POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvršilnih ukrepih za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju
29. 4. 2011 - (KOM(2010)0525 – C7‑0299/2010 – 2010/0279(COD)) - ***I
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Carl Haglund
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvršilnih ukrepih za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju
(KOM(2010)0525 – C7‑0299/2010 – 2010/0279(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2010)0525),
– ob upoštevanju členov 294(2), 121(6) in 136 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7‑0299/2010),
– ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 16. februarja 2011[1],
– ob upoštevanju členov 55 in 37 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0182/2011),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
STALIŠČE EVROPSKEGA PARLAMENTA
V PRVI OBRAVNAVI[2]*
---------------------------------------------------------
UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o izvršilnih ukrepih za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 136 v povezavi s členom 121(6) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[3],
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(-1) Pridobljene izkušnje in storjene napake v prvem desetletju delovanja ekonomske in monetarne unije kažejo, da je treba v Uniji izboljšati gospodarsko upravljanje, ki bi moralo temeljiti na močnejšem nacionalnem lastništvu skupno dogovorjenih pravil in politik ter na trdnejšem okviru nadzora nad nacionalnimi gospodarskimi politikami na ravni Unije.
(-1a) Izboljšani okvir gospodarskega upravljanja bi moral temeljiti na več medsebojno povezanih politikah za trajnostno rast in delovna mesta, ki morajo biti skladne, zlasti na strategiji Unije za rast in delovna mesta, s posebnim poudarkom na razvoju in krepitvi notranjega trga, spodbujanju mednarodnih trgovinskih povezav in konkurenčnosti, učinkovitem okviru za preprečevanje in popravljanje čezmernega proračunskega primanjkljaja (Paktu za stabilnost in rast), trdnem okviru za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij, minimalnih zahtevah za nacionalne proračunske okvire, okrepljeni ureditvi finančnih trgov in nadzoru nad njimi (vključno z makrobonitetnim nadzorom Evropskega odbora za sistemska tveganja) ter na verodostojnem trajnem mehanizmu za reševanje kriz.
(-1b) Pakt za stabilnost in rast ter celoten okvir gospodarskega upravljanja bi morala dopolnjevati strategijo Unije za rast in delovna mesta in biti skladna z njo.
(-1c) Krepitev gospodarskega upravljanja bi morala biti tesno povezana s krepitvijo demokratične legitimnosti gospodarskega upravljanja v Uniji, ki bi jo bilo treba doseči ob tesnem in bolj pravočasnem vključevanju Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov v postopke usklajevanja gospodarskih politik.
(-1d) Svet in Komisija bi morala svoja stališča in odločitve v ustreznih fazah postopka javno objaviti, da se zagotovi učinkovit skupni pritisk, zadevna država članica pa je lahko povabljena, naj pristojnemu odboru Evropskega parlamenta pojasni svoje odločitve in politiko.
(-1e) Države članice, katerih valuta ni euro, bi morale imeti pravico, da uporabljajo zakonodajo o gospodarskem upravljanju brez poseganja v njihove pravice in obveznosti iz Pogodbe o delovanju Evropske unije.
(-1f) Ta uredba bi morala začeti veljati čim prej po njenem sprejetju. Vendar bi morala Komisija pri oblikovanju predlogov o ukrepih za izvajanje teh novih pravil upoštevati trenutne gospodarske razmere v zadevnih državah članicah in vse ustrezne določbe v zvezi s tem iz tega pravnega akta.
(-1g) Komisija bi morala imeti v postopku okrepljenega nadzora močnejšo in bolj neodvisno vlogo v zvezi z ocenami, specifičnimi za posamezne države članice, spremljanjem, misijami, priporočili in opozorili. Še posebej bi bilo treba omejiti vlogo Sveta v fazah, ki vodijo do morebitnih sankcij, glasovanje v Svetu pa bi moralo, če je le mogoče, potekati z obratno kvalificirano večino na podlagi Pogodbe o delovanju Evropske unije.
(-1h) Za okrepitev zaupanja v evropsko statistiko in zagotovitev strokovne neodvisnosti nacionalnih statističnih organov bi morale ostati države članice popolnoma zavezane izvajanju Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki[4], zlasti statističnim načelom, kakor so zapisana v Kodeksu ravnanja evropske statistike, ki ga je Komisija podprla v svojem priporočilu z dne 25. maja 2005 o neodvisnosti, celovitosti in odgovornosti statističnih organov držav članic in Skupnosti. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da nacionalni statistični organi ustrezno samostojno odločajo o proračunskih sredstvih, objavi statističnih podatkov in preglednem postopku za imenovanje ali razrešitev višjih vodstvenih delavcev. Poleg tega bi morala tudi nacionalna računska sodišča imeti enako stopnjo strokovne neodvisnosti, da bi zagotovili polno zaupanje v poročanje na evropski ravni.
(1) Usklajevanje gospodarskih politik držav članic v Uniji bi bilo treba zagotoviti v skladu s širšimi ekonomskimi smernicami in smernicami zaposlovanja, da bi prispevali k uresničevanju ciljev Unije iz člena 3 Pogodbe o Evropski uniji ter k uresničitvi zahtev iz člena 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ob upoštevanju vodilnih načel stabilnih cen, zdravih in vzdržnih javnih financ in monetarnih pogojev ter uravnotežene plačilne bilance.
(1a) Da bi oblikovali usklajeno strategijo zaposlovanja, kakor jo določa Pogodba o delovanju Evropske unije, bi morale države članice in Unija delovati v skladu s smernicami o spodbujanju izobražene, usposobljene in prilagodljive delovne sile ter trga dela, ki bi se ustrezno odzival na gospodarske spremembe.
(1b) V Pogodbi o delovanju Evropske unije je določeno, da bi morala Unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti upoštevati zahteve, povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustreznega socialnega varstva ter bojem proti socialni izključenosti.
(1c) Evropski svet je 17. junija 2010 sprejel novo strategijo za delovna mesta in rast, ki naj bi Uniji omogočila, da bo po krizi še močnejša in bo svoje gospodarstvo usmerila v premišljeno, trajnostno in vključujočo rast, ki jo bo spremljala visoka stopnja zaposlenosti, produktivnosti in socialne kohezije. Evropski svet je tudi sklenil, da se bo 1. januarja 2011 začel evropski semester za usklajevanje politike, tako da bi države članice lahko imele korist od zgodnjega usklajevanja na ravni Unije ter da bi omogočili okrepljen nadzor, pa tudi hkratno ocenjevanje proračunskih ukrepov in strukturnih reform, ki spodbujajo rast in zaposlovanje.
(1d) Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik (v nadaljnjem besedilu: semester) bi moral imeti osrednjo vlogo pri izvajanju zahteve iz člena 121(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, da države članice obravnavajo svoje ekonomske politike kot zadevo skupnega pomena in jih temu primerno usklajujejo, in zahteve iz člena 146(2) te pogodbe, da države članice obravnavajo spodbujanje zaposlovanja kot zadevo skupnega pomena in usklajujejo svoje delovanje v zvezi s tem v okviru Sveta. Preglednost in neodvisen nadzor sta sestavna dela okrepljenega gospodarskega upravljanja. Svet in Komisija bi morala svoja stališča in odločitve v ustreznih fazah postopkov usklajevanja gospodarskih politik objaviti in utemeljiti.
(2) Na izkušnjah, pridobljenih v prvem desetletju delovanja ekonomske in monetarne unije, je treba graditi.
(2a) Doseganje in ohranjanje dinamičnega enotnega trga se šteje kot del pravilnega in nemotenega delovanja ekonomske in monetarne unije.
(3) Zlasti bi bilo treba nadzor gospodarskih politik držav članic razširiti prek proračunskega nadzora, da bi preprečili čezmerna makroekonomska neravnovesja, prizadetim državam članicam pa pomagali, da izdelajo korektivne načrte, preden se razlike utrdijo in se gospodarski in finančni procesi trajno zasukajo v preveč nezaželeno smer. Ta širitev bi morala sovpadati s poglabljanjem fiskalnega nadzora.
