi člena 126(9) PDEU dosežen v istem letu.
2. Vsako naslednje leto do odprave sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja Svet oceni, ali je zadevna sodelujoča država članica sprejela učinkovite ukrepe kot odgovor na poziv Sveta iz člena 126(9) PDEU. V tej letni oceni se Svet v skladu s členom 126(11) PDEU odloči zaostriti sankcije, razen če je zadevna sodelujoča država članica ravnala v skladu s pozivom Sveta. Če se odloči za dodatno globo, se ta izračuna na enak način kot spremenljivi del globe v skladu z odstavkom 1.
3. Posamezna globa iz odstavkov 1 in 2 ne presega zgornje meje 0,2 % BDP.".
13. Člen 13 se razveljavi, sklic nanj v členu 15 pa se nadomesti s sklicem na „člen 12“.
14. Člen 16 se nadomesti z naslednjim:
"Člen 16
Globe, zbrane v skladu s členom 12 te uredbe, pomenijo druge prihodke iz člena 311 PDEU in se dodelijo mehanizmu za stabilnost za države članice, katerih valuta je euro. Dokler ta mehanizem ne bo vzpostavljen, se globe namenijo za finančne instrumente delitve tveganja za projekte, ki so pomembni za EU in jih financira Evropska investicijska banka v skladu z določbami protokola (št. 5) o statutu Evropske investicijske banke, ki je priložen k Pogodbam.".
14a. Vstavi se naslednji člen:
"Člen 17a
1. Komisija do ...[4]* in nato vsaka tri leta objavi poročilo o uporabi te uredbe.
2. Poročilo in vsi priloženi predlogi se pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu.
3. Če so v poročilu navedene ovire za pravilno delovanje določb o ekonomski in monetarni uniji v temeljnih pogodbah, Komisija pošlje potrebna priporočila Evropskemu svetu."
4. Člen 2(1a) ne velja za državo članico, ki je na dan sprejetja te uredbe v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, če zadevna država članica izpolnjuje svoj program za stabilnost ali konvergentni program ter ustrezna mnenja Sveta. Člen 2(1a) začne veljati, ko se postopek razveljavi.".
15. Vsa sklicevanja na "člen 104" se povsod v uredbi nadomestijo s sklicevanji na "člen 126 PDEU".
16. V točki 2 Priloge se sklici v stolpcu I na „člen 4(2) in (3) Uredbe Sveta (ES) št. 3605/93“ nadomestijo s sklici na „člene 3(2) in (3) Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009“.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Za državo članico, ki je [datum sprejetja te uredbe – se vstavi] v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, in za obdobje treh let po odpravi čezmernega primanjkljaja je zahteva v zvezi z merilom dolga izpolnjena, če zadevna država članica doseže zadosten napredek glede izpolnjevanja obveznosti, kakor je ocenjeno v ustreznih mnenjih Sveta o njenem programu za stabilnost ali programu za konvergenco.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, [...]
Za Svet
predsednik
MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI
Sharon Bowles
predsednica
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
BRUSELJ
Zadeva: Mnenje o pravni podlagi predloga uredbe Sveta (EU) o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (KOM(2010)0522 – C7 0396/2010 – 2010/0276(CNS))
Spoštovana gospa predsednica,
v pismu z dne 4. marca 2011 ste v skladu s členom 37(2) poslovnika Odbor za pravne zadeve zaprosili za mnenje o primernosti pravne podlage različnih predlogov zakonodaje, za katere so bili v vašem odboru kot pristojnem odboru in/ali v Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve predlagane spremembe v zvezi z njihovo pravno podlago.
Odbor je omenjeno vprašanje obravnaval na seji dne 12. aprila 2011.
Sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja je bil predlagan v odziv na potrebo po večji usklajenosti in strožjem nadzoru ekonomskih politik v ekonomski in monetarni uniji.
Sveženj sestoji iz šest zakonodajnih predlogov.
Predlogi so analizirani ločeno v prilogi. Sklepi odbora glede primerne pravne podlage vsakega primera so zaradi večje preglednosti podani v nadaljevanju:
– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij (KOM(2010)0527, 2010/0281(COD))
Edini namen predloga uredbe je razširitev postopka ekonomskega nadzora, kakor dopušča člen 121(6) PDEU. Ta pravna podlaga se zato zdi primerna.
