POROČILO o predlaganju H. G. Wessberga za člana Računskega sodišča

25. 5. 2011 - (C7‑0103/2011 – 2011/0803(NLE))

Odbor za proračunski nadzor
Poročevalka: Inés Ayala Sender

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlaganju H. G. Wessberga za člana Računskega sodišča

(C7‑0103/2011 – 2011/0803(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0103/2011),

–   ob upoštevanju dejstva, da se je Odboru za proračunski nadzor na seji dne 24. maja 2011 predstavil kandidat, ki ga Svet predlaga za člana Računskega sodišča,

–   ob upoštevanju člena 108 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0190/2011),

A. ker H. G. Wessberg izpolnjuje pogoje, ki jih določa člen 286(1) Pogodbe o delovanju EU,

1.  odobri predlog Sveta, da se H. G. Wessberga imenuje za člana Računskega sodišča;

2.  naroča svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, drugim institucijam Evropske unije in revizijskim organom držav članic.

PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS H. G. WessbergA

Kontaktni podatki

Naslov: Mårdvägen 44, 167 56 Bromma, Švedska

Telefon: [phone]

E-pošta: [e-mail]

Življenjepis

Rojen 26. aprila 1952 v Göteborgu, Švedska.

Poročen z Marianne Reimers-Wessberg od leta 1981. Trije otroci.

Izobrazba/diploma

Diploma iz političnih ved, zgodovine, komunikacije

Imenovanja

2007 – 2010 državni sekretar v uradu predsednika vlade

2007 državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve

2006 – 2007 državni sekretar na ministrstvu za obrambo

2004 – 2006 generalni direktor, Švedski urad za registracijo podjetij

2001 – 2004 namestnik generalnega direktorja, Konfederacija švedskih podjetij

2001 upravni direktor,

1996 – 2000 namestnik upravnega direktorja,

1995 – 1996 vršilec dolžnosti upravnega direktorja,

1991– 1995 direktor za informiranje, Federacija švedske industrije

1990 – 1991 direktor za informiranje, SIAB

1987– 1990 vodja informiranja, osebje švedskega generalštaba in predstavnik vrhovnega poveljnika za stike z javnostjo

1985 – 1987 vodja službe za stike z mediji, osebje švedskega generalštaba

1982 – 1985 tiskovni predstavnik, osebje švedskega generalštaba

1980 – 1982 predsednik, Švedska nacionalna zveza študentov (SFS)

1979 – 1980 predsednik, Zveza študentov Univerze v Göteborgu

Imenovanja v odbore in druga imenovanja

2005 – 2006 član vladnega sveta za medobratovalnost

2005 – 2006 član sveta, Nacionalna agencija za storitve za univerze in visoke šole

2003 – 2004 predsednik, Centralna federacija za obrambo in družbo

2003 – 2004 član, svet za povezavo z industrijo Švedske agencije za upravljanje v izrednih razmerah

2003 – 2004 član, posvetovalni svet vrhovnega poveljnika

1997 – 2003 predsednik, Zmerna stranka v Stockholmu

1998 – 2002 nadomestni član, izvršilni odbor Riksbank

1999 – 2002 član sveta, Birka Energi

1999 – 2001 predsednik, Svenska Bostäder

1999 – 2001 predsednik, Locum AB

1997 – član Akademije za vojaške vede

1996 – 1998 član sveta, Sveriges Radio (Švedski radio)

PRILOGA 2: ODGOVORI H. G. WessbergA NA VPRAŠALNIK

Vprašalnik za kandidate za člane Računskega sodišča

Strokovne izkušnje

1. Navedite svoje najpomembnejše strokovne izkušnje s področja javnih financ, upravljanja ali revizije upravljanja.

Imam več kot 30 let strokovnih vodstvenih izkušenj na visoki ravni v javnih institucijah ter zasebnih podjetjih na Švedskem. Velik del moje poklicne poti je bil posvečen izboljšanju možnosti za zasebna podjetja na Švedskem, kot vodilni v organizacijah, ki predstavljajo interese industrije v javnem življenju. Vendar imam tudi širše izkušnje v javnih službah kot politik in državni uradnik. Med zadnjimi položaji, ki sem jih zasedal v javnem sektorju, je položaj generalnega direktorja Švedskega urada za registracijo podjetij, neodvisne vladne agencije, in državnega sekretarja pod vodstvom več ministrov. Položaj državnega sekretarja na Švedskem je najvišja izvršilna funkcija v državni upravi, je neposredno podrejen ministrom – izvaja njihove odločitve in skrbi za vsakodnevno upravljanje ministrstev. Nazadnje sem služboval kot državni sekretar predsednika vlade Fredrika Reinfeldta.