(3a) Glede na tesne trgovinske in finančne medsebojne povezave med državami članicami bodisi v euroobmočju bodisi zunaj njega ter na prenos učinkov nacionalnih gospodarskih politik na Unijo in euroobmočje kot celoto, bi morala ta uredba velja tudi za države članice, katerih valuta ni euro, da bi jih spodbudili, da čim hitreje upoštevajo pomembne učinke, ki bi jih lahko imele njihove nacionalne gospodarske politike na eno ali več drugih držav članic.
(4) Za odpravo takih neravnovesij je treba oblikovati postopek, ki je določen v zakonodaji.
(5) Večstranski nadzor iz člena 121(3) in (4) Pogodbe o delovanju Evropske unije je treba dopolniti s posebnimi pravili za odkrivanje, preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij. Nujno je, da se postopek vključi v večstranski letni cikel nadzora.
(5a) Za okrepitev dialoga med institucijami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo na eni strani ter nacionalnimi parlamenti, nacionalnimi vladami in regionalnimi parlamenti z zakonodajno pristojnostjo in s fiskalnimi pooblastili na drugi, pa tudi za večjo preglednost in odgovornost, lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta organizira javne razprave o makroekonomskem in proračunskem nadzoru, ki ga izvajata Svet in Komisija.
(6) Izvajanje Uredbe (EU) št. .../2011, ki določa okvir za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih ravnovesij ter temelji na preglednici kot orodju za zgodnje odkrivanje nastajajočih neravnovesij, ekonomsko analizo in poglobljen pregled, bi bilo treba podpreti z uvedbo glob za države članice, katerih valuta je euro, v primeru ▌neupoštevanja priporočil ali obveznosti, da se pripravi ustrezen načrt korektivnih ukrepov za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij.
(6a) Državni dolg v monetarni uniji ima drugačno dinamiko kot pri neodvisnih valutah. Zato bi bilo treba ohranitev preferencialne obravnave državnega dolga euroobmočja ponovno preučiti in takšno obravnavo v primeru nespoštovanja Pakta za stabilnost in rast v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 in Uredbo (ES) št. 1467/97 omejiti ali razveljaviti kot disciplinski ukrep za odpravo prekomernih makroekonomskih neravnovesij ter zagotovitev spoštovanja Pakta za stabilnost in rast. Ta mehanizem je ustreznejši za preprečevanje prihodnjih kriz kot za takojšnje izvajanje v procikličnih razmerah.
(7) Makroekonomska neravnovesja lahko povzročijo čezmerna nihanja javnofinančnih prihodkov in porabe v celotnem gospodarskem ciklu, ki vplivajo na dejanske podatke ter izkrivljajo sliko za fiskalno načrtovanje in odločanje. Neustrezne odločitve glede fiskalne politike, ki temeljijo na izkrivljenih gibanjih, lahko oslabijo in morda ogrozijo vzdržnost javnih financ. Nenadzorovana fiskalna in druga makroekonomska neravnovesja se lahko medsebojno krepijo in ogrozijo pravilno delovanje ekonomske in monetarne unije. Zato bi moral sistem za odpravo makroekonomskih neravnovesij prispevati k preprečevanju nastajanja asimetričnih pretresov in k trajnostni rasti, pa tudi h kratko- in dolgoročni fiskalni in proračunski disciplini držav članic, katerih valuta je euro.
(8) Za ▌neupoštevanje priporočil Sveta v skladu s členom 10(4) Uredbe (EU) št. .../2011 za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij bi se moral praviloma položiti obrestni depozit, ki se spremeni v letno globo, če država članica ne sprejme korektivnih ukrepov in če Svet v okviru istega postopka v zvezi s čezmernim neravnovesjem sprejme drugo priporočilo, dokler Svet ne ugotovi, da je država članica sprejela korektivne ukrepe za izpolnitev njegovih priporočil.
(9) Tudi država članica, ki ▌ne pripravi načrta korektivnih ukrepov v skladu s priporočili Sveta po členu 8(2) te uredbe, v katerih je navedeno, da je ta država predložila pomanjkljiv načrt korektivnih ukrepov tudi po prvem priporočilu Sveta za njegovo spremembo, bi morala plačevati letno globo, dokler Svet ne ugotovi, da je zagotovila načrt korektivnih ukrepov, s katerim ustrezno izpolnjuje njegova priporočila.
(9a) Državi članici, ki zaradi neustreznega ravnanja manipulira s podatki, potvarja statistične podatke ali namerno posreduje zavajajoče informacije, bi bilo treba naložiti enkratno globo. Države članice ne bi smeli dvakrat oglobiti zaradi iste namerne kršitve.
(10) Da bi zagotovili enako obravnavanje držav članic, bi morala biti obrestni depozit in globa enaka za vse države članice, katerih valuta je euro, in znašati 0,1 % bruto domačega proizvoda (BDP) zadevne članice v prejšnjem letu. V primeru namernega in resnega neupoštevanja priporočil Sveta in Komisije se lahko globa poveča do 0,3 % BDP.
(11) Postopek za uporabo sankcij za države članice, ki niso sprejele učinkovitih ukrepov za odpravo makroekonomskih neravnovesij, bi moral biti oblikovan tako, da bi bila uvedba sankcij za navedene države članice pravilo in ne izjema.
(11a) Globo bi bilo treba naložiti, če se priporočila ne izpolnijo, če se korektivni ukrepi ne sprejmejo v predvidenih rokih ali če se načrti korektivnih ukrepov ne zagotovijo; zato je ne bi smeli naložiti zgolj zaradi obstoja čezmernih makroekonomskih neravnovesij ali kot posledico izvedenih priporočenih ukrepov, ki v praksi niso zmanjšali čezmernih neravnovesij.
(12) Zbrane globe bi bilo treba dodeliti mehanizmu za stabilnost za države članice, katerih valuta je euro ▌. Dokler ta mehanizem ne bo vzpostavljen, se obresti in globe namenijo kot jamstva za projekte, ki so pomembni za EU in jih financira Evropska investicijska banka v skladu z določbami protokola (št. 5) o statutu Evropske investicijske banke, ki je priložen Pogodbam.
(13) Pooblastilo za sprejetje posameznih sklepov za uporabo sankcij, predvidenih s to uredbo, bi bilo treba prenesti na Svet. Ti posamezni sklepi so kot del usklajevanja gospodarskih politik držav članic v Svetu v skladu s členom 121(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije ključna dopolnitev ukrepov, ki jih Svet sprejme v skladu s členom 121 Pogodbe in Uredbo (EU) št. […/…].
(14) Ker ta uredba vsebuje splošna pravila za učinkovito izvajanje Uredbe (EU) št. […/…], bi se morala sprejeti v skladu z rednim zakonodajnim postopkom iz člena 121(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije.
(15) Ker države članice zaradi tesnih medsebojnih trgovinskih in finančnih povezav ter prelivanja učinkov nacionalnih gospodarskih politik na celotno Unijo in euroobmočje ne morejo zadovoljivo doseči učinkovitega okvira za odkrivanje in preprečevanje makroekonomskih neravnovesij in se lahko ta okvir bolje doseže na ravni Unije, lahko Unija v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji sprejme ukrepe. V skladu z načelom sorazmernosti, kot je določeno v istem členu, ta uredba ne presega tega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –
(15a) Določbe te uredbe so popolnoma skladne s členom 3 Pogodbe o Evropski uniji in s horizontalnimi klavzulami Pogodbe o delovanju Evropske unije, torej s členi 7, 8, 9, 10 in 11 te pogodbe, z Listino o temeljnih pravicah ter z določbami protokola št. 26 o storitvah splošnega interesa, ki je priložen Pogodbam, in členom 153(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije.
(15b) Ta uredba ne vpliva na uveljavljanje temeljnih pravic, kakor so priznane v državah članicah in v zakonodaji Unije. Prav tako ne vpliva na pravico do pogajanja, sklepanja in izvajanja kolektivnih pogodb ter pravico do stavke v skladu z nacionalnimi zakoni in prakso, ki spoštujejo zakonodajo Unije.
