POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju
2. 5. 2011 - (KOM(2010)0524 – C7‑0298/2010 – 2010/0278(COD)) - ***I
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalka: Sylvie Goulard
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju
(KOM(2010)0524 – C7‑0298/2010 – 2010/0278(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2010)0524),
– ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 121 in 126 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerimi je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0298/2010),
– ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 16. februarja 2011[1],
– ob upoštevanju členov 55 in 37 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0180/2011),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
STALIŠČE EVROPSKEGA PARLAMENTA
V PRVI OBRAVNAVI[2]*
---------------------------------------------------------
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 136 Pogodbe v povezavi s členi 121(6), 122(2) in 3(1)(c) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[3],
po rednem zakonodajnem postopku,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Države članice, katerih valuta je euro, imajo poseben interes in odgovornost za izvajanje gospodarskih politik, ki spodbujajo delovanje ekonomske in monetarne unije, in za izogibanje politikam, ki jo ogrožajo.
(2) Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) dovoljuje sprejetje posebnih ukrepov v euroobmočju, ki presegajo določbe, ki veljajo za vse države članice, da bi se zagotovilo ustrezno delovanje ekonomske in monetarne unije.
(2a) Izkušnje in napake, pridobljene in narejene v prvem desetletju delovanja ekonomske in monetarne unije, kažejo, da je treba v Uniji izboljšati gospodarsko upravljanje, ki bi moralo temeljiti na močnejšem nacionalnem lastništvu skupno dogovorjenih pravil in politik ter na trdnejšem okviru nadzora nad nacionalnimi gospodarskimi politikami na ravni Unije.
(2b) Izboljšani okvir gospodarskega upravljanja bi moral temeljiti na več medsebojno povezanih politikah za trajnostno rast in delovna mesta, ki morajo biti skladne, zlasti na strategiji Unije za rast in delovna mesta, s posebnim poudarkom na razvoju in krepitvi notranjega trga, spodbujanju mednarodnih trgovinskih povezav in konkurenčnosti, učinkovitem okviru za preprečevanje in odpravljanje čezmernega proračunskega primanjkljaja (Paktu za stabilnost in rast), trdnem okviru za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij, minimalnih zahtevah za nacionalne proračunske okvire, okrepljeni ureditvi finančnih trgov in nadzoru nad njimi, vključno z makrobonitetnim nadzorom Evropskega odbora za sistemska tveganja, ter na verodostojnem trajnem mehanizmu za reševanje kriz.
(2c) Pakt za stabilnost in rast ter celoten okvir gospodarskega upravljanja bi morala dopolnjevati strategijo Unije za rast in delovna mesta in biti skladna z njo.
(2d) Krepitev gospodarskega upravljanja bi morala biti tesno povezana s krepitvijo demokratične legitimnosti gospodarskega upravljanja v Uniji, ki bi jo bilo treba doseči ob tesnem in pravočasnem vključevanju Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov v postopke usklajevanja gospodarske politike.
(2e) O letnih priporočilih Komisije glede politike bi bilo treba v Evropskem parlamentu razpravljati pred začetkom razprav v Svetu.
(2f) Doseganje in ohranjanje dinamičnega enotnega trga bi bilo treba obravnavati kot sestavino pravilnega in brezhibnega delovanja ekonomske in monetarne unije.
(2g) V PDEU je tudi določeno, da bi morala Unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti upoštevati zahteve, povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustreznega socialnega varstva ter bojem proti socialni izključenosti.
(2h) Evropski svet je 17. junija 2010 sprejel novo strategijo za delovna mesta in rast – strategijo Evropa 2020, ki naj bi Uniji omogočila, da bo po krizi še močnejša in bo svoje gospodarstvo usmerila v premišljeno, trajnostno in vključujočo rast, ki jo bo spremljala visoka stopnja zaposlenosti, produktivnosti in socialne kohezije. Prav tako je sklenil, da se bo 1. januarja 2011 začel evropski semester za usklajevanje politike, zato da bi države članice lahko imele korist od zgodnjega usklajevanja na ravni Unije ter da bi omogočili okrepljen nadzor, pa tudi sočasno ocenjevanje proračunskih ukrepov in strukturnih reform, ki spodbujajo rast in zaposlovanje.
(2i) Evropski semester za usklajevanje gospodarskih politik (v nadaljnjem besedilu: semester) bi moral imeti osrednjo vlogo pri izvajanju zahteve iz člena 121(1) PDEU, da države članice obravnavajo svoje gospodarske politike kot vprašanje v skupnem interesu in jih temu primerno tudi usklajujejo. Sestavni deli okrepljenega gospodarskega upravljanja so preglednost, odgovornost in neodvisni nadzor. Svet in Komisija bi morala svoja stališča in odločitve v ustreznih fazah postopkov usklajevanja gospodarske politike objaviti in utemeljiti.
(2j) Za dolžniško krizo v euroobmočju je potrebna obsežna in celovita rešitev, saj parcialni pristop doslej ni bil uspešen.
(2k) Države članice, ki niso v euroobmočju, niso dolžne izvajati te uredbe.
(2l) Komisija bi morala imeti v postopkih okrepljenega nadzora močnejšo usklajevalno vlogo, predvsem pri ocenah za posamezne države članice, spremljanju, misijah na kraju samem, priporočilih in zgodnjih opozorilih.
(2m) Države članice, katerih valuta ni euro, bi morale imeti pravico, da uporabljajo zakonodajo o gospodarskem upravljanju, ne glede na njihove siceršnje pravice in obveznosti iz PDEU.
(2n) Komisija bi morala imeti v postopku okrepljenega nadzora močnejšo in bolj neodvisno vlogo v zvezi z ocenami, specifičnimi za posamezne države članice, spremljanjem, misijami, priporočili in opozorili. Še posebej bi bilo treba omejiti vlogo Sveta v fazah, ki vodijo do morebitnih sankcij, glasovanje v Svetu pa bi moralo, če je le mogoče, potekati z obratno kvalificirano večino na podlagi PDEU.
(2o) Preglednost ter učinkovitost medsebojne podpore in medsebojnega pritiska sta sestavni del okrepljenega gospodarskega upravljanja v Uniji v duhu podrobnega opisa izvajanja Pakta za stabilnost in rast ter smernic o obliki in vsebini programov za stabilnost in konvergenco, ki jih je Svet potrdil 7. septembra 2010.
(2p) Z Evropskim parlamentom se lahko vzpostavi dialog o gospodarskih vprašanjih, pri čemer bi Komisiji omogočili objavo njenih analiz, ministri za ekonomske in finančne zadeve iz ene ali več držav članic pa bi imeli možnost, da se nanje odzovejo. Taka javna razprava, ki bi presegala državne meje, bi državam članicam omogočila, da upoštevajo učinke prelivanja nacionalnih odločitev in omogočijo javen medsebojni pritisk.
(2q) Ta uredba bi morala začeti veljati čim prej po sprejetju. Vendar bi morala Komisija pri oblikovanju predlogov o ukrepih za izvajanje te uredbe upoštevati trenutne gospodarske razmere v zadevnih državah članicah in vse druge pomembne dejavnike.
(2r) Za okrepitev zaupanja v evropsko statistiko in zagotovitev strokovne neodvisnosti nacionalnih statističnih organov bi morale ostati države članice popolnoma zavezane izvajanju Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki[4], zlasti statističnim načelom, kot so zapisana v Kodeksu ravnanja evropske statistike, ki ga je Komisija podprla v svojem priporočilu z dne 25. maja 2005 o neodvisnosti, celovitosti in odgovornosti statističnih organov držav članic in Skupnosti. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da nacionalni statistični organi ustrezno samostojno odločajo o proračunskih sredstvih, objavi statističnih podatkov in preglednem postopku za imenovanje ali razrešitev višjih vodstvenih delavcev. Poleg tega bi morala tudi nacionalna računska sodišča imeti enako stopnjo strokovne neodvisnosti, da bi zagotovili polno zaupanje v poročanje na evropski ravni.
(3) Da bi bilo izvrševanje proračunskega nadzora v euroobmočju učinkovitejše, so potrebne spodbude in dodatne sankcije. Te sankcije bi morale povečati verodostojnost okvira Unije za fiskalni nadzor, spodbude pa bi morale okrepiti skladnost.
(3a) Okvir za proračunski nadzor bi moral v vsakem primeru podpirati cilje Unije glede rasti in delovnih mest. Zlasti v obdobju gospodarskega upada ga je treba združiti z učinkovitimi prizadevanji za spodbujanje trajnostne rasti, varovanje socialne kohezije in ustvarjanje delovnih mest ob upoštevanju prednostnih nalog in potreb posameznih držav članic.
(4) Pravila, določena v tej uredbi, morajo zagotoviti poštene, pravočasne, postopne in učinkovite mehanizme za upoštevanje preventivnega in korektivnega dela Pakta za stabilnost in rast, predvsem z Uredbo (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[5] in Uredbo Sveta (ES) 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem[6].
(4a) Evropski parlament je v resoluciji z dne 20. oktobra 2010 s priporočili Komisiji o izboljšanju gospodarskega upravljanja in okvira stabilnosti Unije, zlasti v euroobmočju, pozval k vzpostavitvi močnega in zanesljivega mehanizma v euroobmočju za preprečevanje prekomernega zadolževanja in za reševanje sporov ter k izvedbi ocene učinka in študije izvedljivosti v prihodnjem letu, da bi uvedli stalni mehanizem ali organ (Evropski denarni sklad), ki bi preprečeval moralno tveganje ter varoval stabilnost celotnega euroobmočja in držav članic, ki uporabljajo euro.