Ti izvršilni položaji so mi omogočili vpogled v finančno upravljanje in vprašanja proračunskega nadzora ter izkušnje na tem področju. Del mojih različnih izvršilnih nalog je bil tudi, da sem bil neposredno odgovoren zunanjim revizorjem. Na mojem položaju kot državni sekretar v uradu predsednika vlade sem bil neposredno vključen v letni proračunski postopek švedske vlade. Odgovoren sem bil za usklajevanje pripravljalnega proračunskega dela z vlado, pripravo dokončnih proračunskih zakonov za Parlament ter spremljanje preteklih vladnih proračunov. Zato imam neposredne izkušnje v postopku določanja javnih proračunov ter v njihovem naknadnem nadzorovanju. Bil sem tudi neposredno odgovoren za proračun urada predsednika vlade. Vzdrževanje proračunske discipline in zagotavljanje finančne odgovornosti do naših glavnih interesnih strani so bili moji glavni cilji pri opravljanju teh nalog.

Kot generalni direktor Švedskega urada za registracijo podjetij sem skrbel za proračun urada in njegovo izvajanje. Švedski urad za registracijo podjetij se financira večinoma iz članarin, ki jih plačajo zasebna podjetja, zato je bilo v tem pogledu pomembno zagotoviti našim strankam dodano vrednost, da bi ohranili legitimnost. V času mojega službovanja kot generalni direktor je bilo finančno stanje agencije vedno dobro in prejeli smo številna priznanja za odlične storitve kot rezultat naše prizadevnosti.

Pred tem sem služboval kot upravni direktor Federacije švedske industrije. Moje pristojnosti so obsegale nadzor proračuna federacije in njegovo izvrševanje. Bil sem tudi zadolžen za združitev Federacije švedske industrije z drugo podobno organizacijo. Čeprav je bila združitev izziv številnih razsežnosti, nam je uspelo ohraniti visoko raven vodenja in finančne kontrole v celotnem postopku.

2. Naštejte tri najpomembnejše odločitve, pri katerih ste bili udeleženi v svoji karieri.

Moja najpomembnejša odločitev je bila organizacija kampanje za pridružitev Švedske Evropski uniji. Menim, da smo zagotovili informacije številnim Švedom in jih spodbudili, da so se izrekli za sodelovanje v evropskem projektu. Moč in tudi izziv te organizacije je bil, da je bila dvostrankarska in da je predstavljala zelo različne interese v družbi, kot so interesi industrije, sindikatov in političnih strank. Menim, da je odločitev Švedske o pridružitvi Evropski uniji najpomembnejši politični dogodek moje generacije, in sem zelo ponosen, da sem na neki način vplival nanjo.

Vlada me je imenovala, da bi oblikoval in vodil novo agencijo za pomoč zasebnim podjetjem – Švedski urad za registracijo podjetij. Pod mojim vodstvom nam je uspelo obsežno izboljšati rezultate in zadovoljstvo naših strank. To je bila posledica številnih odločitev o reformi predhodnega sistema, ki je bil obremenjen zaradi neučinkovitosti, slabih storitev in dolge čakalne dobe za podjetja.

Kot državni sekretar predsednika vlade sem vzpostavil nove redne postopke za krizno upravljanje v osrednji vladi, saj se je potreba po nadaljnjem razvoju prejšnjega sistema pokazala pri reševanju krize po cunamiju v Indijskem oceanu leta 2004. V precej omejenem času mi je uspelo vzpostaviti dobro delujočo organizacijo, ki se je izkazala kot velika izboljšava instrumentov vlade za upravljanje kriz.