(15c) Za spodbujanje odgovornosti in nacionalnega lastništva bi se moral Svet sestajati in odločati javno, kadar razpravlja ter sprejema sklepe in priporočila o teh pomembnih vprašanjih, ki zadevajo interese Evropske unije in njenih državljanov.
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
1. Ta uredba določa sistem sankcij za učinkovito odpravljanje makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju.
2. Ta uredba se uporablja za države članice, katerih valuta je euro.
2a. Ta uredba se uporablja tudi za države članice, katerih valuta ni euro in ki so Komisijo uradno obvestile, da so jo pripravljene uporabljati. Obvestilo se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uredba se za takšno državo članico začne uporabljati dan po objavi.
Člen 2
Opredelitve
Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Uredbe (EU) št. […/…].
Poleg tega se uporablja naslednja opredelitev:
– „izredne gospodarske razmere“ so razmere, v katerih se presežek javnofinančnega primanjkljaja nad referenčno vrednostjo šteje za izjemnega v smislu druge alinee člena 126(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije in v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1467/97[5].
Člen 3Sankcije
1. Svet na predlog Komisije zahteva obrestni depozit, če je sprejeto njegovo priporočilo o korektivnih ukrepih v skladu s členom 10(4) Uredbe št. .../2011, v katerem ugotovi, da zadevna država članica ▌ni sprejela priporočenih korektivnih ukrepov v skladu s priporočilom.
1a. Svet na predlog Komisije naloži letno globo, če:
(a) je v istem postopku v zvezi s čezmejnim neravnovesjem sprejeto njegovo drugo priporočilo v skladu s členom 8(2) Uredbe (EU) št. .../2011, v katerem Svet ugotovi, da je država članica predložila pomanjkljiv načrt korektivnih ukrepov tudi po njegovem prvem priporočilu za spremembo njenega načrta, ali če
(b) je v istem postopku v zvezi s čezmejnim neravnovesjem sprejeto njegovo drugo priporočilo v skladu s členom 10(4) Uredbe (EU) št. .../2011, v katerem Svet ugotovi, da država članica ni sprejela priporočenih korektivnih ukrepov tudi po njegovem prvem priporočilu o teh ukrepih. Globa se naloži tako, da se zahtevani obrestni depozit pretvori v letno globo v skladu s členom 3(1).
Šteje se, da je Svet sklep sprejel, razen če se s kvalificirano večino v desetih dneh od dneva, ko je Komisija sprejela predlog, odloči za njegovo zavrnitev. Svet lahko v skladu s členom 293(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije spremeni predlog. Zadevna država članica lahko zahteva izredno sejo Sveta, na kateri se glasuje o sklepu.
2. Obrestni depozit ali letna globa, ki jo predlaga Komisija, znaša 0,1 % BDP zadevne države članice v prejšnjem letu. V primeru namernega in resnega neupoštevanja priporočil Sveta in Komisije se lahko globa poveča do 0,3 % BDP.
3. Komisija lahko z odstopanjem od odstavka 2 zaradi izrednih gospodarskih razmer ali na podlagi utemeljene prošnje zadevne države članice, naslovljene na Komisijo, ali zaradi upoštevanja vseh kumulativnih učinkov sankcij, naloženih v skladu z Uredbo (EU) št. .../2011 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem ter z Uredbo (EU) št. .../2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju, v desetih dneh od sprejetja sklepa Sveta iz odstavka 1, predlaga zmanjšanje zneska globe ▌.
4. Če je država članica položila obrestni depozit ali plačala letno globo za določeno koledarsko leto in Svet pozneje v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) št. […/…] ugotovi, da je država članica v zadevnem letu sprejela priporočene korektivne ukrepe, se depozit skupaj z obrestmi ali globa, plačana za zadevno leto, vrneta državi članici sorazmerno glede na čas.
4a. Če država članica manipulira s finančnimi podatki, potvarja statistične podatke ali namerno posreduje zavajajoče informacije, pri čemer pride zlasti do kršitev evropskih statističnih pravil, na katerih temeljijo sklepi iz Uredbe (EU) št. .../2011 [o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij], se lahko Svet na predlog Komisije odloči, da od te države zahteva plačilo globe. Ta globa se izplača v enkratnem znesku v višini 0,5 % BDP zadevne države članice v preteklem letu. Šteje se, da je Svet odločitev sprejel, razen če se s kvalificirano večino odloči za zavrnitev predloga v desetih dneh od dneva, ko ga je Komisija sprejela. Svet lahko predlog Komisije spremeni v skladu s členom 293(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.
4b. Celotni letni znesek kumulativnih glob, naloženih državi članici, z izjemo glob iz odstavka 4a, ne presega 0,5 % njenega BDP.
Člen 4Dodelitev
glob
Globe, zbrane v skladu s členom 3 te uredbe, pomenijo druge prihodke iz člena 311 Pogodbe o delovanju Evropske unije in se dodelijo mehanizmu za stabilnost za države članice, katerih valuta je euro ▌. Dokler ta mehanizem ne bo vzpostavljen, se obresti in globe namenijo kot jamstva za projekte, ki so pomembni za EU in jih financira Evropska investicijska banka v skladu z določbami protokola (št. 5) o statutu Evropske investicijske banke, ki je priložen Pogodbam.
Člen 5
Glasovanje v Svetu
Za ukrepe iz člena 3 glasujejo samo člani Sveta, ki predstavljajo države članice, katerih valuta je euro, in države članice, ki to uredbo izvajajo prostovoljno. Svet ne upošteva glasu člana Sveta, ki zastopa zadevno državo članico.
Kvalificirana večina članov Sveta iz odstavka 1 se določi v skladu s členom 238(3)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Da bi se povečali javni nadzor, odgovornost in nacionalno lastništvo pri razpravah o odločitvah iz člena 3 in pri njihovem sprejemanju, je posvetovanje Sveta odprto za javnost v skladu s členom 8(3) Sklepa Sveta 2006/683/ES, Euratom z dne 15. septembra 2006 o sprejetju poslovnika Sveta.
Člen 5a
Gospodarski dialog
Za okrepitev dialoga med institucijami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo na eni strani ter nacionalnimi parlamenti, vladami in drugimi pristojnimi organi držav članic na drugi, pa tudi za zagotovitev večje preglednosti in odgovornosti, lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta organizira predstavitve in javne razprave o makroekonomskem in proračunskem nadzoru, ki ga izvajata Svet in Komisija.
Člen 5b
Pregled
1. Komisija do ...[6]* in nato vsaka tri leta objavi poročilo o uporabi te uredbe. V tem poročilu je med drugim ovrednoteno tudi:
(a) ali je izvedbeni sistem prispeval k ravnanju držav članic v skladu z vodilnimi načeli stabilnih cen, zdravih javnih financ in monetarnih pogojev ter uravnotežene plačilne bilance v Uniji;
(b) ali so globe učinkovite, ustrezne in sorazmerne;
(c) ali je treba sistem glob spremeniti.
2. Poročilo in vsi priloženi predlogi se pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu.
3. Če so v poročilu navedene ovire za pravilno delovanje določb o ekonomski in monetarni uniji v Pogodbah, zlasti v zvezi z izvršilnimi ukrepi, Komisija pošlje potrebna priporočila Evropskemu svetu.
Člen 6
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbama.
V …
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
- [1] Še ni objavljeno v Uradnem listu.
- [2] * Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.
- [3] UL C […], […], str. […].
- [4] UL L 87, 31.3.2009, str 164.
- [5] UL L 209, 2.8.1997, str 6.
- [6] * UL vstavite datum: xxx let po začetku veljavnosti te uredbe.