– Predlog direktive Sveta o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic (KOM(2010)0523 konč., 2010/0277(NLE))
Glavni namen tega predloga je spodbujati fiskalno odgovornost z določitvijo minimalnih zahtev za nacionalne okvire ter zagotoviti učinkovitost postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Zato se zdi pravna podlaga, ki jo predlaga Komisija, namreč tretji pododstavek člena 126(14) PDEU, primerna.
– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (KOM(2010)0526, 2010/0280(COD))
Namen tega predloga je zagotoviti okrepljeno sodelovanje med gospodarskimi politikami držav članic. Zato se zdi člen 121(6) PDEU primerna pravna podlaga tega predloga.
– Predlog uredbe Sveta (EU) o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (KOM(2010)0522 konč., 2010/0276(CNS))
Glede na to, da je glavni namen tega predloga določiti podrobna pravila za uporabo postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, je edina primerna pravna podlaga člen 126(14) PDEU.
– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju (KOM(2010)0524, 2010/0278(COD))
Menimo, da člen 121(6) v zvezi s členom 136 PDEU tvori primerno pravno podlago.
– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvršilnih ukrepih za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju (KOM(2010)0525, 2010/0279(COD))
Glede na to, da je namen predloga okrepiti učinkovito odpravljanje makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju, tvori člen 121(6) v zvezi s členom 136 PDEU primerno pravno podlago.
Na seji dne 12. aprila 2011 se je Odbor za pravne zadeve odločil, soglasno[1], o prej navedenih priporočilih.
S spoštovanjem,
Klaus-Heiner Lehne
Priloga
Zadeva: Pravna podlaga predloga uredbe Sveta (EU) o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (KOM(2010)0522, 2010/0276(CNS))
Sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja sestoji iz šestih predlogov, katerih namen je okrepiti usklajevanje in nadzor gospodarskih politik v ekonomski in monetarni uniji (EMU) v okviru strategije Evropa 2020 in evropskega semestra, tj. novega cikla nadzora, ki bo združil postopek Pakta za stabilnost in rast in širših smernic gospodarske politike.
Dva predloga se nanašata na postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Oba imata za pravno podlago člen 126(14) PDEU. Štirje predlogi obravnavajo postopek večstranskega nadzora in temeljijo na členu 121(6); dva od njih imata za pravno podlago člen 121(6) v povezavi s členom 136 PDEU.
Ti predlogi so odziv na slabosti sedanjega sistema, ki jih je razkrila svetovna gospodarska in finančna kriza. Po besedah Komisije je treba sistem okrepiti, da bi se „utrdila makroekonomska stabilnost in vzdržnost javnih financ, ki sta predpogoj za trajnostno proizvodnjo in rast zaposlovanja“[2].
Predlogi so sledili dvema izjavama Komisije[3] in sporazumu Evropskega sveta junija 2010 o potrebi po okrepljenem usklajevanju gospodarskih politik držav članic. Sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja je bil predlagan 29. septembra 2010.
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve trenutno preučuje predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, poročevalec pa je Diogo Feio. Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve bo podal mnenje (poročevalec je David Casa). Evropski parlament deluje v okviru posvetovalnega postopka.
Pravna podlaga Uredbe št. 1467/97 je člen 126(14).
Predlogi sprememb, vloženi na pristojnem odboru (ECON), se nanašajo na spremembo pravne podlage iz enotne pravne podlage, temelječe na členu 121(14), na večplastno pravno podlago, temelječo na členih 121(14) in 136.
Ozadje
Uredba Sveta 1467/97 z dne 7. julija 1997 se šteje za korektivni del Pakta za stabilnost in rast. Ta uredba vsebuje določbe za pospešitev in razjasnitev postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki ga že določa člen 126 PDEU.