Neodvisnost

3. V skladu s Pogodbo so člani Računskega sodišča pri izvajanju svojih nalog „popolnoma neodvisni“. Kako bi to obveznost povezali s svojimi prihodnjimi nalogami?

Če bi bil imenovan za člana Računskega sodišča, bi si seveda prizadeval za spoštovanje vseh veljavnih uredb in bi ostal neodvisen od vseh zunanjih vplivov. Nikoli si ne bi dovolil, da name vplivajo vlade, politične stranke ali drugi zunanji interesi. Moj edini interes bi bil zaščititi učinkovito uporabo sredstev evropskih davkoplačevalcev. Na svojih prejšnjih položajih, v zasebnem in javnem sektorju, sem vedno deloval neoporečno glede na zunanje interese in strogo spoštoval veljavna pravila. Nikakor ne nameravam drugače delovati v prihodnosti kot član Sodišča.

4. Ali ste prejeli razrešnico za opravljanje nekdanje funkcije, če je tak postopek v uporabi?

Kot upravni direktor Federacije švedske industrije sem prejel neoporečno razrešnico za celoten mandat. To je edini položaj, ki sem ga imel, kjer se uporablja postopek razrešnice.

5. Ali imate poslovne ali finančne interese oz. druge obveznosti, ki bi lahko bili v nasprotju z vašimi prihodnjimi nalogami? Ali ste vpleteni v tekoče sodne postopke, in če ste, ali lahko navedete podrobnosti o tem? Če ste trenutno udeleženi v sodnem postopku, navedite podrobnosti.

Nimam nobenih poslovnih interesov, finančnih deležev ali drugih obveznosti, ki bi bile lahko v navzkrižju z nalogami člana Evropskega računskega sodišča. Predsednika Računskega sodišča sem tudi pripravljen seznaniti z vsemi svojimi finančnimi interesi in drugimi obveznostmi ter podatke dati na voljo javnosti, če je potrebno. Udeležen nisem v nobenem sodnem postopku.

6. Ali ste se po imenovanju za člana Računskega sodišča pripravljeni odreči izvoljenim funkcijam ali aktivni funkciji z obveznostmi v politični stranki?

Nimam nobene izvoljene funkcije niti aktivne funkcije v nobeni politični stranki. Pripravljen sem tudi odstopiti z vsakega položaja, ki vzpostavlja navzkrižje interesov s položajem člana Sodišča.

7. Kako bi obravnavali primer večje nepravilnosti ali celo goljufije in/ali korupcije, v katerem bi bili udeleženi prebivalci vaše države članice?

Vsako večjo nepravilnost ali goljufijo na Švedskem bi obravnaval kakor katero koli enakovredno nepravilnost ali goljufijo v kateri koli drugi državi članici. Za vse države članice veljajo ista načela proračunske discipline in finančnega upravljanja. Kot član Sodišča bi bil odgovoren za zaščito finančnih interesov državljanov in davkoplačevalcev iz celotne Evrope. Nesprejemljivo bi bilo, če bi svojo državo obravnaval z drugačnimi merili kot druge države članice. V primeru suma goljufije bi sledil določenim postopkom na Sodišču in poročal o primeru uradu OLAF.

Opravljanje dolžnosti

8. Katere bi morale biti glavne značilnosti kulture dobrega finančnega poslovodenja v javni upravi?

Upravljanje javnih sredstev in opravljanje storitev za davkoplačevalce pomeni predvsem uporabljati tri načela dobrega finančnega upravljanja: gospodarnost, učinkovitost in uspešnost. Seveda bi bilo treba sredstva uporabljati v ustrezni količini in ustrezne kakovosti, da bi dosegli zastavljene cilje z najnižjimi možnimi stroški. Razmerje med porabljenimi viri in dosežnimi rezultati bi moralo biti najboljše in treba bi bilo doseči določene cilje.