OBRAZLOŽITEV
Predlogi Komisije za izboljšano gospodarsko upravljanje so bistveni za prihodnost Evropske unije in gospodarsko rast, zlasti v euroobmočju. Poročevalci Evropskega parlamenta so se zaradi tega odločili, da jih bodo intenzivno obravnavali kot sveženj in jih izboljšali, da bi oblikovali trden in skladen okvir za naslednja desetletja. Predloge Komisije so vzeli kot izhodišče. To je prvi primer, ko Parlament in Svet soodločata o makroekonomskem razvoju Unije. Poročevalci se zavedajo, da nova pooblastila v skladu z Lizbonsko pogodbo s seboj prinašajo tudi nove odgovornosti. Svet ne sme sprejeti končne odločitve, dokler Evropski parlament ne soglaša s celotnim svežnjem. V okviru tega postopka naj bi zagotovili skladnost in pravočasno sprejetje vseh delov svežnja.
Izkušnje iz prvega desetletja ekonomske in monetarne unije kažejo jasno potrebo po izboljšanem okviru gospodarskega upravljanja, ki bi moral temeljiti na močnejšem nacionalnem lastništvu skupno dogovorjenih pravil in politik ter na trdnejšem okviru nadzora nad nacionalnimi gospodarskimi politikami na evropski ravni. Poročevalci zato zagovarjajo obsežno reformo okvira upravljanja, ki bi temeljil na metodi Skupnosti (Unije) ter na močni in neodvisni Komisiji, ki bi nadzorovala in usmerjala v novem globljem in širšem okviru nadzora gospodarske politike.
Treba se je učiti iz preteklih napak, zato je razširitev nadzora za preprečitev makroekonomskih neravnovesij še posebej pomembna. Nujno je treba zagotoviti, da bo nadzor v prihodnje presegal fiskalno politiko, saj se je kopičenje makroekonomskih neravnovesij izkazalo za škodljivo in je povečalo ranljivost. V okviru za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij je treba poudariti zgodnje odkrivanje in preprečevanje tistih, ki bi lahko bila škodljiva. Makroekonomski nadzor ne more temeljiti na togem in poenostavljenem okviru. Nujno je treba zagotoviti, da bo postopek temeljil na natančni ekonomski analizi prek poglobljenih pregledov, s katerimi bi preučili številne ekonomske dejavnike, pri tem pa ustrezno upoštevali okoliščine, značilne za posamezne države.
Da bi zagotovili verodostojen in učinkovit nadzorni okvir, ga je treba okrepiti z določitvijo letnih glob za neizpolnjevanje priporočil ali obveznosti, da se pripravi primeren načrt korektivnih ukrepov. Ta izvedbeni mehanizem bi začel veljati samo, če bi se preventivni ukrepi izkazali za neučinkovite, ker države članice ne bi bile zmožne sprejeti potrebne ukrepe v zvezi s priporočili ali ne bi predložile primernega načrta korektivnih ukrepov. Državi članici ni mogoče naložiti globe zgolj zaradi obstoja makroekonomskih neravnovesij, pri tej odločitvi štejejo dejavnosti in ukrepi, ki jih je sprejela.
Globe dosežejo svoj odvračilen namen le, če je njihova uporaba pravilo, ne pa izjema. Zaradi tega obstaja jasna potreba po višji stopnji avtomatizma, pri čemer ni prostora za politično barantanje. Tako se šteje, da je Svet sprejel odločitev o naložitvi globe, razen če se s kvalificirano večino odloči za zavrnitev predloga v desetih dneh od dneva, ko ga je Komisija sprejela. Zadevna država članica lahko od Sveta zahteva, da se mora za sprejetje te odločitve sestati. To je pomembno zaradi zagotovitve, da bodo vse države članice obravnavane enako. Ker mora biti pri makroekonomskem nadzoru poudarek na preventivnih in korektivnih ukrepih z več fazami, bi moral za naložitev globe zadostovati že razlog, da država članica, ki je v postopku zaradi čezmernega primanjkljaja, ni sprejela potrebnih ukrepov ali predložila primernega načrta korektivnih ukrepov.
Letna globa znaša najmanj 0,1 % in največ 0,5 % BDP zadevne države članice v preteklem letu, odvisno od resnosti neizpolnjevanja priporočil, ki sta jih podala Komisija in Svet. Globe morajo veljati za učinkovito odvračilno sredstvo. Zlasti mora biti jasno, da nobena prevara ni dopustna, zato je treba državam članicam, ki manipulirajo s finančnimi podatki, potvarjajo statistične podatke ali posredujejo zavajajoče informacije, naložiti globo v višini 0,5 % njihovega BDP. Ta globa je izjema od splošnega pravila letnih glob, saj se naloži samo enkrat kot sankcija zaradi neprimernega ravnanja.
Pri odločanju o sankcijah je treba upoštevati njihovo splošno raven glede drugih delov večstranskega nadzora. Da globe ne bi imele procikličnega učinka, je treba določiti zgornjo mejo za njihov celotni letni znesek. To pravilo ima izjemo, in sicer pri obravnavanju tega celotnega zneska ne bi smeli upoštevati glob, ki so bile naložene zaradi goljufije.
V prihodnje bi bilo treba globe vnesti v trajni mehanizem za reševanje kriz, saj bi s tem prispevale k njihovi blažitvi. Do vzpostavitve tega mehanizma bi jih bilo treba dodeliti evropskemu instrumentu za finančno stabilnost.
Nujno si je treba prizadevati za razširitev obsega nadzora nad makroekonomskimi neravnovesji. Ker gre za nov okvir in mehanizem, je treba določiti, da se delovanje sistema temeljito preveri vsaka tri leta. Zlasti je treba oceniti, ali bi lahko številne stopnje v postopku odločanja glede preventivnih in korektivnih ukrepov potekale bolj samodejno.
V zvezi z drugimi predlogi v svežnju poročevalec poudarja, da mora biti okvir novega evropskega gospodarskega semestra vključen v pravna besedila (ne pa samo v kodeks, ki ga sprejme Svet). Večje lastništvo, preglednost, medsebojni pregled in sankcije za zmanjšanje ugleda (po načelu upoštevaj ali pojasni) prek evropskega semestra ter pobude in sankcije teh sorodnih postopkov morajo zagotoviti močnejšo povezanost in skladnost držav članic s pravili EU.
Gospodarsko upravljanje in nacionalna gospodarska politika morata biti v večji meri zadeva skupnega pomena za vse vključene strani. Zato je treba okrepiti nacionalno lastništvo in odgovornost. Potrebna je večja udeležba nacionalnih parlamentov tako na državni ravni kot na ravni EU. Poleg tega bi morale države članice uvesti nacionalna pravila in institucije, ki bi bile usklajene s cilji Pakta za stabilnost in rast.
Predlogi Komisije so sicer dober začetek, treba pa jih je okrepiti, in sicer predvsem na naslednjih področjih.
- Večja osredotočenost na preprečevanje nevzdržne fiskalne in makroekonomske politike. Predstaviti je treba tudi nove spodbude, ki bi se uporabljale s splošnimi pravili.
- Ker so nacionalni programi reform in programi za stabilnost in konvergenco del ekonomskega semestra, bi jih bilo treba pravočasno obravnavati na nacionalni ravni, preden se jih predloži nadzoru EU. Vse države članice bi morale vključiti pravila Pakta za stabilnost in rast v svoj nacionalni proračunski postopek.
- Večja in bolj neodvisna vloga Komisije v postopku nadzora. To velja za ocene, spremljanje, misije, priporočila in opozorila po državah. Komisija bi morala bolj neodvisno od Sveta sprejemati odločitve, kar zadeva skladnost s pravili EU.
- Postopek odločanja, ki temelji na obratnem načelu glasovanja s kvalificirano večino v Svetu, bi bilo treba uvesti tako v preventivnem kot v korektivnem delu okvira. Če naj bo zagotovljena kredibilnost sistema, mora biti čim manj prostora za politična pogajanja v Svetu ali med državo članico in Komisijo. Vendar pa bi morala Komisija in Svet odločati tako na podlagi kvantitativnih kot kvalitativnih analiz in presoje.
- Za povečanje medsebojne podpore in medsebojnega pritiska morata biti sestavni del okvira gospodarskega upravljanja okrepljena preglednost in odgovornost: od Komisije in Sveta se pričakuje, da bosta svoja stališča in odločitve v vseh ustreznih fazah postopka utemeljila in objavila. V prvem desetletju evropske monetarne unije so razprave in odločitve v euroskupini in Svetu tekle predvsem za zaprtimi vrati.