Namenjena je izogibanju velikim napakam v proračunskih politikah, ki bi lahko povzročile tveganje za vzdržnost javnih financ in potencialno ogrozile Evropsko monetarno unijo. To pomeni, da so se države članice obvezane izogniti čezmernim državnim primanjkljajem, ki so opredeljeni glede na dve glavni merili: primanjkljaj in dolg. V okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, s katerim se izvaja prepoved čezmernih primanjkljajev, je opredeljeno zaporedje korakov, ki ga je treba spoštovati. Ta sistem je podprt z mehanzmom izvrševanja, ki določa denarne kazni za neupoštevanje določb te uredbe.
Glede na obrazložitveni memorandum Komisije[4] je reforma korektivnega dela Pakta za stabilnost in rast nujna kot odziv na številne pomanjkljivosti, ki so se izkazale med gospodarsko in finančno krizo. Zato se predlog osredotoča na naslednje elemente:
– „merilo dolga v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem mora postati operativno“. Treba je podrobneje spremljati gibanja dolga in mu dodeliti enako pomembnost kot gibanju primanjkljaja.
– „Izvrševanje podpira uvedba novega sklopa finančnih sankcij za države članice euroobmočja, ki bi se v skladu s postopnim pristopom lahko v procesu uporabile veliko prej. (...) Da bi se zmanjšala diskrecija pri izvrševanju, je predviden mehanizem „obratnega glasovanja“ za predpisovanje novih sankcij v zvezi z zaporednimi koraki postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem“.
Predlagana pravna podlaga
Predlog Komisije temelji na členu 126 (14) PDEU, ki se glasi:
Člen 126(14)
Nadaljnje določbe za izvajanje postopka, opisanega v tem členu, so opredeljene v Protokolu o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbama.
Svet po posebnem zakonodajnem postopku ter po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Evropsko centralno banko soglasno sprejme ustrezne določbe, ki nato nadomestijo navedeni protokol.
Ob upoštevanju drugih določb tega odstavka Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom določi podrobna pravila in opredeli pojme v zvezi z uporabo določb navedenega protokola.
Pravna podlaga, ki jo predlaga odbor ECON, je člen 126(14) PDEU v povezavi s členom 136 PDEU.
Člen 136
1. Za zagotovitev pravilnega delovanja ekonomske in monetarne unije Svet v skladu z ustreznimi določbami Pogodb in po enem od ustreznih postopkov iz členov 121 in 126, razen postopka iz člena 126(14), sprejme ukrepe za tiste države članice, katerih valuta je euro:
(a) za večjo uskladitev in nadzorovanje njihove proračunske discipline;
(b) za določitev smernic njihove ekonomske politike ob zagotavljanju združljivosti s smernicami, sprejetimi za celotno Unijo, in njihovega nadzora.
2. V zvezi z ukrepi iz odstavka 1 lahko pri glasovanju sodelujejo samo člani Sveta, ki predstavljajo države članice, katerih valuta je euro.
Kvalificirana večina teh članov se določi v skladu s členom 238(3)(a).
Pristop Sodišča
Glede na pravno prakso imajo načeloma ukrepi samo eno pravno podlago. Če se pri pregledu namena in vsebine ukrepa Unije izkaže, da ima dvojni cilj, ali če ima dve sestavini, tako da sodi v področje uporabe različnih pravnih podlag, pri čemer je ena glavna ali prevladujoča, druga pa zgolj stranska, mora ukrep temeljiti na samo eni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj oziroma sestavino[5].
Izjemoma mora ukrep, če se zanj ugotovi, da ima hkrati več ciljev ali sestavin, ki so neločljivo povezane in med njimi nobena ni drugotnega ali posrednega pomena glede na druge, temeljiti na ustreznih različnih pravnih podlagah[6].
Analiza pravne podlage
Člen 126 PDEU spada pod naslov VIII, poglavje 1, Ekonomska politika. Določa korake, po katerih morata Svet in Komisija izvajati postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Po tem postopku Svet in Komisija spremljata nacionalne primanjkljaje in izdajata priporočila.
Člen 126 (14) Svetu omogoča, da sprejme dodatne ukrepe za postopke v zvezi s čezmejnim primanjkljajem v skladu s posebnim postopkom (na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom).