(4b) Države članice, katerih valuta je euro, bi morale združiti do {...} odstotkov državnega dolga v okviru skupne in individualne odgovornosti (euroobveznice). Euroobveznice bi morale imeti prednost pred dolgom v lasti nacionalnih vlad in bi lahko pomagale podpirati euro kot rezervno valuto. Za okrepitev fiskalne discipline bi bilo treba državam z zanesljivimi gospodarskimi in fiskalnimi politikami dovoliti, da si sposodijo znesek v višini {...} svojega bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko bi morale države s slabšim gospodarskim ali fiskalnim položajem plačati premijo/posebno obrestno mero ali pa bi si lahko sposodile samo znesek v nižjem odstotku BDP v euroobveznicah. Sodelujoča država, katere gospodarske ali fiskalne politike dosledno ne bi bile vzdržne, bi bila izključena iz izdaje euroobveznic.
(4c) Treba bi bilo ustanoviti Evropski denarni sklad, ki bi ščitil finančno stabilnost v euroobmočju in prevzel odgovornost, ki jo zdaj nosita evropski instrument za finančno stabilnost in evropski mehanizem za stabilnost, ter odgovornost katere koli bodoče strukture, ki bi prevzela njune obveznosti.
(4d) Prihodke od neuporabljenih odobrenih sredstev Unije bi bilo treba uporabiti za financiranje prednostnih nalog Unije za rast in delovna mesta.
(4e) Zaradi nestanovitnosti trgov in velikih razlik v donosnosti državnih obveznic v nekaterih državah članicah, katerih valuta je euro, je treba za zaščito stabilnosti eura odločno ukrepati.
(4f) Zaradi povečanja likvidnosti na novem svetovnem trgu euroobveznic bi se lahko finančni stroški za države članice zmanjšali, ugled eura kot varnega območja pa bi se okrepil.
(5) Sankcije za države članice, katerih valuta je euro, v preventivnem delu Pakta za stabilnost in rast so namenjene zagotavljanju spodbud za trajnostno sprejemanje fiskalne politike. Pri takšnem oblikovanju politike bi bilo treba zagotoviti uravnoteženost izdatkov in javnih prihodkov, ne da bi to vplivalo na prihodnje generacije.
(5a) Pravila, določena v tej uredbi, bi morala vključevati ukrepe, kot so spodbude za upoštevanje pravil v času dobrih gospodarskih razmer.
(5b) Državi članici, ki zaradi neustreznega ravnanja manipulira s podatki, potvarja statistične podatke ali namerno posreduje zavajajoče informacije, bi bilo treba naložiti enkratno globo. Države članice ne bi smeli dvakrat oglobiti zaradi iste namerne kršitve.
(6) Sprejemanje vzdržne fiskalne politike bi moralo učinkovito izpolnjevati in ohranjati srednjeročen proračunski cilj. Skladnost s srednjeročnim ciljem za proračunska stanja bi morala državam članicam zagotoviti obravnavanje običajnih cikličnih nihanj in obenem ohranjanje 3-odstotne referenčne vrednosti BDP za državni primanjkljaj ter zagotavljanje hitrega napredka k fiskalni vzdržnosti. Ob upoštevanju tega bi moral srednjeročni proračunski cilj omogočiti prostor za proračunski manever, predvsem za javne naložbe, ki prispevajo k doseganju ciljev Unije na področju delovnih mest ter pametne, trajnostne in vključujoče rasti.
(7) V preventivnem delu Pakta za stabilnost in rast bi spodbuda za sprejemanje vzdržne fiskalne politike morala vsebovati obveznost položitve obrestnega depozita, kar bi začasno veljalo za države članice, katerih valuta je euro in ki ne dosegajo zadostnega napredka pri konsolidaciji proračuna. To bi veljalo v okoliščinah, kadar po prvem opozorilu Komisije država članica vztraja v ravnanju, ki sicer ne krši prepovedi čezmernega primanjkljaja, vendar je nepreudarno in lahko škodi neoviranemu delovanju ekonomske in monetarne unije, zaradi česar Svet izda priporočilo v skladu s členom 121(4) PDEU.
(8) Zahtevani obrestni depozit je treba zadevni državi članici vrniti skupaj z obračunanimi obrestmi, ko Svet potrdi, da so okoliščine, zaradi katerih je bilo treba navedeni depozit položiti, odpravljene.
(9) V korektivnem delu Pakta za stabilnost in rast morajo sankcije za države članice, katerih valuta je euro, imeti obliko obveznosti položitve brezobrestnega depozita, kar je povezano z odločitvijo Sveta, ki ugotovi, ali čezmerni primanjkljaj obstaja, in določi obveznost plačila globe, če priporočilo Sveta za zmanjšanje čezmernega državnega primanjkljaja ni bilo upoštevano. Te sankcije je treba uvesti ne glede na to, ali je morala zadevna država članica predhodno položiti obrestni depozit ali ne.
(10) Višino obrestnega depozita, brezobrestnega depozita in globe, ki je določena v tej uredbi, je treba določiti tako, da se zagotovi pošteno stopnjevanje sankcij v preventivnem in korektivnem delu Pakta za stabilnost in rast, pri čemer je treba onemogočiti procikličnost, in da se zagotovijo zadostne spodbude za države članice, katerih valuta je euro, za uskladitev s fiskalnim okvirom Unije. Globa, povezana s členom 126(11) PDEU, kot je določena v členu 12 Uredbe (ES) št. 1467/97, je sestavljena iz nespremenljivega dela, ki je enak 0,2 % BDP, in spremenljivega dela. Stopnjevanje in enaka obravnava med državami članicami sta tako zagotovljena, če so obrestni depozit, brezobrestni depozit in globa, določeni v tej uredbi, enaki 0,2 % BDP, tj. nespremenljivemu delu globe, povezanim s členom 126(11) PDEU.
(11) Svet mora imeti možnost, da zmanjša ali prekliče sankcije, naložene državam članicam, katerih valuta je euro, in sicer na podlagi predloga Komisije po prejemu utemeljene prošnje zadevne države članice. V korektivnem delu Pakta za stabilnost in rast mora tudi Komisija imeti možnost, da predlaga zmanjšanje sankcije ali da jo prekliče v izjemnih gospodarskih okoliščinah.
(11a) Komisija bi morala z odstopanjem od zneska globe po standardnem izračunu imeti možnost, da zaradi upoštevanja vseh kumulativnih učinkov sankcij, naloženih v skladu z Uredbo (EU) št. .../2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [o izvršilnih ukrepih za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju] in Uredbo (EU) št. .../2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem], predlaga zmanjšanje ali preklic globe.
(12) Brezobrestni depozit se mora izplačati na podlagi zmanjšanega čezmernega primanjkljaja, medtem ko je treba obresti iz teh depozitov in glob dodeliti trajnemu mehanizmu za stabilnost. Dokler ta mehanizem ne bo vzpostavljen, bi bilo treba obresti in globe nameniti za finančne instrumente delitve tveganja za projekte, ki so pomembni za EU in jih financira Evropska investicijska banka v skladu z določbami protokola (št. 5) o statutu Evropske investicijske banke, ki je priložen k Pogodbam.
(13) Pristojnost za sprejemanje posameznih odločitev o izvajanju mehanizmov sankcij, določenih v tej uredbi, je treba podeliti Svetu. Te posamezne odločitve so kot del usklajevanja gospodarskih politik držav članic, ki se izvaja znotraj Sveta, kot je določeno v členu 121(1) PDEU, ključna dopolnitev ukrepov, ki jih je Svet sprejel v skladu s členi 121▌, 126 in 148 PDEU ter uredbama (ES) št. 1466/97 in (ES) št. 1467/97.
(13a) Za spodbujanje odgovornosti in nacionalnega lastništva bi se moral Svet sestajati in odločati javno, kadar razpravlja ter sprejema sklepe in priporočila o teh pomembnih vprašanjih, ki zadevajo interese Evropske unije in njenih državljanov.
(14) Ker ta uredba vsebuje splošna pravila za učinkovito izvrševanje uredb (ES) 1466/97 in (ES) 1467/97, jo je treba sprejeti v skladu z običajnim zakonodajnim postopkom, določenim v členu 121(6).
(15) Ker cilja oblikovanja enotnega mehanizma sankcij ni mogoče v zadostni meri doseči na ravni držav članic, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načeli subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.
(15a) Komisija bi morala za zagotovitev trajnega dialoga z državami članicami, katerega cilj je uresničitev ciljev te uredbe, opravljati obiske, namenjene dialogu in nadzoru.
(15b) Komisija bi morala redno obširno ocenjevati sistem gospodarskega upravljanja, zlasti učinkovitost in ustreznost spodbud in sankcij, ocene pa bi morala po potrebi dopolnjevati z ustreznimi predlogi.
(15c) Pri nalaganju sankcij je treba posebej upoštevati ukrepe, ki so bili sprejeti kot odziv na posebna priporočila, naslovljena na države članice v okviru evropskega semestra.
(15d) Vse države članice bi morale tesno sodelovati za izpolnitev ciljev Pakta za stabilnost in rast. Ko se ocenjujejo sankcije iz tega poglavja, je treba upoštevati učinke prelivanja nacionalnih politik in učinke prelivanja na nacionalne politike.
(15e) Za posojila iz evropskega denarnega sklada bi bilo treba na podlagi stroškov obračunati obresti, lahko pa se doda ustrezna premija za tveganje. V določila in pogoje se lahko vključi spodbuda drsečih predplačil, s katero bi spodbujali hitro poplačilo posojil in olajšali vrnitev posojilojemalca na kapitalske trge.