Vse kulture dobrega finančnega upravljanja morajo temeljiti na preglednosti in odprtosti. Preglednost in odprtost povečujeta možnost razkritja nepravilnosti, neučinkovitosti in slabih postopkov. Kultura dobrega finančnega upravljanja zahteva tudi natančne in dobro premišljene cilje. Ti cilji morajo biti jasni, dosegljivi, ustrezni in pravočasni.

Poleg tega je za vsako dobro delujočo organizacijo značilna odgovornost. Jasna razdelitev pristojnosti je ključnega pomena za doseganje visoke ravni odgovornosti pri ukrepih in odločitvah.

Vendar so dobro razviti sistemi kontrole potrebni celo v dobro delujoči organizaciji. Takšni sistemi kontrole bi morali obsegati notranjo revizijo, dober okvir za računovodstvo in poročanje ter ustrezen sistem upravljanja informacij.

Vse navedene značilnosti skupaj s pregledno notranjo komunikacijo (od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor) ter dobro opredeljen etični okvir bodo prispevali k doseganju preglednosti, celovitosti in odgovornosti v vsaki organizaciji.

To so po mojem mnenju glavne značilnosti kulture dobrega finančnega poslovodenja v javni upravi.

9. V skladu s Pogodbo Računsko sodišče pomaga Parlamentu pri nadzoru nad izvrševanjem proračuna. Kako bi opisali svoje naloge v zvezi s poročanjem Evropskemu parlamentu in zlasti Odboru za proračunski nadzor?

Računsko sodišče ima pomembno vlogo pri pomoči Parlamentu v postopku razrešnice. Obe instituciji si prizadevata za izboljšanje finančnega upravljanja EU, spodbujanje preglednosti in odgovornosti ter v imenu državljanov EU spremljata odgovornost pristojnih za upravljanje sredstev EU, torej Komisijo.

Menim, da je treba vprašanja in pomisleke, ki jih je Parlament izpostavil v svojih resolucijah o razrešnicah, obravnavati kot prednostne naloge pri določanju letnega delovnega programa Sodišča in zagotoviti, da finančna revizija in revizija zakonitosti vodita do natančnih in zanesljivih letnih poročil ter da revizije uspešnosti, ki jih pripravi Sodišče, zagotovijo Parlamentu primerna in pravočasna posebna poročila. Dolgoročno gledano bi morala nova revizijska strategija Sodišča (po letu 2012) ravno tako biti usmerjena v prednostne naloge in pobude, ki jih je izpostavil Parlament.

Prizadeval bi si, da vzpostavim pregledne odnose s poročevalci Parlamenta za revizijske naloge v svoji pristojnosti in da zagotovim ustrezne predstavitve za Odbor za proračunski nadzor in udeležbo na njegovih razpravah. Prizadeval bi si tudi, skupaj s prihodnjimi sodelavci, da bi dodatno izboljšal sodelovanje med obema institucijama in nadalje razvil postopek poročanja z rednimi srečanji, zlasti z Odborom za proračunski nadzor.

10. Kaj je po vašem mnenju dodana vrednost pri reviziji smotrnosti poslovanja in kako naj se ugotovitve upoštevajo pri upravljanju?

Revizija poslovanja ima lahko pomembno vlogo pri zaščiti odgovornosti in učinkoviti uporabe javnih sredstev z zagotavljanjem zanesljivih informacij interesnim skupinam, vključno z oblikovalci politik in splošno javnostjo. Zato pomeni veliko priložnost za javno razpravo o javni porabi in obveščanje o njej. Ker vseevropske javne razprave o učinkoviti porabi proračuna ni, je to posebej pomembno na ravni EU.

Če se osredotočimo na dodano vrednost z vidika upravljanja, menim, da je treba obravnavati tri vidike.

Cilj tovrstne revizije je ocena učinka politike ali programa. Prek revizijskih ugotovitev bo vodstvo obveščeno, ali je doseglo svoje cilje, in bo dobilo pojasnila, ki temeljijo na zanesljivih revizijskih dokazilih o vzrokih za uspešnost ali neuspešnost.

Priporočila, navedena v posebnih poročilih, bodo zagotovila vodstvu koristne informacije o tem, kako bi lahko nadalje razvilo ali sčasoma spremenilo sistem porabe, da bi imel večji učinek ter bi bil učinkovitejši in uspešnejši.