- Bolj neodvisno vlogo Komisije v postopku odločanja mora spremljati njena večja odgovornost, tako da se zagotovi, da se bodo Pogodba in uredbe pravilno uporabljale.
- Parlament bi moral imeti večjo vlogo v postopku nadzora, ne pa tudi izvršilne vloge. Ta nova vloga bi morala zajemati redne in sistematične javne razprave in predstavitve v EP, predvsem o vprašanjih čezmejnega pomena.
MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI
Sharon Bowles
predsednica
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
BRUSELJ
Zadeva: Mnenje o pravni podlagi o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvršilnih ukrepih za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju (KOM(2010)0525 – C7‑0299/2010 – 2010/0279(COD))
Spoštovana gospa predsednica
V pismu z dne 4. marca 2011 ste v skladu s členom 37(2) poslovnika Odbor za pravne zadeve zaprosili za mnenje o primernosti pravne podlage različnih predlogov zakonodaje, za katere so bili v vašem odboru kot pristojnem odboru in/ali v Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve predlagane spremembe v zvezi z njihovo pravno podlago.
Odbor je omenjeno vprašanje obravnaval na seji dne 12. aprila 2011.
Sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja je bil predlagan v odziv na potrebo po večji usklajenosti in strožjem nadzoru ekonomskih politik v ekonomski in monetarni uniji.
Sveženj sestoji iz šest zakonodajnih predlogov.
Predlogi so analizirani ločeno v prilogi. Sklepi odbora glede primerne pravne podlage vsakega primera so zaradi večje preglednosti podani v nadaljevanju:
– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij (KOM(2010)0527, 2010/0281(COD))
Edini namen predloga uredbe je razširitev postopka ekonomskega nadzora, kakor dopušča člen 121(6) PDEU. Ta pravna podlaga se zato zdi primerna.
– Predlog direktive Sveta o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic (KOM(2010)0523 konč., 2010/0277(NLE))
Glavni namen tega predloga je spodbujati fiskalno odgovornost z določitvijo minimalnih zahtev za nacionalne okvire ter zagotoviti učinkovitost postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Zato se zdi pravna podlaga, ki jo predlaga Komisija, namreč tretji pododstavek člena 126(14) PDEU, primerna.
– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (KOM(2010)0526, 2010/0280(COD))
Namen tega predloga je zagotoviti okrepljeno sodelovanje med gospodarskimi politikami držav članic. Zato se zdi člen 121(6) PDEU primerna pravna podlaga tega predloga.
– Predlog uredbe Sveta (EU) o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (KOM(2010)0522 konč., 2010/0276(CNS))
Glede na to, da je glavni namen tega predloga določiti podrobna pravila za uporabo postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, je edina primerna pravna podlaga člen 126(14) PDEU.
– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju (KOM(2010)0524, 2010/0278(COD))
Menimo, da člen 121(6) v zvezi s členom 136 PDEU tvori primerno pravno podlago.
– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvršilnih ukrepih za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju (KOM(2010)0525, 2010/0279(COD))
Glede na to, da je namen predloga okrepiti učinkovito odpravljanje makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju, tvori člen 121(6) v zvezi s členom 136 PDEU primerno pravno podlago.
Na seji dne 12. aprila 2011 se je Odbor za pravne zadeve odločil, soglasno[1], o navedenih priporočilih.
S spoštovanjem
Klaus-Heiner Lehne
Priloga
Zadeva: Pravna podlaga predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvršilnih ukrepih za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju (KOM(2010)0525, 2010/0279(COD))
Sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja sestoji iz šestih predlogov, katerih namen je okrepiti usklajevanje in nadzor gospodarskih politik v ekonomski in monetarni uniji (EMU) v okviru strategije Evropa 2020 in evropskega semestra, tj. novega cikla nadzora, ki bo združil postopke Pakta za stabilnost in rast[2] in širših smernic gospodarske politike.
Ti predlogi so odziv na slabosti sedanjega sistema, ki jih je razkrila svetovna gospodarska in finančna kriza. Dva predloga obravnavata postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem in imata za pravno podlago člen 126(14) PDEU. Ostali štirje obravnavajo postopek večstranskega nadzora in temeljijo na členu 121(6); dva od njih imata za pravno podlago člen 121(6) v zvezi s členom 136 PDEU.
Predlogi so sledili dvema izjavama Komisije[3] in sporazumu Evropskega sveta junija 2010 o potrebi po okrepljenem usklajevanju gospodarskih politik držav članic. Sveženj ukrepov na področju gospodarskega upravljanja je bil predlagan 29. septembra 2010.
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvršilnih ukrepih za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju (v nadaljevanju: predlog) razširja postopek ekonomskega nadzora, ki je delno vzpostavljen v okviru Pakta za stabilnost in rast. Tako se poleg proračunskega nadzora in fiskalnega nadzora uvaja dopolnilni mehanizem, ki je ustrezen za odkrivanje, preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij. Ta predlog bi bilo treba obravnavati kot spremljevalni dokument uredbe o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem[4].
Zakonodajni postopek je v prvi obravnavi pri Odboru za ekonomske in monetarne zadeve, čigar poročevalec je Carl Haglund. Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve bo podal mnenje (poročevalka je Pervenche Berès).
Namen sprememb, ki jih predlaga pristojni odbor (ECON), je sprememba pravne podlage z dvojne podlage (člen 136 v zvezi s členom 121(6)) na kompleksno podlago (člen 136 v zvezi s členi 121(6), 121(2) in 148(2) PDEU).
Ozadje
Kot je poudarila Komisija v svojem obrazložitvenem memorandumu[5], EU potrebuje močnejši ekonomski nadzor, ki bi moral zajeti vsa pomembna ekonomska področja. Tako je treba „makroekonomska neravnovesja [...] obravnavati skupaj s fiskalno politiko in reformami za okrepitev rasti“.
Mehanizem za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij sestavljata osnutka dveh sklopov predlaganih ukrepov.
Prvi sklop ukrepov je opredeljen v predlogu uredbe o postopku v zvezi s čezmernim neravnovesjem, katere namen je zagotoviti okvir za ugotavljanje in obravnavanje makroekonomskih neravnovesij. Drugi osnutek predloga se osredotoča na izvajanje ukrepov za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij. Slednji zadeva zgolj države članice euroobmočja ter predstavlja spodbudo za države članice, da se lotijo reševanja makroekonomskih neravnovesij v zgodnji fazi ter po potrebi zagotovijo ustrezne korektivne ukrepe.
Predlagane pravne podlage
Člen 121(6)
6. Evropski parlament in Svet lahko z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita podrobna pravila za postopek večstranskega nadzora iz odstavkov 3 in 4[6].
Člen 136
1. Za zagotovitev pravilnega delovanja ekonomske in monetarne unije Svet v skladu z ustreznimi določbami Pogodb in po enem od ustreznih postopkov iz členov 121 in 126, razen postopka iz člena 126(14), sprejme ukrepe za tiste države članice, katerih valuta je euro:
(a) za večjo uskladitev in nadzorovanje njihove proračunske discipline;
(b) za določitev smernic njihove ekonomske politike ob zagotavljanju združljivosti s smernicami, sprejetimi za celotno Unijo, in njihovega nadzora.
2. V zvezi z ukrepi iz odstavka 1 lahko pri glasovanju sodelujejo samo člani Sveta, ki predstavljajo države članice, katerih valuta je euro.
Kvalificirana večina teh članov se določi v skladu s členom 238(3)(a).
Člen 148(2)
2. Na podlagi sklepov Evropskega sveta Svet vsako leto na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom, Ekonomsko-socialnim odborom, Odborom regij in Odborom za zaposlovanje iz člena 150 pripravi smernice, ki jih države članice upoštevajo v svojih politikah zaposlovanja. Te smernice so skladne s širšimi smernicami, sprejetimi v skladu s členom 121(2).