(15f) Komisija in Svet bi morala pri uporabi te uredbe upoštevati vse ustrezne dejavnike ter gospodarske in proračunske razmere v zadevnih državah članicah, zlasti kadar zanje velja prilagoditveni program Evropske unije/Mednarodnega denarnega sklada. Poleg tega bi bilo treba uvesti prehodno obdobje, s katerim bi državam omogočili, da svoje politike prilagodijo nekaterim določbam te uredbe,
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Poglavje IPredmet
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
1. Ta uredba določa sistem spodbud in sankcij za okrepitev izvrševanja preventivnega in korektivnega dela Pakta za stabilnost in rast ter krepitev usklajevanja in nadzora proračunske discipline, pa tudi ohranjanje finančne stabilnosti v euroobmočju.
1a. Za okrepitev dialoga med institucijami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, ter nacionalnimi parlamenti, vladami in drugimi pristojnimi organi držav članic, pa tudi za večjo preglednost in odgovornost, lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta na lastno pobudo ali na zahtevo države članice organizira javne razprave in predstavitve o makroekonomskem in proračunskem nadzoru, ki ga izvajata Svet in Komisija. Komisija in Svet ustrezno upoštevata izid teh predstavitev.
2. Ta uredba se uporablja za države članice, katerih valuta je euro.
2a. Ta uredba se uporablja tudi za države članice, katerih valuta ni euro in ki so Komisijo uradno obvestile, da so jo pripravljene uporabljati. Obvestilo se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uredba se za takšne države članice začne uporabljati dan po objavi.
Člen 2
Opredelitve
V tej uredbi:
(1) „preventivni del Pakta za stabilnost in rast“ pomeni večstranski sistem nadzora, kot določa Uredba (ES) št. 1466/97;
(2) „korektivni del Pakta za stabilnost in rast“ pomeni postopke za nadzor čezmernega primanjkljaja držav članic, kot je določeno v členu 126 PDEU in Uredbi (ES) št. 1467/97;
(3) „izjemne gospodarske okoliščine“ pomenijo okoliščine, v katerih presežek državnega primanjkljaja nad referenčno vrednostjo velja za izjemnega v skladu z drugo alineo člena 126(2)(a) PDEU in kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1467/97.
POGLAVJE Ia
Spodbude
Člen 2aPrihodki od neuporabljenih odobrenih sredstev za plačila
Prihodke, ki izhajajo iz neuporabljenih odobrenih sredstev za plačila v splošnem proračunu Evropske unije, je mogoče prenesti v proračun Unije za naslednje leto ter jih dodeliti programom, ki spodbujajo strategijo Unije za rast v vseh državah članicah ter odpravo makroekonomskih neravnovesij.
Poglavje IISankcije v preventivnem delu Pakta za stabilnost in rast
Člen 3
Obrestni depozit
1. Če Svet na državo članico v skladu s členom 121(4) PDEU naslovi priporočilo, da mora sprejeti potrebne prilagoditvene ukrepe v primeru trajnih ali posebej resnih in velikih odstopanj od srednjeročnega proračunskega cilja ali od ustreznega prilagajanja na poti do sprejemanja fiskalne politike, kot je določeno v členu 6(3) Uredbe (ES) št. 1466/97, položitev obrestnega depozita odredi Svet, ki ravna v skladu s predlogom Komisije. Šteje se, da je Svet odločitev sprejel, razen če se s kvalificirano večino odloči za zavrnitev predloga v 10 dneh od dneva, ko ga je Komisija sprejela. Svet lahko predlog spremeni v skladu s členom 293(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.
1a. Zadevna država članica lahko zaprosi Evropski parlament, naj v svojem pristojnem odboru organizira predstavitev ali javno razpravo. Takšna predstavitev ali javna razprava vladi zadevne države članice omogoča, da se o njenem primeru razpravlja ob navzočnosti Komisije in predsednika Euroskupine. Ko je organizirana takšna predstavitev ali javna razprava, se desetdnevni rok iz odstavka 1 podaljša na 20 dni, nanjo pa so povabljeni tudi predstavniki Evropske centralne banke na ustrezni ravni. Komisija in Svet ustrezno upoštevata izid teh predstavitev.
2. Obrestni depozit, ki ga predlaga Komisija, znaša 0,2 % bruto domačega proizvoda (BDP) zadevne države članice in se izračuna na podlagi najnovejših podatkov Eurostata za preteklo leto.
3. Za depozit velja obrestna mera, ki odraža kreditno tveganje Komisije in ustrezno naložbeno obdobje.
4. Z odstopanjem od odstavka 2 lahko Komisija ▌v 10 dneh po sprejetju priporočila Sveta iz odstavka 1 predlaga znižanje višine obrestnega depozita ali njegov preklic:
(a) v izjemnih gospodarskih okoliščinah;
(b) zaradi upoštevanja vseh morebitnih kumulativnih učinkov sankcij, naloženih v skladu z Uredbo (EU) št. .../2011 [o izvršilnih ukrepih za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju] in Uredbo (EU) št. .../2011 [o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem].
5. Če so okoliščine, zaradi katerih je bilo oblikovano priporočilo iz odstavka 1, odpravljene, Svet na podlagi predloga Komisije odloči, da se depozit in obračunane obresti pri depozitu vrnejo zadevni državi članici. Svet lahko predlog Komisije popravi v skladu s členom 293(1) PDEU.
5a. Če Svet noče upoštevati, da razmere ne obstajajo več, lahko zadevna država članica zaprosi pristojni odbor Evropskega parlamenta, naj organizira javno predstavitev. Komisija in Svet ustrezno upoštevata izid te predstavitve.
Poglavje IIISankcije v korektivnem delu Pakta za stabilnost in rast
Člen 4Brezobrestni depozit
1. Če se Svet v skladu s členom 126(6) PDEU odloči, da v državi članici obstaja čezmerni primanjkljaj, odredi položitev brezobrestnega depozita, pri čemer ravna v skladu s predlogom Komisije. Šteje se, da je Svet odločitev sprejel, razen če se s kvalificirano večino odloči za zavrnitev predloga v 10 dneh od dneva, ko ga je Komisija sprejela. Svet lahko predlog spremeni v skladu s členom 293(1) PDEU.
1a. Zadevna država članica lahko zaprosi Evropski parlament, naj v svojem pristojnem odboru organizira predstavitev ali javno razpravo. Takšna predstavitev ali javna razprava vladi zadevne države članice omogoča, da se o njenem primeru razpravlja ob navzočnosti Komisije in predsednika Euroskupine. Ko je organizirana takšna predstavitev ali javna razprava, se desetdnevni rok iz odstavka 1 podaljša na 20 dni, nanjo pa so povabljeni tudi predstavniki Evropske centralne banke na ustrezni ravni. Komisija in Svet ustrezno upoštevata izid teh predstavitev.
2. Brezobrestni depozit, ki ga predlaga Komisija, znaša 0,2 % BDP zadevne države članice in se izračuna na podlagi najnovejših podatkov Eurostata za preteklo leto.
3. Če je država članica v skladu s členom 3 položila obrestni depozit pri Komisiji, se ta obrestni depozit spremeni v brezobrestni depozit.
Če višina predhodno položenega obrestnega depozita in obračunanih obresti presegajo višino zahtevanega brezobrestnega depozita, se razlika vrne državi članici.
Če višina zahtevanega brezobrestnega depozita presega višino predhodno položenega obrestnega depozita in obračunanih obresti, država članica doplača razliko pri položitvi brezobrestnega depozita.
4. Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena lahko Komisija ▌v 10 dneh po sprejetju odločitve Sveta v skladu s členom 126(6) PDEU predlaga znižanje zneska brezobrestnega depozita ali njegov preklic:
(a) v izjemnih gospodarskih okoliščinah;
(b) zaradi upoštevanja vseh morebitnih kumulativnih učinkov sankcij, naloženih v skladu z Uredbo (EU) št. .../2011 [o izvršilnih ukrepih za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju] in Uredbo (EU) št. .../2011 [o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem].
Člen 5Globa
1. Če se Svet v skladu s členom 126(8) PDEU odloči, da država članica ni sprejela učinkovitih ukrepov na podlagi priporočila Sveta v določenem obdobju, državi članici naloži globo, pri čemer ravna v skladu s predlogom Komisije. Šteje se, da je Svet odločitev sprejel, razen če se s kvalificirano večino odloči za zavrnitev predloga v 10 dneh od dneva, ko ga je Komisija sprejela. Svet lahko predlog spremeni v skladu s členom 293(1) PDEU.
1a. Zadevna država članica lahko zaprosi Evropski parlament, naj v svojem pristojnem odboru organizira predstavitev ali javno razpravo. Takšna predstavitev ali javna razprava vladi zadevne države članice omogoča, da se o njenem primeru razpravlja ob navzočnosti Komisije in predsednika Euroskupine. Ko je organizirana takšna predstavitev ali javna razprava, se desetdnevni rok iz odstavka 1 podaljša na 20 dni, nanjo pa so povabljeni tudi predstavniki Evropske centralne banke na ustrezni ravni. Komisija in Svet ustrezno upoštevata izid teh predstavitev.
1b. Če država članica manipulira s finančnimi podatki, potvarja statistične podatke ali namerno posreduje zavajujoče informacije, pri čemer pride zlasti do kršitev evropskih statističnih pravil, na katerih temeljijo sklepi iz uredb (EU) št. […/…], se lahko Svet na predlog Komisije odloči, da od te države zahteva plačilo globe. Ta globa se izplača v enkratnem znesku v višini 0,5 % BDP zadevne države članice v preteklem letu. Šteje se, da je Svet odločitev sprejel, razen če se s kvalificirano večino odloči za zavrnitev predloga v desetih dneh od dneva, ko ga je Komisija sprejela. Svet lahko predlog Komisije spremeni v skladu s členom 293(1) PDEU.