Poglavje 4 naslova VIII vsebuje določbe, ki veljajo posebej za države članice, katerih valuta je euro. Člen 136 tako omogoča Svetu, da se odloči o ukrepih za države članice, katerih valuta je euro:
- za večjo uskladitev in nadzorovanje njihove proračunske discipline
- za določanje smernic politike
Člen 136 določa, da se ti ukrepi sprejmejo po enem od ustreznih postopkov iz členov 121[7] in 126, razen postopka iz člena 126(14).
Zdi se, da lahko zakonodajalec z uporabo členov 126 (14) in 136 PDEU okrepi usklajevanje in nadzor iz členov 121 in 126 PDEU[8] ter da lahko določi tudi podrobna pravila o postopkih v zvezi s čezmernim primanjkljajem.
Analiza predloga Namen in vsebina predlaganih ukrepov
Iz navedenega sledi, da mora zakonodajni ukrep načeloma temeljiti na eni pravni podlagi. Izjemoma mora ukrep, če se zanj ugotovi, da ima hkrati več ciljev ali sestavin, ki so neločljivo povezane in med njimi nobena ni drugotnega ali posrednega pomena glede na druge, temeljiti na ustreznih različnih pravnih podlagah[9].
Ta predlog spremembe poskuša izboljšati mehanizem, ki ga je vzpostavila Uredba št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.
Obrazložitveni memorandum navaja ključne ukrepe za predvideno reformo:
a) merilo dolga v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem mora postati operativno. Ta ukrep je odziv na postransko vlogo, ki jo je doslej imel dolg, čeprav sta obe merili (primanjkljaj in dolg) načeloma enakovredni.
b) uvedbo novega niza finančnih sankcij za države članice evroobmočja, da bi jih odvrnili od čezmernega javnofinančnega primanjkljaja ali pa da bi spodbujali takojšnje reševanje težav, če do njih kljub vsemu pride.
c) jasnejši in prožnejši okvir o možnih priporočilih Komisije.
Iz tega sledi, da je glavni namen tega predloga preprečevati in zmanjševati prekomerne primanjkljaje, da bi se izognili velikim napakam v proračunski politiki in določili podrobna pravila, ki jih je treba upoštevati pri uporabi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.
Zato je jasno, da je člen 126 (14) ustrezna pravna podlaga za ta predlog.
V skladu s tem je treba preučiti, ali lahko cilje predloga razumemo kot neločljivo povezane, pri čemer noben nima drugotnega pomena v primerjavi z drugimi: če je temu tako, je možnih več pravnih podlag.
Uvodna izjava 14 v preambuli poudarja: „Za zagotovitev, da sodelujoče države članice upoštevajo okvir Unije za fiskalni nadzor, je treba na podlagi člena 136 Pogodbe uvesti na pravilih temelječe sankcije, ki zagotavljajo poštene, pravočasne in učinkovite mehanizme“. Čeprav se zdi, da so na pravilih temelječe sankcije pomemben del sistema, ki ga uvaja ta predlog, in da lahko prispevajo k učinkoviti uveljavitvi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ni mogoče trditi, da je to glavni namen predlagane uredbe.
Sklep
Glede na navedeno menimo, da je edina ustrezna pravna podlaga za ta predlog člen 126(14) PDEU.
- [1] Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Klaus-Heiner Lehne, predsednik; Evelyn Regner, podpredsednica; Piotr Borys, Sergio Gaetano Cofferati, Christian Engström, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sajjad Karim, Kurt Lechner, Eva Lichtenberger, Antonio López-Istúriz White, Arlene McCarthy, Antonio Masip Hidalgo, Alajos Mészáros, Angelika Niebler, Bernhard Rapkay, Alexandra Thein, Diana Wallis, Rainer Wieland, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka.
- [2] Predlog uredbe Sveta (EU) o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, obrazložitveni memorandum;
- [3] „Okrepitev usklajevanja ekonomskih politik“ z dne 12. maja 2010; „Usklajevanje gospodarskih politik za stabilnost, rast in delovna mesta – Kako izboljšati gospodarsko upravljanje EU“ z dne 30. junija 2010.
- [4] Glej obrazložitveni memorandum.