Člen 121(2)
Svet na priporočilo Komisije oblikuje osnutek širših smernic ekonomskih politik držav članic in Unije ter poroča o svojih ugotovitvah Evropskemu svetu.
Evropski svet na podlagi poročila Sveta obravnava sklep o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije.
Na podlagi tega sklepa Svet sprejme priporočilo, ki opredeljuje omenjene širše smernice. Svet o svojem priporočilu obvesti Evropski parlament.
Pristop Sodišča
Po ustaljeni sodni praksi imajo ukrepi načeloma samo eno pravno podlago. Če se pri pregledu namena in vsebine ukrepa Unije izkaže, da ima dvojni cilj, ali če ima dve sestavini, tako da sodi v področje uporabe različnih pravnih podlag, pri čemer je ena glavna ali prevladujoča, druga pa zgolj stranska, mora ukrep temeljiti na samo eni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj oziroma sestavino.[7]
Izjemoma mora ukrep, če se zanj ugotovi, da ima hkrati več ciljev ali sestavin, ki so neločljivo povezane in med njimi nobena ni drugotnega ali posrednega pomena glede na druge, temeljiti na ustreznih različnih pravnih podlagah[8].
Analiza predlaganih pravnih podlag
Predlog o izvršilnih ukrepih za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij določa ukrepe za zagotovitev učinkovitega in verodostojnega nadzornega okvira.
V tem smislu določa „sistem glob za učinkovito odpravljanje makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju“ (člen 1 predloga). Ta mehanizem bo začel veljati v primeru neuspeha preprečevalnih ukrepov zaradi nezmožnosti države članice, da ustrezno ukrepa v zvezi s priporočilom Sveta, ali v primeru neizpolnjevanja obveznosti o predložitvi primernega načrta korektivnih ukrepov (člen 3 predloga). Globa je enaka 0,1 % BDP zadevne države članice v preteklem letu. Člen 4 poleg tega določa, da zbrane globe pomenijo druge prihodke iz člena 311 Pogodbe in jih je treba porazdeliti med države članice, katerih valuta je euro ter ki niso predmet postopka v zvezi s čezmernim neravnovesjem.
Namen vseh teh ukrepov je okrepiti izvrševanje uredbe o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij.
Ob upoštevanju navedenih glavnih ciljev predloga je treba določiti, katera od predlaganih pravnih podlag je primerna.
Člen 121 PDEU se osredotoča na usklajevanje ekonomskih politik držav članic. Svetu omogoča, da na podlagi priporočil Komisije določi širše smernice ekonomskih politik držav članic ter uvede postopek večstranskega nadzora (odstavka 3 in 4). Odstavek 6 omogoča sprejetje ukrepov po rednem zakonodajnem postopku, s katerimi se določijo podrobna pravila za izvajanje postopka večstranskega nadzora.
Lahko privzamemo, da sistem glob iz členov 3 do 5 predloga predstavlja podrobna pravila za postopek večstranskega nadzora, kakor dopušča člen 121(6). Zato se zdi člen 121(6) primerna pravna podlaga tega predloga.
Člen 136 PDEU spada pod naslov VIII, poglavje 4 – Določbe za države članice, katerih valuta je euro. Ta določba Svetu omogoča, da v skladu s postopki iz člena 121 in/ali 126 sprejema ukrepe za okrepitev nadzora proračunske discipline držav članic.
Ta člen se zdi primerna pravna podlaga obravnavanega predloga, če se sistem glob, ki ga vzpostavlja, obravnava kot ukrep za okrepitev mehanizma za makroekonomski nadzor.
Člen 148 spada pod naslov IX – Zaposlovanje. Ta določba Svetu omogoča, da na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme smernice, ki jih morajo države članice upoštevati v svojih politikah zaposlovanja. Člen 148(3) in (4) omogoča Svetu, da „preveri izvajanje politik zaposlovanja držav članic glede na smernice za zaposlovanje“ ter sprejme priporočila za države članice. Ne služi pa kot pravna podlaga za sprejemanje zakonodaje stricto sensu.
Člen 121(2) PDEU določa postopek, ki mu morajo slediti Evropske institucije pri sprejemanju širših ekonomskih smernic. Ta člen ni primerna pravna podlaga zakonodaje.
Sklep in priporočilo
Glede na navedene pomisleke se zdi, da je člen 121(6) v zvezi s členom 136 PDEU primerna pravna podlaga tega predloga.
- [1] Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Klaus-Heiner Lehne, predsednik; Evelyn Regner, podpredsednica; Piotr Borys, Sergio Gaetano Cofferati, Christian Engström, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sajjad Karim, Kurt Lechner, Eva Lichtenberger, Antonio López-Istúriz White, Arlene McCarthy, Antonio Masip Hidalgo, Alajos Mészáros, Angelika Niebler, Bernhard Rapkay, Alexandra Thein, Diana Wallis, Rainer Wieland, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka..
- [2] Pakt za stabilnost in rast sestavljajo Uredba Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik, Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem ter Resolucija Evropskega sveta z dne 17. junija 1997 o Paktu za stabilnost in rast.
- [3] „Okrepitev usklajevanja ekonomskih politik“ z dne 12. maja 2010; „Usklajevanje gospodarskih politik za stabilnost, rast in delovna mesta – Kako izboljšati gospodarsko upravljanje EU“ z dne 30. junija 2010.
- [4] Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij (KOM(2010)0527, 2010/0281(COD)).
- [5] Obrazložitveni memorandum.
- [6] Člen 121 [...] 3. Za zagotavljanje tesnejše uskladitve ekonomskih politik in trajnostne konvergence ekonomskih učinkov držav članic Svet na podlagi poročil, ki mu jih predloži Komisija, spremlja gospodarski razvoj v vsaki od držav članic in v Uniji ter skladnost ekonomskih politik s širšimi smernicami iz odstavka 2, redno pa pripravlja tudi celovito oceno. Zaradi tega večstranskega nadzora pošiljajo države članice Komisiji podatke o pomembnih ukrepih, ki so jih sprejele na področju svoje ekonomske politike, in vse druge podatke, za katere menijo, da so potrebni.
4. Kadar se v okviru postopka iz odstavka 3 ugotovi, da ekonomske politike neke države članice niso skladne s širšimi smernicami iz odstavka 2 ali da bi lahko ogrozile pravilno delovanje ekonomske in monetarne unije, lahko Komisija to državo članico opozori. Svet lahko na priporočilo Komisije naslovi potrebna priporočila na to državo članico. Svet lahko po predlogu Komisije odloči, ali bo svoja priporočila objavil.
V okviru tega odstavka Svet odloča brez upoštevanja glasu člana Sveta, ki predstavlja zadevno državo članico.
Kvalificirana večina preostalih članov Sveta se določi v skladu s členom 238(3)(a). - [7] Zadeva C-91/05 Komisija proti Svetu, Zbirka odločb 2008 I-3651.
- [8] Zadeva C-338/01 Komisija proti Svetu, Zbirka odločb 2004 I-4829.
MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (18. 3. 2011)
za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvršilnih ukrepih za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju
(KOM(2010)0525 – C7‑0299/2010 – 2010/0279(COD))
Pripravljavka mnenja: Pervenche Berès
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Ozadje
Komisija je 29. septembra 2010 predstavila zakonodajni sveženj, namenjen okrepitvi gospodarskega upravljanja v EU in euroobmočju. Sveženj vsebuje šest predlogov: štirje predlogi obravnavajo fiskalna vprašanja, vključno z reformo Pakta za stabilnost in rast (PSR), medtem ko je namen dveh novih uredb odkrivanje in odprava pojavljajočih se makroekonomskih neravnovesij v EU in euroobmočju.