Zadevna država članica lahko zaprosi Evropski parlament, naj v svojem pristojnem odboru organizira predstavitev ali javno razpravo. Takšna predstavitev ali javna razprava vladi zadevne države članice omogoča, da se o njenem primeru razpravlja ob navzočnosti Komisije in predsednika Euroskupine. Ko je organizirana takšna predstavitev ali javna razprava, se desetdnevni rok iz odstavka 1 podaljša na 20 dni, nanjo pa so povabljeni tudi predstavniki Evropske centralne banke na ustrezni ravni. Komisija in Svet ustrezno upoštevata izid teh predstavitev.
2. Globa, ki jo predlaga Komisija, znaša 0,2 % BDP zadevne države članice in se izračuna na podlagi najnovejših podatkov Eurostata za preteklo leto.
3. Če je država članica v skladu s členom 4 položila brezobrestni depozit pri Komisiji, se ta brezobrestni depozit pretvori v globo.
Če višina predhodno položenega brezobrestnega depozita presega višino zahtevane globe, se razlika vrne državi članici.
Če višina zahtevane globe presega višino predhodno položenega brezobrestnega depozita ali če brezobrestni depozit pred tem ni bil položen, država članica pri plačilu globe poravna razliko.
4. Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena lahko Komisija ▌v 10 dneh po sprejetju odločitve Sveta v skladu s členom 126(8) PDEU, predlaga znižanje zneska globe ali njen preklic:
(a) v izjemnih gospodarskih okoliščinah;
(b) zaradi upoštevanja vseh morebitnih kumulativnih učinkov sankcij, naloženih v skladu z Uredbo (EU) št. .../2011 [o izvršilnih ukrepih za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju] in Uredbo (EU) št. .../2011 [o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem].
Celotni letni znesek kumulativnih glob, naloženih državi članici, z izjemo glob iz odstavka 1b, ne presega 0,5 % njenega BDP.
Člen 6Vračilo brezobrestnega depozita.
Če se Svet v skladu s členom 126(12) PDEU odloči, da razveljavi nekatere ali vse svoje sklepe, se vsi brezobrestni depoziti, ki so jih države članice položile pri Komisiji, vrnejo zadevnim državam članicam.
Člen 7Porazdelitev obresti in kazni
Obresti, ki jih Komisija zbere iz depozitov, položenih v skladu s členom 4, in globe, zaračunane v skladu s členom 5, se dodelijo mehanizmu za stabilnost držav članic, katerih valuta je euro ▌. Dokler ta mehanizem ne bo vzpostavljen, se obresti in globe namenijo za finančne instrumente delitve tveganja za projekte, ki so pomembni za EU in jih financira Evropska investicijska banka v skladu z določbami protokola (št. 5) o statutu Evropske investicijske banke, ki je priložen k Pogodbam.
Poglavje IVSplošne določbe
Člen -8Obiski, namenjeni dialogu in nadzoru
1. Komisija zagotavlja trajen dialog z organi držav članic v skladu s cilji te uredbe. Zato v vseh državah članicah izvaja obiske za tovrstni redni dialog in po potrebi nadzor.
Komisija lahko k udeležbi teh obiskov, namenjenih dialogu in nadzoru, povabi predstavnike Evropske centralne banke, če se ji to zdi primerno, ali ustreznih drugih institucij.
2. Ko Komisija pripravlja obiske za dialog ali nadzor, posreduje svoje začasne ugotovitve zadevni državi članici za pripombe.
3. Komisija med obiski, namenjenimi dialogu, preučuje trenutne gospodarske razmere v državi članici in ugotavlja tveganja ali težave pri uresničevanju ciljev te uredbe.
4. Komisija pri nadzornih obiskih spremlja procese in preverja, ali so bili sprejeti ukrepi v skladu s sklepi Sveta ali Komisije v skladu s cilji te uredbe. Obiski, namenjeni nadzoru, se opravljajo le v izrednih primerih in samo, kadar obstajajo znatna tveganja ali težave pri uresničevanju teh ciljev.
5. Komisija o razlogih za nadzorne obiske obvesti Ekonomsko-finančni odbor.
6. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da omogočijo obiske za dialog in nadzor. Na zahtevo Komisije prostovoljno pomagajo vsem pristojnim nacionalnim organom pri pripravi in vodenju obiskov.
Člen -8aPreglednost
Svet in Komisija objavita in utemeljita vse svoje odločitve in priporočila, razen če ni v PDEU določeno drugače.
Člen -8bNujni ukrepi
Če so bili ustrezni postopki [iz člena 126 PDEU] neuspešni in čezmerni primanjkljaj ali raven dolga ali katero drugo neravnovesje države članice še vedno ogroža stabilnost eura, Komisija na podlagi člena 136 in člena 3(1) PDEU ter po posvetovanju z Evropsko centralno banko sprejme vse potrebne ukrepe za zaščito eura.
Ko Komisija objavi svojo odločitev, se v Evropskem parlamentu nemudoma organizira razprava ob navzočnosti predsednika Komisije, predsednika Evropskega sveta ter predsednika Euroskupine, pa tudi predstavnikov zadevnih držav članic, da bi razpravljali o ukrepih, ki jih je sprejela Komisija, povabljeni pa so tudi predstavniki Evropske centralne banke na ustrezni ravni. Komisija in Svet ustrezno upoštevata izid te razprave.
Svet lahko s kvalificirano večino razveljavi ukrepe Komisije.
Evropsko centralno banko se obvesti o teh odločitvah.
Člen 8Glasovanje v Svetu
V zvezi z ukrepi iz členov 3, 4 in 5 se glasovanja udeležijo samo člani Sveta, ki predstavljajo države članice, katerih valuta je euro, glasovanje člana Sveta, ki predstavlja zadevno državo članico, pa se ne upošteva.
Kvalificirana večina članov Sveta, navedenih v prejšnjem odstavku, se določi v skladu s členom 238(3)(a) PDEU.
Da bi povečali javni nadzor, odgovornost in nacionalno lastništvo pri razpravah o odločitvah iz členov 3, 4, 5 in 6 ter pri njihovem sprejemanju, bo posvetovanje Sveta odprto za javnost v skladu s členom 8(3) Sklepa Sveta 2006/683/ES, Euratom z dne 15. septembra 2006 o sprejetju poslovnika Sveta.
Člen 8aPregled
1. Komisija do ...* in nato vsaka tri leta objavi poročilo o uporabi te uredbe. V tem poročilu je med drugim ovrednoteno tudi:
(a) ali je sistem spodbud in kazni učinkovit, ustrezen in sorazmeren ter zagotavlja skladnost s Paktom za stabilnost in rast;
(b) ali je s pravnega stališča možna razširitev glasovanja z obratno kvalificirano večino v Svetu na vse korake postopka.
2. Komisija do konca leta 2011 za Evropski parlament in Svet pripravi poročilo, vključno z oceno učinka in študijo izvedljivosti, ki ga po potrebi spremljajo zakonodajni predlogi za ustanovitev Evropskega denarnega sklada po pravilih Skupnosti, katerega namen je izboljšanje gospodarskega upravljanja in usklajevanja na ravni EU, ohranjanje finančne stabilnosti v celotnem euroobmočju ter krepitev proračunske discipline med državami članicami.
3. Evropski denarni sklad se upravlja v skladu s pravili Unije ter ima dvojni namen:
(a) deluje kot stalni mehanizem za reševanje kriz in prevzame odgovornost, ki jo zdaj nosita evropski instrument za finančno stabilnost in evropski mehanizem za stabilnost, ter odgovornost katere koli bodoče strukture, ki bi prevzela njune obveznosti;
(b) izdaja euroobveznice, bodisi na podlagi delne bodisi skupne odgovornosti.
4. V Evropski denarni sklad se prenesejo obresti, ki jih Komisija zbere iz položenih depozitov, in globe, zbrane v skladu s [členi 3, 4 in 5 te uredbe, členom 12 Uredbe (ES) št. 1467/97 in členom 3 Uredbe (EU) št. .../2011 [o izvršilnih ukrepih za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju]].
V Evropskem denarnem skladu se lahko zbirajo dodatna finančna sredstva s prispevki držav članic na podlagi njihovega spoštovanja Pakta za stabilnost in rast.
Zakonodajni predlogi iz odstavka 2 morajo biti predloženi pravočasno, da začnejo veljati 1. januarja 2013.
5. Komisija do konca leta 2011 za Evropski parlament in Svet pripravi poročilo, vključno z oceno učinka in študijo izvedljivosti, ki ga po potrebi spremljajo zakonodajni predlogi in po potrebi sprememba Pogodbe, da bi vzpostavili sistem skupnega izdajanja evropskih državnih obveznic (euroobveznic) na podlagi skupine in solidarne odgovornosti.
Namen tega sistema je krepiti fiskalno disciplino in doseči stabilnost v euroobmočju prek trgov, pa tudi izkoristiti povečanje likvidnosti, zato da najbolje ocenjene države članice ne bi bile prikrajšane zaradi višjih obrestnih mer, do katerih pride zaradi uvedbe euroobveznic.
Zakonodajni predlogi morajo biti predloženi pravočasno, da začnejo veljati 1. januarja 2013.
Izdaja euroobveznic poteka brez poseganja v naloge Evropske investicijske banke ter projektne obveznice, ki jih predlaga Komisija za financiranje dolgoročnih in v prihodnost usmerjenih naložb.
Člen 9Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati [xx] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 3 se ne uporablja v prehodnem obdobju, ki traja tri leta od objave te uredbe v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbama.
V …
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI
Sharon Bowles
predsednica
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
BRUSELJ
Zadeva: Mnenje o pravni podlagi predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju (KOM(2010)0524 – C7‑0298/2010 – 2010/0278(COD))
Spoštovana ga. Bowles
V pismu z dne 4. marca 2011 ste Odbor za pravne zadeve prosili, da na podlagi člena 37(2) poslovnika poda svoje mnenje o ustrezni pravni podlagi različnih predlogov zakonodaje, za katere so bili v vašem odboru kot pristojnem odboru in/ali v Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve predlagane spremembe za spremembo pravne podlage.