- [5] Zadeva C-91/05 Komisija proti Svetu [2008] ECR I- 3651.
- [6] Zadeva C-338/01 Komisija proti Svetu [2004] ECR I- 4829.
- [7] Člen 121 PDEU vsebuje določbe o usklajevanju ekonomskih politik držav članic. Člen 121 (6) omogoča Parlamentu in Svetu, da po rednem zakonodajnem postopku z uredbami sprejmeta podrobna pravila za postopek večstranskega nadzora iz členov 121 (3) in 121 (4).
- [8] Velja za tiste države, katerih valuta je euro.
- [9] Zadeva C-91/05 Komisija proti Svetu [2008] ECR I- 3651.
MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (21. 3. 2011)
za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
o predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem
(KOM(2010)0522 – C7‑0396/2010 – 2010/0276(CNS))
Pripravljavec mnenja: David Casa
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Ozadje
Komisija je 29. septembra 2010 predstavila zakonodajni sveženj, katerega namen je okrepitev gospodarska upravljanja v Evropski uniji in euroobmočju. Sveženj vsebuje šest predlogov: štirje so s fiskalnega področja, vključno z reformo Pakta za stabilnost in rast (PSR), namen dveh novih uredb pa je zaznavanje in reševanje makroekonomskih neravnovesij v EU in euroobmočju.
Komisija predlaga, naj države članice v večji meri sledijo dogovorom PSR ter poglobijo usklajevanje fiskalne politike. V preventivnem delu PSR je obstoječa Uredba 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik spremenjena zato, da bi države članice v dobrih časih izvajale preudarno fiskalno politiko in tako oblikovale potrebne rezerve za slabe čase. Poleg tega je namen sprememb Uredbe 1467/97 v korektivnem delu v zvezi z izvajanjem postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem zagotoviti podrobnejše spremljanje gibanja dolga in mu dodeliti enako pomembnost kot gibanju primanjkljaja.
Nadalje je direktiva, ki uvaja zahteve v zvezi s proračunskimi okviri držav članic, predlagana za spodbuditev fiskalne odgovornosti, tako da se določijo minimalne zahteve za nacionalne fiskalne okvire in zagotovi, da so v skladu z obveznostmi, ki jih določa Pogodba. Komisija je v podporo spremembam v preventivnem in korektivnem delu PSR predlagala tudi okrepitev izvedbenih mehanizmov za države članice euroobmočja.
Ugotovitve
V tem osnutku mnenja se obravnava predlog Komisije o spremembi Uredbe št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in pripravljavec mnenja v zvezi s tem predlogom predlaga naslednje poglavitne spremembe:
– Izvrševanje proračunskega nadzora mora biti vedno v skladu s temeljnimi cilji EU, zlasti z zahtevami člena 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s spodbujanjem visoke stopnje zaposlovanja, zagotavljanjem ustreznega socialnega varstva in bojem proti socialni izključenosti.
– Pri spremljanju skladnosti s pravili o proračunski disciplini in pri sprejemanju odločitev v zvezi s tem bi morali posebej upoštevati ne le resen gospodarski, temveč tudi socialni upad, ki lahko vpliva na finančni položaj vlad.
– Možnosti držav članic, da se pri izvajanju strukturnih reform odmaknejo od svojih zadevnih srednjeročnih proračunskih ciljev, se ne bi smelo povezovati s pokojninskimi reformami, katerih namen je spodbujanje določenih modelov. Namesto tega bi bilo treba takšno možnost omogočiti državam članicam, ki izvajajo strukturne reforme, ki prispevajo k ohranitvi ali uvedbi delovnih mest in zmanjšanju revščine.
– Sredstva, zbrana na podlagi sankcioniranja držav članic, ki ne upoštevajo svojih priporočil, bi bilo treba uporabiti za podpiranje dolgoročnih ciljev EU v zvezi z vlaganjem in zaposlovanjem, ne pa porazdeliti le med države članice, ki niso v postopkih zvezi s čezmernim primanjkljajem, kot predlaga Komisija.
