PRIPOROČILO o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Hrvaško o sodelovanju Republike Hrvaške pri delu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami

4.5.2011 - (11633/2010 – C7‑0026/2011 – 2010/0011(NLE)) - ***

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Debora Serracchiani

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Hrvaško o sodelovanju Republike Hrvaške pri delu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami

(11633/2010 – C7‑0026/2011 – 2010/0011(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (11633/2010),

–   ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Hrvaško o sodelovanju Republike Hrvaške pri delu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (11633/2010),

–   ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet vložil v skladu s členom 168(5) in členom 218(6), drugi pododstavek, točka (a), Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7–0026/2011),

–   ob upoštevanju člena 81 in člena 90(8) svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0186/2011),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter Republike Hrvaške.

OBRAZLOŽITEV

Uvod

Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) s sedežem v Lizboni je bil ustanovljen z Uredbo Sveta (EGS) št. 302/93 z dne 8. februarja 1993. Njegova glavna naloga je zbiranje podatkov o drogah in zasvojenosti z njimi. Na podlagi teh podatkov lahko Center pripravlja in objavlja objektivne, zanesljive in primerljive informacije na evropski ravni. Te služijo kot osnova za analiziranje povpraševanja po drogah in načinov njegovega zmanjševanja ter na splošno pojavov, povezanih s trgom drog.

Uredba (ES) št. 1920/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o Evropskem centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (prenovitev) v členu 21 določa, da je Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami odprt za sodelovanje s tistimi tretjimi državami, ki imajo podobne interese kot Unija in njene države članice v zvezi z njegovimi cilji in delom.

Republika Hrvaška je za sodelovanje pri dejavnostih Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami zaprosila leta 2005.

Svet je 11. julija 2006 pooblastil Komisijo, da z Republiko Hrvaško začne pogajanja. Pogajanja so bila uspešno končana julija 2009 s parafiranjem sporazuma. Sporazum je bil pregledan, da bi se upošteval začetek veljavnosti Pogodbe o delovanju Evropske unije, obe pogodbenici pa sta ga parafirali 22. decembra 2009.

Republika Hrvaška bo sodelovala pri delovnem programu Centra, izpolnila vse obveznosti iz Uredbe št. 1920/2006, povezala se bo z Evropskim informacijskim omrežjem za droge in zasvojenost z drogami (REITOX) ter v skladu z zahtevami Unije o varstvu podatkov in nacionalno zakonodajo izmenjavala podatke z EMCDDA. Republika Hrvaška bo Uniji tudi plačala finančni prispevek za pokritje stroškov svojega sodelovanja ter bo sodelovala v upravnem odboru Centra, ne bo pa imela glasovalne pravice, dokler ne bo postala članica Evropske unije. EMCDDA bo Republiko Hrvaško obravnaval kot državo članico, kar pomeni, da bo deležna enakega obravnavanja glede povezave z Evropskim informacijskim omrežjem za droge in zasvojenost z drogami (REITOX) ter določb o zaposlovanju.

Razmere na Hrvaškem

Republika Hrvaška je tranzitna pot, po kateri se prepovedane droge iz držav proizvajalk tihotapijo v države potrošnice. Veliki in obsežni zasegi kokaina na Hrvaškem so povezani predvsem s pomorskim prometom.

Po podatkih EMCDDA na Hrvaškem še ni bila izvedena raziskava, ki bi med širokim krogom prebivalstva zbrala podatke o uporabi prepovedanih drog.

Število smrti na Hrvaškem se sicer v zadnjih 10 letih postopno povečuje. Najnovejši podatki o smrtnih primerih zaradi drog so za leto 2008, ko je bilo registriranih skupaj 87 primerov, od katerih so bili v 91,9 % udeleženi moški. Do večine smrtnih primerov (77,1 %) je prišlo zaradi opiatov. Leta 2008 je bilo zabeleženih skupaj 7168 kaznivih dejanj, povezanih z drogami. Konoplja je bila povezana z 58 % kaznivih dejanj, sledili so ji heroin s 27 %, amfetamini z 8 % in kokain s 5 %. Leta 2009 se je v nacionalnih inštitutih za zdravljenje zasvojenosti z drogami zdravilo skupaj 7934 oseb. Od leta 2010 morajo v skladu z enim od ukrepov za nadgradnjo standardov vse terapevtske skupnosti podatke o zdravljenih bolnikih posredovati uradu za droge.

Zasegi drog leta 2008 so v 2827 primerih vključevali marihuano, v 485 primerih hašiš, v 634 primerih heroin, v 233 primerih kokain, v 69 primerih ekstazi in v 448 primerih amfetamine.

Število zasegov vseh drog, razen heroina, se v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšuje, na splošno pa je zabeležen tudi napredek pri boju proti zlorabi drog. Prejšnje leto je Republika Hrvaška sprejela program 2010 za izvajanje akcijskega načrta za boj proti zlorabi drog. S spremembo zakona o preprečevanju zlorabe drog je bil seznam predhodnih sestavin usklajen s pravnim redom EU, skrajšali pa so se tudi roki za uničenje zaseženih drog.

Nadaljuje se usposabljanje policistov in zagotavljanje potrebne opreme. Vseeno pa je treba bistveno izboljšati rezultate pri preiskavah in preganjanju kaznivih dejanj, povezanih z drogami. Hrvaška je še vedno ena od glavnih prometnih poti za tihotapljenje drog v EU.

Da bi posodobila veljavne programe, je vlada sprejela tudi nacionalni program za preprečevanje drog med mladimi.

Prednosti

Pripravljavka mnenja pozdravlja ta sporazum in sodelovanje Republike Hrvaške pri dejavnostih Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, med drugim ob upoštevanju dejstva, da je pristop Republike Hrvaške k Evropski uniji predviden v drugi polovici leta 2012 ali v začetku leta 2013. Uporaba in tihotapljenje prepovedanih drog sta svetovna pojava, ki ogrožata zdravje in družbeno stabilnost. Statistični podatki kažejo, da je prepovedano drogo poskusil približno vsak tretji mladi Evropejec, vsako uro pa zaradi prevelikega odmerka drog umre najmanj en državljan.

Na evropski ravni je pomembno tudi, da Hrvaška posreduje stvarne in objektivne informacije v zvezi z drogami in zasvojenostjo z drogami ter njihovimi posledicami, prav tako pa lahko Republika Hrvaška pridobi informacije o primerih najboljše prakse za boljše razumevanje problematike drog in odzivanje nanjo.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	2.5.2011
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	33 2 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jan Philipp Albrecht, Emine Bozkurt, Philip Claeys, Carlos Coelho, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Kinga Gál, Kinga Göncz, Nathalie Griesbeck, Anna Hedh, Sophia in ‘t Veld, Juan Fernando López Aguilar, Monica Luisa Macovei, Véronique Mathieu, Louis Michel, Claude Moraes, Jan Mulder, Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou), Birgit Sippel, Csaba Sógor, Wim van de Camp, Daniël van der Stoep, Renate Weber, Tatjana Ždanoka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Elena Oana Antonescu, Edit Bauer, Anna Maria Corazza Bildt, Ioan Enciu, Stanimir Ilčev (Stanimir Ilchev), Franziska Keller, Marian-Jean Marinescu, Marija Nedelčeva (Mariya Nedelcheva), Cecilia Wikström
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Traian Ungureanu, Pablo Zalba Bidegain