Odbor je to vprašanje obravnaval na seji dne 12. aprila 2011.
Namen svežnja o gospodarskem upravljanju je odgovor na potrebo po večjem usklajevanju in tesnejšem nadzoru gospodarskih politik v ekonomski in monetarni uniji.
Sveženj sestavlja šest predlogov zakonodaje.
Predlogi so analizirani ločeno v prilogi. Zaradi prikladnosti so sklepi odbora glede ustrezne pravne podlage v posameznih primerih navedeni spodaj:
– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij (KOM(2010)0527, 2010/281 (COD)).
Edini namen predloga uredbe je okrepitev postopka gospodarskega nadzora, kot ga omogoča člen 121(6) PDEU. Videti je torej, da je ta pravna podlaga ustrezna.
– Predlog direktive Sveta o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic (KOM(2010)0523 konč., 2010/277 (NLE))
Glavni namen tega predloga je spodbuditi fiskalno odgovornost z določitvijo minimalnih zahtev za nacionalne okvire ter zagotoviti učinkovitost postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Zato je videti, da je pravna podlaga, ki jo predlaga Komisija, in sicer tretji pododstavek člena 126(14) PDEU, ustrezna.
– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (KOM(2010) 526, 2010/280 (COD))
Namen tega predloga je zagotoviti okrepljeno usklajevanje gospodarskih politik držav članic. Zato je videti, da je člen 121(6) PDEU ustrezna pravna podlaga tega predloga.
– Predlog uredbe Sveta o Spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (KOM(2010) 522 konč., 2010/276 (CNS))
Glede na to, da je glavni cilj tega predloga določiti podrobna pravila, ki jih je treba upoštevati pri uporabi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, je edina ustrezna pravna podlaga člen 126(14) PDEU.
– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju (KOM(2010) 524, 2010/278 (COD)).
Ocenjeno je, da je ustrezna pravna podlaga člen 121(6) v povezavi s členom 136 PDEU.
– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvršilnih ukrepih za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju (KOM(2010) 525, 2010/279 (COD))
Glede na namen predloga, ki je okrepitev učinkovitega odpravljanja makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju, je ustrezna pravna podlaga člen 121(6) v povezavi s členom 136 PDEU.
Odbor za pravne zadeve je na seji dne 12. aprila 2011 sprejel soglasno odločitev o zgoraj navedenih predlogih[1].
Lep pozdrav,
Klaus-Heiner Lehne
Priloga
Zadeva: Pravna podlaga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju (KOM(2010)0524, 2010/278 (COD))
Sveženj o gospodarskem upravljanju sestavlja šest predlogov, katerih cilj je okrepiti usklajevanje in nadzor gospodarskih politik v ekonomski in monetarni uniji (EMU) v okviru strategije Evropa 2020 in evropskega semestra, novega nadzornega cikla, ki združuje procese v okviru Pakta za stabilnost in rast[2] ter širših smernic ekonomskih politik.
Predlogi so odgovor na pomanjkljivosti sedanjega sistema, ki so se pokazale ob svetovni gospodarski in finančni krizi. Komisija v svojem obrazložitvenem memorandumu poudarja : „Obstaja široko soglasje, da je treba okvir EMU nujno okrepiti, da bi se utrdila makroekonomska stabilnost in vzdržnost javnih financ, ki sta predpogoj za trajnostno proizvodnjo in rast zaposlovanja“[3].
Predlogi sledijo dvema sporočiloma[4] Komisije in soglasju Evropskega sveta iz junija 2010 o potrebi po okrepitvi usklajevanja gospodarskih politik držav članic. Sveženj o gospodarskem upravljanju je bil predložen 29. septembra 2010.
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju (v nadaljnjem besedilu: predlog) trenutno obravnava Odbor za ekonomske in monetarne zadeve, katerega poročevalka je Sylvie Goulard. Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve je podal mnenje (poročevalec: David Casa). Zakonodajni postopek je v prvi obravnavi v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve, ki je pristojni odbor.
V pismu z dne 15. februarja 2011 je Odbor za ekonomske in monetarne zadeve zahteval svetovanje pravne službe v zvezi s pravnimi podlagami, ki jih je predlagala Komisija. Potem, ko je preučila glavne določbe predloga, je pravna služba sklenila, da bi člen 121(6) v povezavi s členom 136 načeloma lahko zagotavljal ustrezno pravno podlago[5][6]. Poudarja pa, da uvedba euroobveznic „presega pravno podlago predloga“; tak instrument bi bilo treba nadalje opredeliti, da bi ugotovili, ali obstaja ustrezna pravna podlaga.
Spremembe, predlagane v pristojnem odboru (ECON), naj bi spremenile pravno podlago iz dvojne podlage, ki izhaja iz člena 136 v povezavi s členom 121(6), na podlago, ki izhaja iz več členov, in sicer člena 136 v povezavi s členom 121(6), členom 122(2) in členom 3(1)(c), ali v enotno podlago, ki izhaja iz člena 136 PDEU.
Ozadje
Namen novega svežnja predlogov, ki jih je predstavila Komisija, je v skladu z obrazložitvenim memorandumom okrepiti Pakt za stabilnost in rast z izboljšanjem njegovih določb, vključitvijo učinkovitejših izvršilnih instrumentov v pakt in z dopolnitvijo pakta z določbami o nacionalnih okvirih.
Uredba o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju podpira Uredbo (ES) št. 1466/97 in Uredbo (ES) št. 1467/97, tako imenovani preventivni in korektivni del Pakta za stabilnost in rast, z uvedbo dodatnih izvedbenih instrumentov (uvodne izjave 3 do 5).
Glavni ukrepi zadevajo:
– obveznost položitve obrestnega depozita, kar bi začasno veljalo za države članice, katerih valuta je euro in ki ne dosegajo zadostnega napredka pri konsolidaciji proračuna. Šteje se, da je Svet odločitev sprejel, razen če se s kvalificirano večino odloči za zavrnitev predloga v desetih dneh od dneva, ko ga je Komisija sprejela. Depozit znaša 0,2 % bruto domačega proizvoda (BDP) države članice v preteklem letu (člen 3 predloga).
– obveznost položitve brezobrestnega depozita za države članice v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem v skladu s členom 126 (člen 4 predloga).
V členu 5 je pojasnjeno, da se zgoraj navedeni depozit pretvori v globo, če država članica ne izpolni priporočila Sveta, naj zmanjša primanjkljaj. Če višina globe presega višino položenega brezobrestnega depozita ali če brezobrestni depozit pred tem ni bil položen, država članica pri plačilu globe poravna razliko.
V členu 7 je določen postopek za porazdelitev obresti in glob: te „[…] tvorijo drug prihodek iz člena 311 Pogodbe, in se porazdelijo med države članice, katerih valuta je euro in ki nimajo čezmernega primanjkljaja, kot ga določa člen 126(6) Pogodbe, […] sorazmerno z njihovim deležem v bruto nacionalnem prihodku upravičenih držav članic“.
Predlagana pravna podlaga
Člen 136 PDEU
1. Za zagotovitev pravilnega delovanja ekonomske in monetarne unije Svet v skladu z ustreznimi določbami Pogodb in po enem od ustreznih postopkov iz členov 121 in 126, razen postopka iz člena 126(14), sprejme ukrepe za tiste države članice, katerih valuta je euro:
(a) za večjo uskladitev in nadzorovanje njihove proračunske discipline;
(b) za določitev smernic njihove ekonomske politike ob zagotavljanju skladnosti s smernicami, sprejetimi za celotno Unijo, in njihovega nadzora.
2. V zvezi z ukrepi iz odstavka 1 lahko pri glasovanju sodelujejo samo člani Sveta, ki predstavljajo države članice, katerih valuta je euro.
Kvalificirana večina teh članov se določi v skladu s členom 238(3)(a).
Člen 121(6)
3. Za zagotavljanje tesnejše uskladitve ekonomskih politik in trajnostne konvergence ekonomskih učinkov držav članic Svet na podlagi poročil, ki mu jih predloži Komisija, spremlja gospodarski razvoj v vsaki od držav članic in v Uniji ter skladnost ekonomskih politik s širšimi smernicami iz odstavka 2, redno pa pripravlja tudi celovito oceno. Zaradi tega večstranskega nadzora pošiljajo države članice Komisiji podatke o pomembnih ukrepih, ki so jih sprejele na področju svoje ekonomske politike, in vse druge podatke, za katere menijo, da so potrebni.
4. Kadar se v okviru postopka iz odstavka 3 ugotovi, da ekonomske politike neke države članice niso skladne s širšimi smernicami iz odstavka 2 ali da bi lahko ogrozila pravilno delovanje ekonomske in monetarne unije, lahko Komisija to državo članico opozori. Svet lahko na priporočilo Komisije naslovi potrebna priporočila na to državo članico. Svet lahko na predlog Komisije sklene, da svoja priporočila objavi.
V okviru tega odstavka Svet odloča brez upoštevanja glasu člana Sveta, ki predstavlja zadevno državo članico.
Kvalificirana večina ostalih članov Sveta se določi v skladu s členom 238(3)(a).
6. Evropski parlament in Svet lahko z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita podrobna pravila za postopek večstranskega nadzora iz odstavkov 3 in 4.
Člen 122(2)
2. Kadar je država članica v težavah ali ji zaradi naravnih nesreč ali izjemnih okoliščin, nad katerimi nima nikakršnega nadzora, resno grozijo hude težave, ji lahko Svet pod določenimi pogoji na predlog Komisije odobri finančno pomoč Unije. Predsednik Sveta obvesti Evropski parlament o sprejeti odločitvi.