– Okrepitev gospodarskega upravljanja bi bilo treba izvajati skupaj s krepitvijo demokratične legitimnosti evropskega upravljanja. Pri tem bi se morala okrepiti vloga Evropskega parlamenta v celotnem procesu nadzora. Poleg tega sta redno posvetovanje s socialnimi partnerji in večja vključenost nacionalnih parlamentov osnovna pogoja za verodostojen in pregleden nadzorni okvir.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 1 | ||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | |||||||||||||||
|
(1) Pri usklajevanju gospodarskih politik držav članic v Uniji, kot je predvideno v Pogodbi, je treba upoštevati vodilna načela stabilnih cen, zdravih javnih financ in monetarnih pogojev ter uravnotežene plačilne bilance. |
(1) Pri usklajevanju gospodarskih politik držav članic v Uniji, kot je predvideno v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), je treba upoštevati vodilna načela visoke stopnje zaposlovanja in socialne kohezije, stabilnih cen, zdravih javnih financ in monetarnih pogojev ter uravnotežene plačilne bilance. | |||||||||||||||
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 1 a (novo) | ||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | |||||||||||||||
|
|
(1a) V PDEU je določeno, da Unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti upošteva zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, z zagotavljanjem ustreznega socialnega varstva ter bojem proti socialni izključenosti. | |||||||||||||||
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 1 b (novo) | ||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | |||||||||||||||
|
|
(1b) Ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, morajo biti povsem skladni s horizontalnimi določbami PDEU, zlasti s členi 7,8,9,10 in 11 PDEU, s členom 153(5) PDEU in s Protokolom (št. 26) o storitvah splošnega pomena, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in PDEU. | |||||||||||||||
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 3 | ||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | |||||||||||||||
|
(3) Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, ki jo podpira finančna stabilnost in ki prispeva k ustvarjanju delovnih mest. |
(3) Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, ki jo podpira finančna stabilnost in ki prispeva k ustvarjanju delovnih mest, zato bi moral okrepiti dolgoročna vlaganja za premišljeno, trajnostno in vključujočo rast. | |||||||||||||||
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 4 a (novo) | ||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | |||||||||||||||
|
|
(4a) Vendar bi moral okrepljeni okvir za proračunski nadzor pripomoči k doseganju ciljev Unije glede rasti in delovnih mest, v obdobjih močnega gospodarskega nazadovanja in znatnega povečanja brezposelnosti pa bi ga bilo treba združiti s prizadevanji za spodbujanje gospodarstva, varstvo in ustvarjanje delovnih mest ter socialno kohezijo ob upoštevanju prednostnih nalog in potreb posameznih držav članic. | |||||||||||||||
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 4 b (novo) | ||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | |||||||||||||||
|
|
(4b) Krepitev gospodarskega upravljanja bi se morala izvajati skupaj s krepitvijo demokratične legitimnosti evropskega upravljanja, kar bi bilo treba doseči s tesnejšim in časovno ustreznejšim sodelovanjem Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov v postopkih usklajevanja gospodarske politike, z uporabo vseh orodij, ki jih določa PDEU, zlasti splošnih smernic za gospodarsko politiko držav članic in Unije ter smernic za politiko zaposlovanja držav članic. | |||||||||||||||
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 12 | ||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | |||||||||||||||
|
(12) Pri ocenjevanju, ali naj se rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja podaljša, je treba posebno pozornost nameniti resnim splošnim gospodarskim upadom. |
(12) Pri ocenjevanju, ali naj se rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja podaljša, je treba posebno pozornost nameniti resnemu gospodarskemu upadu ali znatnemu povečanju brezposelnosti. | |||||||||||||||