V slednjih dveh Komisija predlaga vrsto novih elementov za nadzor in odpravo makroekonomskih ravnovesij, zato da bi gospodarski nadzor EU razširili na nefiskalna področja. „Preventivni del“ teh elementov zajema redno oceno tveganja neravnovesij na podlagi preglednice kazalnikov in z izvajanjem poglobljene analize po državah. Po potrebi bi lahko Svet na posamezno državo članico s hudimi neravnovesji ali takimi neravnovesji, ki bi ogrožale delovanje evropske monetarne unije, nasloviti posebej zanjo oblikovana priporočila. Poleg tega „korektivni del“, ki je predstavljen v predlogu o izvršilnih ukrepih za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju, predvideva, da bi države članice v euroobmočju, ki bi izkazovale premajhno skladnost z zadevnimi priporočili, utegnile priti v postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem in bi jim bile lahko naložene tudi sankcije – letna globa.
Ugotovitve
Predlogi Komisije vsebujejo številne smiselne zamisli. Pripravljavka mnenja na splošno soglaša s Komisijo, da je treba razviti nov strukturiran postopek za preprečevanje in odpravo škodljivih makroekonomskih razmerij v posameznih državah članicah. Opozarja tudi, da je Komisija že v svojem sporočilu EMU@10 nakazala, da so razlike med državami članicami naraščale še pred krizo in da je bilo to poglobljeno obravnavano v resoluciji Evropskega parlamenta o tej temi. Mehanizem za spremljanje in preprečevanje tovrstnih razlik in neravnovesij je torej več kot dobrodošel. Pripravljavka mnenja pa vseeno meni, da so potrebni številni popravki, s katerimi bi zagotovili odkrivanje neravnovesij in razlik med državami članicami ter njihovo učinkovito preprečevanje in morebitno odpravljanje. Zato uvaja vrsto predlogov sprememb k predlogom Komisije o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij in izvršilnih ukrepih za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju, pri tem pa se loteva spodaj opisanih glavnih področij.
– Evropski nadzorni okvir mora poleg splošnih gospodarskih in finančnih vidikov zajeti tudi zaposlovanje in socialne vidike. V ta namen bi bilo treba v preventivni del nadzornega okvira kot pravno podlago dodati člen 148 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zadevna uredba pa bi morala enakovredno obravnavati preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih in socialnih neravnovesij. S tem bi zagotovili celovitejši ekonomski in socialni pristop.
– V zvezi s tem bi bilo treba pri ocenjevanju neravnovesij upoštevati tudi instrumente, ki temeljijo na členu 148 PDEU, zlasti smernice držav članic o zaposlovanju, ki bi jih dopolnili s posebnimi orodji za zaznavanje in preprečevanje socialnih neravnovesij. Odbor za zaposlovanje (EMCO) in Odbor za socialno zaščito (SPC) morata torej biti aktivno vključena v vse zadevne postopke nadzora.
– Komisija bi morala torej z delegiranimi akti v skladu s členom 290 PDEU sprejeti in redno posodabljati preglednico kazalnikov, ki bi bila orodje za zgodnje zaznavanje in spremljanje neravnovesij. Glavni kazalniki bi morali zajemati ustrezne vidike zaposlovanja, brezposelnosti, revščine in davkov.
– Sistem za odpravo neravnovesij ne bi samo prispeval k proračunski disciplini držav članic euroobmočja, pač pa bi moral biti zasnovan tudi tako, da bi preprečeval nastajanje nesimetričnih pretresov in prispeval k trajnostni rasti in ustvarjanju novih delovnih mest. Njegovo delovanje bi moralo torej spodbujati uresničevanje ciljev EU glede rasti in delovnih mest, kot so bili sprejeti v sklopu strategije Evropa 2020.
– Poleg tega korektivni sistem ne bi smel zajemati samo glob (sankcij), pač pa tudi spodbude, tudi kadar bi šlo za odpravo čezmernih neravnovesij. Vse odločitve o naložitvi sankcije ali globe državi članici bi morala spremljati ocena socialnega učinka.
– Sredstva, zbrana s sankcioniranjem držav članic, ki ne upoštevajo priporočil, bi morali uporabiti za podpiranje dolgoročnih ciljev EU v zvezi z vlaganjem in zaposlovanjem, ne le razdeliti med države članice, ki niso v postopkih čezmernega neravnovesja, kot predlaga Komisija.
Pripravljavka mnenja tudi trdi, da je izredno pomembno okrepiti vlogo Evropskega parlamenta v vsem nadzornem procesu. Poleg tega sta za verodostojen in pregleden nadzorni okvir potrebna tudi redno posvetovanje s socialnimi partnerji in večja udeležba nacionalnih parlamentov.
AMENDMENTS
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(1a) Da bi razvili usklajeno strategijo za zaposlovanje, kot jo določa Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU), morajo države članice in Unija upoštevati vodilna načela spodbujanja kompetentne, usposobljene in prilagodljive delovne sile ter trgov dela, ki se odzivajo na gospodarske spremembe. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(1b) PDEU določa, da Unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti upošteva zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, z zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite ter bojem proti socialni izključenosti. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(1c) Pakt za stabilnost in rast ter ves okvir gospodarskega upravljanja bi morala dopolnjevati in biti skladna s strategijo Unije za rast in delovna mesta, katere cilj je spodbujati konkurenčnost, konvergenco in solidarnost Unije. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 d (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(1d) Evropski svet je 17. junija 2010 sprejel novo strategijo za delovna mesta in rast, ki naj bi EU omogočila, da bo po krizi še močnejša in bo svoje gospodarstvo usmerila v premišljeno, trajnostno in vključujočo rast, ki jo bo spremljala visoka stopnja zaposlenosti, produktivnosti in socialne kohezije. Evropski svet je tudi sklenil, da se bo 1. januarja 2011 začel evropski semester za usklajevanje politike, tako da bi države članice lahko imele korist od zgodnjega usklajevanja na ravni Unije ter da bi omogočili okrepljen nadzor, pa tudi hkratno ocenjevanje proračunskih ukrepov in strukturnih reform, ki spodbujajo rast in zaposlovanje. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 e (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(1e) Evropski semester za usklajevanje gospodarskih in proračunskih politik bi moral imeti bistveno vlogo pri izvajanju členov 121(1) in 146(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Preglednost in neodvisen nadzor sta sestavna dela okrepljenega gospodarskega upravljanja. Svet in Komisija svoja stališča in odločitve v ustreznih fazah postopkov usklajevanja gospodarske politike objavita in utemeljita. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2) Zato je treba graditi na izkušnjah, pridobljenih v prvem desetletju delovanja ekonomske in monetarne unije. |
(2) Zato je treba glede makroekonomskih in socialnih neravnovesij graditi na izkušnjah, pridobljenih v prvem desetletju delovanja ekonomske in monetarne unije. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3) Zlasti je treba nadzor gospodarskih politik držav članic razširiti prek proračunskega nadzora, da se preprečijo čezmerna makroekonomska neravnovesja, prizadetim državam članicam pa pomaga, da izdelajo korektivne načrte, preden se razlike utrdijo. Ta širitev mora sovpadati s poglabljanjem fiskalnega nadzora. |
(3) Zlasti je treba nadzor gospodarskih politik držav članic razširiti prek proračunskega nadzora, da se preprečijo čezmerna makroekonomska in socialna neravnovesja, prizadetim državam članicam pomaga, da izdelajo korektivne načrte, preden se razlike utrdijo, obojestransko spodbuja okrepitev razvojnih strategij ter spodbuja spremljanje in napredek pri doseganju ciljev Unije glede rasti in delovnih mest. Ta širitev mora sovpadati s poglabljanjem fiskalnega nadzora. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(4) Za odpravo takih neravnovesij je treba oblikovati postopek, ki je določen v zakonodaji. |
(4) Za odpravo takih neravnovesij je treba oblikovati celovitejši gospodarski in socialni pristop ter postopek, ki je določen v zakonodaji. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(5) Večstranski nadzor iz člena 121(3) in (4) Pogodbe je treba dopolniti s posebnimi pravili za odkrivanje, preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij. Postopek je treba vključiti v večstranski letni cikel nadzora. |