Člen 3(1)(c)
1. Unija ima izključno pristojnost na naslednjih področjih:
...
(c) denarna politika držav članic, katerih valuta je euro,
Pristop Sodišča
Sodišče poudarja, da je treba ukrep načeloma utemeljiti na samo eni pravni podlagi. Če se pri preverjanju namena in vsebine ukrepa Unije ugotovi, da ima dvojni cilj ali da ima dva sestavna dela, in torej se zanj uporabljajo različne podlage, in če je eden glavni ali prevladujoči cilj ali sestavni del, drugi pa samo stranski, je treba ukrep opreti na samo eno pravno podlago, in sicer tisto, ki jo zahteva glavni ali prevladujoči cilj ali sestavni del[7].
Samo, kadar je izjemoma ugotovljeno, da ima ukrep sočasno več ciljev ali sestavnih delov, ki so med seboj neločljivo povezani, ne da bi bil eden v odnosu do drugega drugoten ali posreden, je treba taki ukrep opreti na različne zadevne pravne podlage[8].
Analiza predlaganih pravnih podlag
V skladu z uvodno izjavo 4 predlog predvideva „poštene, pravočasne, postopne in učinkovite mehanizme za upoštevanje preventivnega in korektivnega dela Pakta za stabilnost in rast“.
Videti je torej, da je eden od njegovih ciljev podpreti Uredbo št. 1466/97 (tako imenovani preventivni del Pakta za stabilnost in rast) z učinkovitim mehanizmom za izvrševanje in z obrestnim depozitom v primeru neskladja z določbami uredbe. Zato predlog v členu 3 določa ukrepe in postopek, ki se uporablja v primeru trajnih odstopanj od preudarne fiskalne politike, kot je določeno v členu 6(3) Uredbe št. 1466/97.
Drugi potrjeni cilj predloga je okrepiti določbe o postopku v zvezi s prekomernim primanjkljajem iz Uredbe št. 1467/97 (tako imenovani korektivni del Pakta za stabilnost in rast). V ta namen členi 4, 5 in 7 določajo podrobne določbe v zvezi z brezobrestnimi depoziti in sistemom glob.
Predlog uredbe o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju temelji na členu 136 v povezavi s členom 121(6) PDEU.
Člen 121(6) PDEU omogoča Evropskemu parlamentu in Svetu, da lahko z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita podrobna pravila za postopek večstranskega nadzora iz odstavkov 3 in 4. Da se zagotovi tesnejše usklajevanje ekonomskih politik in konvergenca ekonomskih učinkov držav članic, navedene določbe Komisiji in Svetu omogočajo spremljanje gospodarskega razvoja in izdajanje opozoril in priporočil.
Ker je cilj pregledanega predloga določanje podrobnih pravil za izvajanje postopka gospodarskega nadzora za zagotovitev dejanske skladnosti s korektivnim delom Pakta za stabilnost in rast, je videti, da člen 121(6) zagotavlja primerno pravno podlago.
Člen 136 PDEU je del Naslova VIII, Poglavje 4, Določbe za države članice, katerih valuta je euro. Ta določba Svetu omogoča, da v skladu s postopki iz členov 121 in 126 sprejme ukrepe za okrepitev nadzora proračunske discipline v državah članicah. Omeniti pa je treba, da ta določba iz obsega uporabe izrecno izključuje člen 126(14).
Videti je, da je člen 136 ustrezna pravna podlaga za predlog samo v tistem delu, ki zadeva preventivni del Pakta za stabilnost in rast. Zato določbe o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem (členi 4, 5 in 7) ne morejo biti oprte na člen 136 PDEU. Treba pa je ugotoviti, ali je mogoče izvajanje postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem opreti samo na člen 121(6).
Člen 3(1)(c) PDEU določa izključno pristojnost Unije v zvezi z denarno politiko držav članic, katerih valuta je euro. Ta člen ni pravna podlaga za sprejetje zakonodaje.
Člen 122(2) PDEU omogoča Svetu, da dodeli finančno pomoč Unije državi članici, ki je v hudih težavah zaradi naravnih nesreč ali izjemnih okoliščin, nad katerimi nima nikakršnega nadzora.
Sklep in priporočilo
Glede na zgoraj navedeno, sta člen 121(6) in člen 136 ustrezna pravna podlaga za Poglavje II predlagane uredbe (sankcije v preventivnem delu Pakta za stabilnost in rast), člen 121(6) pa je edina ustrezna pravna podlaga za Poglavje III (sankcije v korektivnem delu Pakta za stabilnost in rast).
Zato se šteje, da je ustrezna pravna podlaga člen 121(6) v povezavi s členom 136 PDEU.
- [1] Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Klaus-Heiner Lehne (predsednik), Evelyn Regner (podpredsednica), Piotr Borys, Sergio Gaetano Cofferati, Christian Engström, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sajjad Karim, Kurt Lechner, Eva Lichtenberger, Antonio López-Istúriz White, Arlene McCarthy, Antonio Masip Hidalgo, Alajos Mészáros, Angelika Niebler, Bernhard Rapkay, Alexandra Thein, Diana Wallis, Rainer Wieland, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka.
- [2] Pakt za stabilnost in rast obsega Uredbo Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik, Uredbo Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem ter Resolucijo Evropskega sveta z dne 17. junija 1997 o Paktu za stabilnost in rast.
- [3] Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju, obrazložitveni memorandum.
- [4] Okrepitev usklajevanja ekonomskih politik, z dne 12. maja 2010; Usklajevanje gospodarskih politik za stabilnost, rast in delovna mesta – Kako izboljšati gospodarsko upravljanje EU, z dne 30. junija 2010.
- [5] Pismo z dne 4. marca 2011, Pravno svetovanje o pravni podlagi za dodelitev pooblastil Komisiji za poseg v izrednih razmerah, za ustanovitev Evropskega denarnega sklada in za oblikovanje euroobveznic v okviru predloga uredbe o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju.
- [6] Pismo z dne 21. marca 2011, pravna podlaga za šest zakonodajnih aktov, predlaganih v svežnju o gospodarskem upravljanju.
- [7] Zadeva 91/05, Komisija proti Svetu, [2008] ZOdl I-3651.
- [8] Zadeva C-338/01, Komisija proti Svetu, [2004] Recueil I–4829.
MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (21. 3. 2011)
za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju
(KOM(2010)0524 – C7‑0298/2010 – 2010/0278(COD))
Pripravljavec mnenja: Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou)
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Ozadje
Komisija je 29. septembra 2010 predstavila zakonodajni sveženj, katerega namen je okrepitev gospodarska upravljanja v Evropski uniji in euroobmočju. Sveženj je sestavljen iz šestih predlogov: štirje obravnavajo javnofinančna vprašanja, med drugim reformo pakta stabilnosti in rasti, namen dveh novih uredb pa je zaznavanje in obvladovanje makroekonomskih neravnovesij v EU in euroobmočju.
Komisija predlaga, naj države članice v večji meri sledijo dogovorom pakta stabilnosti in rasti ter poglobijo usklajevanje javnofinančne politike. V sklop t. i. preventivnega dela pakta sodi sprememba Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik, s čimer naj bi zagotovili, da bi države članice v dobrih gospodarskih razmerah izvajale „preudarno“ javnofinančno politiko in s tem ustvarile potrebno varovalo za slabe čase. V t. i. korektivnem delu pakta so med drugim predlagane spremembe Uredbe (ES) št. 1467/97 o izvajanju postopka v zvezi s prekomernim primanjkljajem, da bi zagotovili boljše spremljanje dogajanja v zvezi z dolgom in ga obravnavali enako kot dogajanje v zvezi s primanjkljajem.
Poleg tega je predlagana direktiva o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic, da bi spodbudili fiskalno odgovornost z določitvijo minimalnih zahtev za nacionalne javnofinančne okvire in zagotovili, da bodo v skladu z obveznostmi, ki jih določa Pogodba. Komisija je v podporo spremembam v preventivnem in korektivnem delu predlagala tudi okrepitev izvedbenih mehanizmov za države članice euroobmočja.
Ugotovitve
Ta osnutek obravnava predlog uredbe Komisije o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju. Pripravljavec mnenja podpira več točk, ki jih predlaga Komisija, vendar bi želel uvesti spodaj navedene poglavitne spremembe.
Izvrševanje proračunskega nadzora mora biti vedno v skladu s temeljnimi cilji EU, zlasti z zahtevami člena 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s spodbujanjem visoke stopnje zaposlovanja, zagotavljanjem ustreznega socialnega varstva in bojem proti socialni izključenosti. Prav tako je pomembno, da se v sklopu evropskega semestra usklajevanja politike vzpostavi okvir za okrepljeni nadzor.
Poleg tega sistem izvrševanja ne bi smel zajemati samo glob (sankcij), temveč tudi spodbude, da bi s tem okrepili proračunski nadzor.
Sredstva, zbrana s sankcioniranjem držav članic, ki ne upoštevajo priporočil, bi morali uporabiti za podpiranje dolgoročnih ciljev EU v zvezi z vlaganjem in zaposlovanjem, ne le razdeliti med države članice, ki niso v postopkih čezmernega neravnovesja, kot predlaga Komisija.