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 2 – točka (a) Uredba (ES) št. 1467/97 Člen 2 – odstavek 1 | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 2 – točka (b) Uredba (ES) št. 1467/97 Člen 2 – odstavek 1a | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 2 – točka (c) Uredba (ES) št. 1467/97 Člen 2 – odstavek 3 | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – odstavek 2 – točka d (a) (novo) Uredba (ES) št. 1467/97 Člen 2 – odstavek 5 | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 2 – točka (e) Uredba (ES) št. 1467/97 Člen 2 – odstavek 7 | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 3 – točka (c) Uredba (ES) št. 1467/97 Člen 3 – odstavek 4 | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 3 – točka (e) Uredba (ES) št. 1467/97 Člen 3 – odstavek 5 | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 5 – točka (a) Uredba (ES) št. 1467/97 Člen 5 – odstavek 1 | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 5 – točka (c) Uredba (ES) št. 1467/97 Člen 5 – odstavek 2 | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 6 Uredba (ES) št. 1467/97 Člen 6 – odstavek 2 | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 7 Uredba (ES) št. 1467/97 Člen 7 | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 8 Uredba (ES) št. 1467/97 Člen 8 | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 10 – točka (a) Uredba (ES) št. 1467/97 Člen 10 – odstavek 1 a (novo) | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 14 Uredba (ES) št. 1467/97 Člen 16 | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
POSTOPEK
|
Naslov |
Sprememba Uredbe (ES) št.1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2010)0522 – C7-0396/2010 – 2010/0276(CNS) |
|||||||
|
Pristojni odbor |
ECON |
|||||||
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
EMPL 13.12.2010 |
|
|
|
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
David Casa 21.10.2010 |
|
|
|||||
|
Obravnava v odboru |
1.12.2010 |
25.1.2011 |
|
|
||||
|
Datum sprejetja |
16.3.2011 |
|
|
|
||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
39 4 1 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Regina Bastos, Edit Bauer, Jean-Luc Bennahmias, Pervenche Berès, Mara Bizzotto, Philippe Boulland, David Casa, Alejandro Cercas, Marije Cornelissen, Frédéric Daerden, Karima Delli, Proinsias De Rossa, Frank Engel, Sari Essayah, Richard Falbr, Ilda Figueiredo, Nadja Hirsch, Stephen Hughes, Liisa Jaakonsaari, Danuta Jazłowiecka, Martin Kastler, Ádám Kósa, Patrick Le Hyaric, Veronica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Elizabeth Lynne, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Csaba Őry, Rovana Plumb, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Licia Ronzulli, Elisabeth Schroedter, Jutta Steinruck, Traian Ungureanu |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Georges Bach, Raffaele Baldassarre, Sven Giegold, Thomas Händel, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Evelyn Regner |
|||||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Liam Aylward, Fiona Hall |
|||||||
POSTOPEK
|
Naslov |
Sprememba Uredbe (ES) št.1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2010)0522 – C7-0396/2010 – 2010/0276(CNS) |
|||||||
|
Datum posvetovanja z EP |
29.11.2010 |
|||||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ECON 13.12.2010 |
|||||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
BUDG 13.12.2010 |
EMPL 13.12.2010 |
|
|
||||
|
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa |
BUDG 20.10.2010 |
|
|
|
||||
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Diogo Feio 21.9.2010 |
|
|
|||||
|
Oporekanje pravni podlagi Datum mnenja JURI |
JURI 12.4.2011 |
|
|
|
||||
|
Obravnava v odboru |
26.10.2010 |
24.1.2011 |
22.3.2011 |
|
||||
|
Datum sprejetja |
19.4.2011 |
|
|
|
||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
29 7 10 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Burkhard Balz, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), George Sabin Cutaş, Rachida Dati, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Diogo Feio, Elisa Ferreira, Vicky Ford, Ildikó Gáll-Pelcz, José Manuel García-Margallo y Marfil, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Liem Hoang Ngoc, Wolf Klinz, Jürgen Klute, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Philippe Lamberts, Astrid Lulling, Arlene McCarthy, Íñigo Méndez de Vigo, Ivari Padar, Alfredo Pallone, Ani Podimata (Anni Podimata), Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Edward Scicluna, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Ivo Strejček, Kay Swinburne, Marianne Thyssen, Ramon Tremosa i Balcells, Corien Wortmann-Kool |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Marta Andreasen, Herbert Dorfmann, Robert Goebbels, Carl Haglund, Krišjānis Kariņš, Barry Madlener, Thomas Mann, Claudio Morganti, Andreas Schwab |
|||||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Karima Delli |
|||||||
|
Datum predložitve |
2.5.2011 |
|||||||