V revizijah poslovanja je poleg ocene zanesljivosti letnih računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij tudi predlog, kako usmeriti odhodke k določenim ciljem in tako izboljšati možnosti, da program doseže svoje cilje.

Nazadnje omogoča tudi spremljanje, kako je vodstvo izvedlo priporočila Sodišča, in zagotavlja proračunskemu organu pomemben element za postopek podeljevanja razrešnice.

Revizijo poslovanja bi bilo treba obravnavati kot priložnost za vodstvo, da revidira in/ali spremeni program ali politiko porabe ter poveča odgovornost.

11. Kako bi lahko izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem, nacionalnimi revizijskimi organi in Evropskim parlamentom (Odbor za proračunski nadzor) v zvezi z revizijo proračuna EU?

Pogodba določa, da mora Sodišče izvajati revizijo v državah članicah v povezavi z nacionalnimi revizijskimi organi v duhu zaupanja, obenem pa ohraniti svojo neodvisnost.

Sodišče je prek ustanovljenega odbora za stike vodij vrhovnih revizijskih institucij EU (SAI) več let sodelovalo z vrhovnimi revizijskimi institucijami in si izmenjalo izkušnje ter znanje o reviziji sredstev EU in drugih zadevah, povezanih z EU, na primer razvoju skupnih revizijskih standardov in primerljivih meril za revizijo.

Sodelovanje med Sodiščem in vrhovnimi revizijskimi institucijami bi se lahko nadalje razvilo, da bi se Sodišče lahko zanašalo na revizijsko delo vrhovnih revizijskih institucij na področju sredstev EU. Sodišče je v nedavnem mnenju izjavilo, da bi se moralo prepričati o ustreznosti in kakovosti dela, kar pomeni, da bi nacionalno revizijsko delo moralo biti v ustreznem obsegu, z ustreznim pristopom in časovno razporeditvijo ter izvedeno v skladu z mednarodnimi standardi.

Vendar je delo državnih vrhovnih revizijskih organov osredotočeno predvsem na revizijo državnih sredstev. Zato je razumljivo, da so državna revizijska praksa, potrebe nacionalnih interesnih skupin in struktura državne javne uprave temeljnega pomena pri vzpostavljanju revizijske metodologije v vsaki državi članici. Pri revidiranju sredstev EU ni vedno želje po spremembi te metodologije ali uporabi različne metodologije. Zato je dialog bistvenega pomena.

Seveda so v tem okviru zelo zanimive nedavne usklajene revizije med Sodiščem in dvema vrhovnima revizijskim institucijama EU na področju kmetijskih izdatkov in prihodnja revizija na področju strukturnih skladov. Upajmo, da lahko opredelimo druga področja za plodno sodelovanje. Vidim tudi nekaj prostora za redna srečanja/seminarje o omejitvah in obveznostih upravljanja in revidiranja proračuna EU. To ne bi smelo vključevati le Evropskega parlamenta in Računskega sodišča, ampak tudi vrhovne revizijske institucije EU in državne parlamente, ob upoštevanju večje vloge držav članic pri nadzoru in izvrševanju sredstev EU po Lizbonski pogodbi.

Druga vprašanja

Ali bi umaknili svojo kandidaturo, če bi bilo mnenje Parlamenta o vašem imenovanju za člana Računskega sodišča negativno?

Da. Menim, da sodelovanje med Parlamentom in Računskim sodiščem ne more biti učinkovito brez zaupanja.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	24.5.2011
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	11 3 8
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Marta Andreasen, Jean-Pierre Audy, Inés Ayala Sender, Andrea Češková, Jorgo Chatzimarkakis, Andrea Cozzolino, Ryszard Czarnecki, Tamás Deutsch, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Cătălin Sorin Ivan, Iliana Ivanova, Monica Luisa Macovei, Crescenzio Rivellini, Paul Rübig, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Georgios Stavrakakis
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Zuzana Brzobohatá, Christofer Fjellner, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Jan Mulder, Derek Vaughan