Okrepiti bi bilo treba vlogo Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov v celotnem nadzornem postopku.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(2a) V členu 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je določeno, da bi morala Unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti upoštevati zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, z zagotavljanjem ustreznega socialnega varstva ter bojem proti socialni izključenosti. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(2b) Evropski svet je 17. junija 2010 sprejel novo strategijo za delovna mesta in rast – strategijo Evropa 2020, ki naj bi EU omogočila, da bo po krizi še močnejša in bo svoje gospodarstvo usmerila v premišljeno, trajnostno in vključujočo rast, ki jo bo spremljala visoka stopnja zaposlenosti, produktivnosti in socialne kohezije. Prav tako je sklenil, da se bo 1. januarja 2011 začel evropski semester za usklajevanje politike, tako da bi države članice lahko imele korist od zgodnjega usklajevanja na ravni Unije ter da bi omogočile okrepljen nadzor, pa tudi hkratno ocenjevanje proračunskih ukrepov in strukturnih reform, ki spodbujajo rast in zaposlovanje. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3) Da bi bilo izvrševanje proračunskega nadzora v euroobmočju učinkovitejše, so potrebne dodatne sankcije. Te sankcije morajo povečati verodostojnost okvira Unije za fiskalni nadzor. |
(3) Da bi bilo izvrševanje proračunskega nadzora v euroobmočju učinkovitejše, so potrebne dodatne spodbude in sankcije. Te spodbude in sankcije bi morale povečati verodostojnost okvira Unije za fiskalni nadzor in prispevati k politični solidarnosti Unije. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(3a) Okvir za proračunski nadzor ne bi smel ogroziti doseganja ciljev Unije glede rasti in delovnih mest, zlasti v obdobju gospodarske recesije pa bi moral omogočati spodbujanje trajne gospodarske rasti, ustvarjanja delovnih mest ter socialne kohezije ob upoštevanju prednostnih nalog in potreb posameznih držav članic. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(3b) Ukrepi, sprejeti v okviru te uredbe, morajo biti v celoti skladni s horizontalnimi določbami PDEU, zlasti z njenimi členi 7, 8, 9, 10 in 11 ter 153(5) in s protokolom št. 26 o storitvah splošnega interesa, priloženem Pogodbi o Evropski uniji in PDEU. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(3c) Krepitev gospodarskega upravljanja bi morala potekati hkrati s krepitvijo njegove demokratične legitimnosti v Uniji, kar bi bilo treba doseči s tesnejšim in časovno ustreznejšim sodelovanjem Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov pri usklajevanju gospodarske politike, pri čemer bi bilo treba v celoti izkoristiti instrumente, ki jih omogoča PDEU, zlasti širše smernice ekonomske politike držav članic in Unije ter smernice za politike zaposlovanja držav članic. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(5) Sankcije za države članice, katerih valuta je euro, morajo v preventivnem delu Pakta za stabilnost in rast določati spodbude za preudarno sprejemanje fiskalne politike. Pri takšnem oblikovanju politike je treba zagotoviti, da stopnja rasti državne porabe v običajnih okoliščinah ne presega razumne srednjeročne stopnje rasti bruto domačega proizvoda (BDP), razen če se takšen presežek izravna s povečanjem državnih prihodkov ali se diskrecijsko zmanjšanje prihodkov nadomesti z zmanjšanjem v porabi. |
(5) Spodbude in sankcije za države članice, katerih valuta je euro, morajo v preventivnem delu Pakta za stabilnost in rast zagotavljati sprejemanje učinkovite in vzdržne fiskalne politike. Pri takšnem oblikovanju politike je treba zagotoviti, da stopnja rasti državne porabe v običajnih okoliščinah ne presega učinkovite in trajnostne srednjeročne stopnje rasti bruto domačega proizvoda (BDP), razen če se takšen presežek izravna s povečanjem državnih prihodkov ali se diskrecijsko zmanjšanje prihodkov nadomesti z zmanjšanjem v porabi. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6) Preudarno sprejemanje fiskalne politike mora učinkovito izpolnjevati in ohranjati srednjeročen proračunski cilj. Skladnost s srednjeročnim ciljem za proračunska stanja mora državam članicam zagotoviti varnostno kritje ob upoštevanju 3-odstotne referenčne vrednosti BDP za državni primanjkljaj, da bi se zagotovila hiter napredek glede vzdržnosti in obenem tudi prostor za proračunski manever, predvsem ob upoštevanju potreb po javnih naložbah. |
(6) Sprejemanje učinkovite in vzdržne fiskalne politike mora učinkovito izpolnjevati in ohranjati srednjeročen proračunski cilj. Skladnost s srednjeročnim ciljem za proračunska stanja mora državam članicam zagotoviti varnostno kritje ob upoštevanju 3-odstotne referenčne vrednosti BDP za državni primanjkljaj in 60-odstotne referenčne vrednosti za državni dolg, da bi se zagotovila hiter napredek glede vzdržnosti in obenem tudi prostor za proračunski manever, predvsem ob upoštevanju potreb po javnih naložbah. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(7) V preventivnem delu Pakta za stabilnost in rast bi spodbuda za preudarno sprejemanje fiskalne politike morala vsebovati obveznost položitve obrestnega depozita, kar bi začasno veljalo za države članice, katerih valuta je euro in ki ne dosegajo zadostnega napredka pri konsolidaciji proračuna. To bi veljalo v okoliščinah, kadar po prvem opozorilu Komisije država članica vztraja v ravnanju, ki sicer ne krši prepovedi čezmernega primanjkljaja, vendar je nepreudarno in lahko škodi neoviranemu delovanju ekonomske in monetarne unije, zaradi česar Svet izda priporočilo v skladu s členom 121(4) Pogodbe. |
(7) V preventivnem delu Pakta za stabilnost in rast bi spodbuda za sprejemanje učinkovite in vzdržne fiskalne politike morala vsebovati obveznost položitve obrestnega depozita, kar bi začasno veljalo za države članice, katerih valuta je euro in ki ne dosegajo zadostnega napredka pri konsolidaciji proračuna. To bi veljalo v okoliščinah, kadar po prvem opozorilu Komisije država članica vztraja v ravnanju, ki sicer ne krši prepovedi čezmernega primanjkljaja ali čezmernega državnega dolga, vendar je nepreudarno in lahko škodi neoviranemu delovanju ekonomske in monetarne unije, zaradi česar Svet izda priporočilo v skladu s členom 121(4) PDEU. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9) V korektivnem delu Pakta za stabilnost in rast morajo sankcije za države članice, katerih valuta je euro, imeti obliko obveznosti položitve brezobrestnega depozita, kar je povezano z odločitvijo Sveta, ki ugotovi, ali čezmerni primanjkljaj obstaja, in določi obveznost plačila globe, če priporočilo Sveta za zmanjšanje čezmernega državnega primanjkljaja ni bilo upoštevano. Te sankcije je treba uvesti ne glede na to, ali je morala zadevna država članica predhodno položiti obrestni depozit ali ne. |
(9) V korektivnem delu Pakta za stabilnost in rast morajo sankcije za države članice, katerih valuta je euro, imeti obliko obveznosti položitve brezobrestnega depozita, kar je povezano z odločitvijo Sveta, ki ugotovi, ali čezmerni primanjkljaj oziroma čezmerni državni dolg obstaja, in določi obveznost plačila globe, če priporočilo Sveta za zmanjšanje čezmernega državnega primanjkljaja ali čezmernega državnega dolga ni bilo upoštevano. Te sankcije je treba uvesti ne glede na to, ali je morala zadevna država članica predhodno položiti obrestni depozit ali ne. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(11) Svet mora imeti možnost, da zmanjša ali prekliče sankcije, naložene državam članicam, katerih valuta je euro, in sicer na podlagi predloga Komisije po prejemu utemeljene prošnje zadevne države članice. V korektivnem delu Pakta za stabilnost in rast mora tudi Komisija imeti možnost, da predlaga zmanjšanje sankcije ali da jo prekliče v izjemnih gospodarskih okoliščinah. |
(11) Svet mora imeti možnost, da zmanjša ali prekliče sankcije, naložene državam članicam, katerih valuta je euro, in sicer na podlagi predloga Komisije po prejemu utemeljene prošnje zadevne države članice. Evropski parlament mora biti še naprej udeležen. V korektivnem delu Pakta za stabilnost in rast mora tudi Komisija imeti možnost, da predlaga zmanjšanje sankcije ali da jo prekliče v izjemnih gospodarskih in/ali socialnih okoliščinah. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(12) Brezobrestni depozit se mora izplačati na podlagi zmanjšanega čezmernega primanjkljaja, medtem ko je treba obresti iz teh depozitov in glob porazdeliti med države članice, katerih valuta je euro, ki nimajo čezmernega primanjkljaja in ki niso predmet postopka v zvezi s čezmernim neravnovesjem. |
(12) Brezobrestni depozit se mora izplačati na podlagi zmanjšanega čezmernega primanjkljaja ali čezmernega državnega dolga, medtem ko je treba obresti iz teh depozitov in glob nameniti mehanizmu Unije za finančno stabilnost, da se prispeva k doseganju ciljev Unije v zvezi s trajnostno rastjo. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(13) Pristojnost za sprejemanje posameznih odločitev o izvajanju mehanizmov sankcij, določenih v tej uredbi, je treba podeliti Svetu. Te posamezne odločitve so kot del usklajevanja gospodarskih politik držav članic, ki se izvaja znotraj Sveta, kot je določeno v členu 121(1) Pogodbe, ključna dopolnitev ukrepov, ki jih je Svet sprejel v skladu s členoma 121 in 126 Pogodbe ter uredbama (ES) št. 1466/97 in (ES) št. 1467/97. |
(13) Pristojnost za sprejemanje posameznih odločitev o izvajanju mehanizmov sankcij, določenih v tej uredbi, je treba podeliti Svetu. Te posamezne odločitve so kot del usklajevanja gospodarskih politik držav članic, ki se izvaja znotraj Sveta, kot je določeno v členu 121(1) PDEU, ključna dopolnitev ukrepov, ki jih je Svet sprejel v skladu s členi 121, 126 in 148 PDEU ter uredbama (ES) št. 1466/97 in (ES) št. 1467/97. |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Ta uredba določa sistem sankcij za okrepitev izvrševanja preventivnega in korektivnega dela Pakta za stabilnost in rast v euroobmočju. |