(5) Večstranski nadzor iz člena 121(3) in (4) PDEU je treba dopolniti s posebnimi pravili za odkrivanje, preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij, ki bodo zajemala spodbude in globe. Postopek je treba vključiti v večstranski letni cikel nadzora. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6) Izvajanje Uredbe (EU) št. […/…] je treba podpreti z uvedbo glob za države članice, katerih valuta je euro, za primer ponavljajočega neupoštevanja priporočil za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij. |
(6) Izvajanje Uredbe (EU) št. […/…] je treba podpreti z uvedbo spodbud in glob za države članice, katerih valuta je euro, za primer ponavljajočega neupoštevanja priporočil za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(6a) Ukrepi, sprejeti v okviru te uredbe morajo biti v celoti skladni s horizontalnimi določbami PDEU, zlasti s členi 7, 8, 9, 10 in 11 PDEU, s členom 153(5) PDEU in s protokolom št. 26 o storitvah splošnega interesa, priloženem k Pogodbi o Evropski uniji in PDEU. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(11) Postopek za uporabo glob za države članice, ki niso sprejele učinkovitih ukrepov za odpravo makroekonomskih neravnovesij, mora biti oblikovan tako, da je uvedba globe za navedene države članice pravilo in ne izjema. |
(11) Postopek za uporabo glob za države članice, ki niso sprejele učinkovitih ukrepov za odpravo makroekonomskih neravnovesij, mora biti oblikovan tako, da je uvedba globe za navedene države članice pravična in učinkovita. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(12) Zbrane globe je treba porazdeliti med države članice, katerih valuta je euro ter ki niso predmet postopka v zvezi s čezmernim neravnovesjem in nimajo čezmernega primanjkljaja. |
(12) Zbrane globe je treba uporabiti za podporo doseganju ciljev Unije glede dolgoročnih naložb in delovnih mest prek mehanizma Unije za finančno stabilnost, da bi podprli postopek prilagajanja držav članic z zagotavljanjem sredstev, strogo vezanih na gospodarsko vzdržne ter socialno in okoljsko trajne naložbe. |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(13) Pooblastilo za sprejetje posameznih sklepov za uporabo globe, predvidene s to uredbo, je treba prenesti na Svet. Ti posamezni sklepi so kot del usklajevanja gospodarskih politik držav članic v Svetu v skladu s členom 121(1) Pogodbe ključna dopolnitev ukrepov, ki jih Svet sprejme v skladu s členom 121 Pogodbe in Uredbo (EU) št. […/…]. |
(13) Pooblastilo za sprejetje posameznih sklepov za uporabo globe, predvidene s to uredbo, je treba prenesti na Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom. Ti posamezni sklepi so kot del usklajevanja gospodarskih politik držav članic v Svetu v skladu s členom 121(1) PDEU ključna dopolnitev ukrepov, ki jih Svet sprejme v skladu s členom 121 PDEU in Uredbo (EU) št. […/…]. |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Ta uredba določa sistem glob za učinkovito odpravljanje makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju. |
1. Ta uredba določa sistem spodbud in glob za učinkovito odpravljanje makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju. |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 3 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Globe |
Spodbude in globe |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Komisija lahko z odstopanjem od odstavka 2 zaradi izrednih gospodarskih razmer ali na podlagi utemeljene prošnje zadevne države članice, naslovljene na Komisijo, v desetih dneh od sprejetja sklepov Sveta iz odstavka 1, predlaga zmanjšanje zneska globe ali njen preklic. |
3. Komisija lahko z odstopanjem od odstavka 2 zaradi izrednih gospodarskih ali družbenih razmer, večjih okoljskih nesreč ali na podlagi utemeljene prošnje zadevne države članice, naslovljene na Komisijo, v desetih dneh od sprejetja sklepov Sveta iz odstavka 1, predlaga zmanjšanje zneska globe ali njen preklic. |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Globe, zbrane v skladu s členom 3 te uredbe, pomenijo druge prihodke iz člena 311 Pogodbe in se porazdelijo med države članice, katerih valuta je euro ter ki niso predmet postopka v zvezi s čezmernim neravnovesjem v smislu Uredbe (EU) št. […/…] in nimajo čezmernega primanjkljaja, kot ga določa člen 126(6) Pogodbe, sorazmerno z njihovim deležem v skupnem bruto nacionalnem dohodku (BND) upravičenih držav članic. |
Globe, zbrane v skladu s členom 3 te uredbe, pomenijo druge prihodke iz člena 311 PDEU in se uporabijo za podporo doseganju ciljev Unije glede dolgoročnih naložb in delovnih mest prek mehanizma Unije za finančno stabilnost, da bi podprli postopek prilagajanja držav članic z zagotavljanjem sredstev, strogo vezanih na gospodarsko vzdržne ter socialno in okoljsko trajne naložbe. |
POSTOPEK
|
Naslov |
Izvajanje ukrepov za uravnavanje čezmernih makroekonomskih neravnovesij v območju eura |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2010)0525 – C7-0299/2010 – 2010/0279(COD) |
|||||||
|
Pristojni odbor |
ECON |
|||||||
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
EMPL 21.10.2010 |
|
|
|
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Pervenche Berès 21.10.2010 |
|
|
|||||
|
Obravnava v odboru |
1.12.2010 |
25.1.2011 |
|
|
||||
|
Datum sprejetja |
16.3.2011 |
|
|
|
||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
37 4 6 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Regina Bastos, Edit Bauer, Jean-Luc Bennahmias, Pervenche Berès, Mara Bizzotto, Philippe Boulland, David Casa, Alejandro Cercas, Marije Cornelissen, Frédéric Daerden, Karima Delli, Proinsias De Rossa, Frank Engel, Sari Essayah, Richard Falbr, Ilda Figueiredo, Thomas Händel, Nadja Hirsch, Stephen Hughes, Liisa Jaakonsaari, Danuta Jazłowiecka, Martin Kastler, Ádám Kósa, Patrick Le Hyaric, Veronica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Elizabeth Lynne, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Csaba Őry, Rovana Plumb, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Licia Ronzulli, Elisabeth Schroedter, Jutta Steinruck, Traian Ungureanu |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Georges Bach, Sven Giegold, Julie Girling, Gesine Meissner, Ria Oomen-Ruijten, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Evelyn Regner |
|||||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Liam Aylward, Fiona Hall, Jacek Włosowicz |
|||||||
POSTOPEK
|
Naslov |
Izvajanje ukrepov za uravnavanje čezmernih makroekonomskih neravnovesij v območju eura |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2010)0525 – C7-0299/2010 – 2010/0279(COD) |
|||||||
|
Datum predložitve EP |
29.9.2010 |
|||||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ECON 21.10.2010 |
|||||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
BUDG 21.10.2010 |
EMPL 21.10.2010 |
|
|
||||
|
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa |
BUDG 20.10.2010 |
|
|
|
||||
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Carl Haglund 21.9.2010 |
|
|
|||||
|
Oporekanje pravni podlagi Datum mnenja JURI |
JURI 12.4.2011 |
|
|
|
||||
|
Obravnava v odboru |
26.10.2010 |
24.1.2011 |
22.3.2011 |
|
||||
|
Datum sprejetja |
19.4.2011 |
|
|
|
||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
39 5 0 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Burkhard Balz, Udo Bullmann, Nikolaos Huntis ( Nikolaos Chountis), George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Diogo Feio, Markus Ferber, Elisa Ferreira, Vicky Ford, Ildikó Gáll-Pelcz, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Liem Hoang Ngoc, Gunnar Hökmark, Wolf Klinz, Jürgen Klute, Philippe Lamberts, Astrid Lulling, Ivari Padar, Alfredo Pallone, Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Edward Scicluna, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Ivo Strejček, Kay Swinburne, Marianne Thyssen, Ramon Tremosa i Balcells, Corien Wortmann-Kool |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Marta Andreasen, Elena Băsescu, Herbert Dorfmann, Robert Goebbels, Carl Haglund, Claudio Morganti, Andreas Schwab |
|||||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Karima Delli, Monika Hohlmeier, Ria Oomen-Ruijten, Marc Tarabella, Axel Voss |
|||||||
|
Datum predložitve |
29.4.2011 |
|||||||