1. Ta uredba določa sistem spodbud in sankcij za okrepitev izvrševanja preventivnega in korektivnega dela Pakta za stabilnost in rast v euroobmočju. |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Poglavje II – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Sankcije v preventivnem delu Pakta za stabilnost in rast |
Spodbude in sankcije v preventivnem delu Pakta za stabilnost in rast |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Če Svet na državo članico v skladu s členom 121(4) Pogodbe naslovi priporočilo, da mora sprejeti potrebne prilagoditvene ukrepe v primeru trajnih ali posebej resnih in velikih odstopanj od preudarnega sprejemanja fiskalne politike, kot je določeno v členu 6(3) Uredbe (ES) št. 1466/97, položitev obrestnega depozita odredi Svet, ki ravna v skladu s predlogom Komisije. Šteje se, da je Svet odločitev sprejel, razen če se s kvalificirano večino odloči za zavrnitev predloga v desetih dneh od dneva, ko ga je Komisija sprejela. Svet lahko predlog popravi v skladu s členom 293(1) Pogodbe. |
1. Če Svet na državo članico v skladu s členom 121(4) PDEU naslovi priporočilo, da mora sprejeti potrebne prilagoditvene ukrepe v primeru trajnih ali posebej resnih in velikih odstopanj od sprejemanja učinkovite in vzdržne fiskalne politike, kot je določeno v členu 6(3) Uredbe (ES) št. 1466/97, položitev obrestnega depozita odredi Svet, ki ravna v skladu s predlogom Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom. Šteje se, da je Svet odločitev sprejel, razen če se s kvalificirano večino odloči za zavrnitev predloga v desetih dneh od dneva, ko ga je Komisija sprejela. Svet lahko v skladu s členom 293(1) PDEU spremeni predlog. |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Če se Svet v skladu s členom 126(6) Pogodbe odloči, da v državi članici obstaja čezmerni primanjkljaj, odredi položitev brezobrestnega depozita, pri čemer ravna v skladu s predlogom Komisije. Šteje se, da je Svet odločitev sprejel, razen če se s kvalificirano večino odloči za zavrnitev predloga v desetih dneh od dneva, ko ga je Komisija sprejela. Svet lahko predlog popravi v skladu s členom 293(1) Pogodbe. |
1. Če se Svet v skladu s členom 126(6) PDEU odloči, da v državi članici obstaja čezmerni primanjkljaj ali čezmerni državni dolg, odredi položitev brezobrestnega depozita, pri čemer ravna v skladu s predlogom Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom. Šteje se, da je Svet odločitev sprejel, razen če se s kvalificirano večino odloči za zavrnitev predloga v desetih dneh od dneva, ko ga je Komisija sprejela. Svet lahko predlog popravi v skladu s členom 293(1) PDEU. |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena lahko Komisija v izjemnih gospodarskih okoliščinah ali na podlagi utemeljene prošnje zadevne države članice, naslovljene na Komisijo v desetih dneh po sprejetju odločitve Sveta v skladu s členom 126(6) Pogodbe, predlaga znižanje zneska brezobrestnega depozita ali njegov preklic. |
4. Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena lahko Komisija v izjemnih gospodarskih ali socialnih okoliščinah ali na podlagi utemeljene prošnje zadevne države članice, naslovljene na Komisijo v desetih dneh po sprejetju odločitve Sveta v skladu s členom 126(6) PDEU, predlaga znižanje zneska brezobrestnega depozita ali njegov preklic. |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Če se Svet v skladu s členom 126(8) Pogodbe odloči, da država članica ni sprejela učinkovitih ukrepov na podlagi priporočila Sveta v določenem obdobju, državi članici naloži globo, pri čemer ravna v skladu s predlogom Komisije. Šteje se, da je Svet odločitev sprejel, razen če se s kvalificirano večino odloči za zavrnitev predloga v desetih dneh od dneva, ko ga je Komisija sprejela. Svet lahko predlog popravi v skladu s členom 293(1) Pogodbe. |
1. Če se Svet v skladu s členom 126(8) PDEU odloči, da država članica ni sprejela učinkovitih ukrepov na podlagi priporočila Sveta v določenem obdobju, državi članici naloži globo, pri čemer ravna v skladu s predlogom Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom ter ob upoštevanju člena 9 PDEU, zlasti v zvezi s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustreznega socialnega varstva in bojem proti socialni izključenosti ter cilji Unije glede rasti in delovnih mest. Šteje se, da je Svet odločitev sprejel, razen če se s kvalificirano večino odloči za zavrnitev predloga v desetih dneh od dneva, ko ga je Komisija sprejela. Svet lahko v skladu s členom 293(1) PDEU spremeni predlog. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena lahko Komisija v izjemnih gospodarskih okoliščinah ali na podlagi utemeljene prošnje zadevne države članice, naslovljene na Komisijo v desetih dneh po sprejetju odločitve Sveta v skladu s členom 126(8) Pogodbe, predlaga znižanje zneska globe ali njen preklic. |
4. Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena lahko Komisija v izjemnih gospodarskih ali socialnih okoliščinah ali na podlagi utemeljene prošnje zadevne države članice, naslovljene na Komisijo v desetih dneh po sprejetju odločitve Sveta v skladu s členom 126(8) PDEU, predlaga znižanje zneska globe ali njen preklic. Evropski parlament mora biti še naprej udeležen. |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 7 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Porazdelitev obresti in kazni |
Uporaba obresti in kazni |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Obresti, ki jih Komisija zbere iz depozitov, položenih v skladu s členom 4, in globe, zaračunane v skladu s členom 5, tvorijo drug prihodek iz člena 311 Pogodbe, in se porazdelijo med države članice, katerih valuta je euro in ki nimajo čezmernega primanjkljaja, kot ga določa člen 126(6) Pogodbe, ter niso predmet postopka v zvezi s čezmernim neravnovesjem v skladu z Uredbo (EU) št. […/…], sorazmerno z njihovim deležem v bruto nacionalnem prihodku upravičenih držav članic. |
Obresti, ki jih Komisija zbere iz depozitov, položenih v skladu s členom 4, in globe, zaračunane v skladu s členom 5, tvorijo drug prihodek iz člena 311 PDEU in se uporabijo za mehanizem Unije za finančno stabilnost, v podporo doseganju ciljev Unije glede dolgoročne rasti. |
POSTOPEK
|
Naslov |
Učinkovito izvajanje proračunskega nadzora v euroobmočju |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2010)0524 – C7-0298/2010 – 2010/0278(COD) |
|||||||
|
Pristojni odbor |
ECON |
|||||||
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
EMPL 21.10.2010 |
|
|
|
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Antigoni Papadopulu (David Casa) 21.10.2010 |
|
|
|||||
|
Obravnava v odboru |
1.12.2010 |
25.1.2011 |
|
|
||||
|
Datum sprejetja |
16.3.2011 |
|
|
|
||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
36 4 4 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Regina Bastos, Edit Bauer, Jean-Luc Bennahmias, Pervenche Berès, Mara Bizzotto, Philippe Boulland, David Casa, Alejandro Cercas, Marije Cornelissen, Frédéric Daerden, Karima Delli, Proinsias De Rossa, Frank Engel, Sari Essayah, Richard Falbr, Ilda Figueiredo, Thomas Händel, Nadja Hirsch, Stephen Hughes, Liisa Jaakonsaari, Danuta Jazłowiecka, Martin Kastler, Ádám Kósa, Patrick Le Hyaric, Veronica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Elizabeth Lynne, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Csaba Őry, Rovana Plumb, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Sylvana Rapti, Licia Ronzulli, Elisabeth Schroedter, Jutta Steinruck, Traian Ungureanu |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Georges Bach, Raffaele Baldassarre, Sven Giegold, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Evelyn Regner |
|||||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Liam Aylward, Fiona Hall |
|||||||
POSTOPEK
|
Naslov |
Učinkovito izvajanje proračunskega nadzora v euroobmočju |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2010)0524 – C7-0298/2010 – 2010/0278(COD) |
|||||||
|
Datum predložitve EP |
29.9.2010 |
|||||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ECON 21.10.2010 |
|||||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
BUDG 21.10.2010 |
EMPL 21.10.2010 |
|
|
||||
|
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa |
BUDG 20.10.2010 |
|
|
|
||||
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Antigoni Papadopulu (Sylvie Goulard) 21.9.2010 |
|
|
|||||
|
Oporekanje pravni podlagi Datum mnenja JURI |
JURI 12.4.2011 |
|
|
|
||||
|
Obravnava v odboru |
26.10.2010 |
24.1.2011 |
22.3.2011 |
|
||||
|
Datum sprejetja |
19.4.2011 |
|
|
|
||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
33 14 0 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Burkhard Balz, Udo Bullmann, Nikolaos Chountis, George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Diogo Feio, Markus Ferber, Elisa Ferreira, Vicky Ford, Ildikó Gáll-Pelcz, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Liem Hoang Ngoc, Gunnar Hökmark, Wolf Klinz, Jürgen Klute, Philippe Lamberts, Werner Langen, Astrid Lulling, Arlene McCarthy, Ivari Padar, Alfredo Pallone, Anni Podimata, Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Edward Scicluna, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Ivo Strejček, Kay Swinburne, Marianne Thyssen, Ramon Tremosa i Balcells, Corien Wortmann-Kool |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Marta Andreasen, Carl Haglund, Krišjānis Kariņš, Barry Madlener, Claudio Morganti, Andreas Schwab |
|||||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Karima Delli, Monika Hohlmeier, Ria Oomen-Ruijten, Marc Tarabella, Wim van de Camp, Axel Voss |
|||||||
|
Datum predložitve |
2.5.2011 |
|||||||