POROČILO o spremembi člena 51 poslovnika Evropskega parlamenta o postopku s skupnimi sejami odborov

27. 5. 2011 - (2010/2061(REG))

Odbor za ustavne zadeve
Poročevalec: Carlo Casini

Predlogi sprememb

• 001-001 (PDF - 89 KB)
• 001-001 (DOC - 45 KB)

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o spremembi člena 51 poslovnika Evropskega parlamenta o postopku s skupnimi sejami odborov

(2010/2061(REG))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju pisma predsednika konference predsednikov odborov z dne 11. marca 2010 in pisma predsednika Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane z dne 25. marca 2010,

–   ob upoštevanju členov 211 in 212 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A7-0197/2011),

1.  se odloči spremeniti svoj poslovnik, kot sledi;

2.  opozarja, da bo sprememba začela veljati na prvi dan naslednjega delnega zasedanja;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji v vednost.

Predlog spremembe  1 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 51
Veljavno besedilo	Predlog spremembe
Če so izpolnjeni pogoji iz členov 49(1) in 50, lahko konferenca predsednikov, kadar meni, da je zadeva večjega pomena, odloči, da bo uporabljen postopek s skupnimi sejami odborov in skupnim glasovanjem. V tem primeru zadevni poročevalci oblikujejo en sam osnutek poročila, ki ga preučijo in o njem glasujejo odbori, ki sodelujejo na skupnih sejah pod skupnim predsedstvom zadevnih predsednikov odborov. Sodelujoči odbori lahko oblikujejo medodborske delovne skupine, ki pripravijo skupne seje in glasovanje.	1. Če mora konferenca predsednikov odločati o vprašanju pristojnosti v skladu s členom 188(2), lahko odloči, da bo uporabljen postopek s skupnimi odbori in skupnim glasovanjem, če:
	– vprašanje glede na Prilogo VII nedvoumno spada v pristojnost več odborov in
	– meni, da gre za pomembno vprašanje.
	2. V tem primeru posamezni poročevalci oblikujejo en sam osnutek poročila, ki ga preučijo in o njem glasujejo odbori, ki sodelujejo na skupnih sejah pod skupnim predsedstvom zadevnih predsednikov odborov.
	V vseh fazah postopka lahko odbori pravice, vezane na status pristojnega odbora, izvajajo samo ob skupnem nastopanju. Sodelujoči odbori lahko oblikujejo delovne skupine, ki pripravijo seje in glasovanje.
	3. Pri drugi obravnavi v okviru rednega zakonodajnega postopka se stališče Sveta preuči na skupni seji sodelujočih odborov, ki poteka, če se predsedniki teh odborov ne dogovorijo drugače, v sredo prvega tedna, predvidenega za sejo parlamentarnih organov, potem ko je Svet sporočil svoje stališče Parlamentu. Če dogovora o sklicu prihodnje seje ni, jo skliče predsednik konference predsednikov odborov. O priporočilu za drugo obravnavo se glasuje na skupni seji na osnovi skupnega osnutka, ki ga pripravijo poročevalci sodelujočih odborov, ali, če skupnega osnutka ni, na osnovi predlogov sprememb, ki so bili vloženi v sodelujočih odborih.
	Pri tretji obravnavi v okviru rednega zakonodajnega postopka so predsedniki in poročevalci sodelujočih odborov člani delegacije spravnega odbora.

OBRAZLOŽITEV

I.    DEJSTVA, NA KATERIH TEMELJI POROČILO

V preteklem zakonodajnem obdobju je konferenca predsednikov ustanovila delovno skupino za parlamentarno reformo z nalogo, da pregleda delovanje Parlamenta in predlaga izboljšave. Pri poglavju, ki je posvečen sodelovanju med odbori, je delovna skupina predlagala, da se v postopku s pridruženimi odbori okrepi položaj pridruženega odbora – nekdaj člen 47, zdaj člen 50 poslovnika –, pa tudi, da se razvije nova oblika sodelovanja med odbori – ki je bila vzpostavljena z novim členom 51.

Predlog je izhajal iz predpostavke, da v posebnih primerih, „če zakonodajni ukrep, ki velja za bolj pomembnega, ne sodi jasno v pristojnost enega od odborov, pač pa ga je nasprotno možno enakovredno razdeliti med več odborov [...], je prav, da se spor glede pristojnosti reši po načelu enakosti in sodelovanja. Odbori, ki jih to zadeva, se sestanejo in predhodno izmenjajo argumente (...), da bi lahko med seboj jasneje opredelili večinska in manjšinska mnenja. Njihovi člani potem skupaj glasujejo o pripravljenih predlogih sprememb k zakonodajnemu predlogu. Tako je na plenarno zasedanje vloženo eno samo, bolj uravnoteženo poročilo“.

Konferenca predsednikov se je 19. marca 2009 z glasovanjem izrekla za to, da se „v poslovnik vnese možnost, da konferenca predsednikov v zelo posebnih primerih, ko vprašanje skoraj v enaki meri spada v pristojnost vsaj dveh odborov, sproži postopek s skupnimi sejami odborov in skupnim glasovanjem [....]“.

Parlament je 6. maja 2009 sprožil pregled poslovnika in je s členom 51 ustvaril nov „postopek s skupnimi sejami odborov“[1]:

Če so izpolnjeni pogoji iz členov 49(1) in 50, lahko konferenca predsednikov, kadar meni, da je zadeva večjega pomena, odloči, da bo uporabljen postopek s skupnimi sejami odborov in skupnim glasovanjem. V tem primeru zadevni poročevalci oblikujejo en sam osnutek poročila, ki ga preučijo in o njem glasujejo odbori, ki sodelujejo na skupnih sejah pod skupnim predsedstvom zadevnih predsednikov odborov. Sodelujoči odbori lahko oblikujejo medodborske delovne skupine, ki pripravijo skupne seje in glasovanje.

V začetku leta 2010 je konferenca predsednikov odborov obravnavala osnutek smernic za sodelovanje med odbori v skladu s členom 51 poslovnika. Komentarje in predloge za spremembo tega besedila sta pripravila Jo Leinen v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI) in Sharon Bowles v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (ECON).

Predsednik konference predsednikov odborov, Klaus-Heiner Lehne, je po tej korespondenci Odbor za ustavne zadeve zadolžil, da odgovori na tri vprašanja o uporabi člena 51, ki jih lahko povzamemo tako:

1)   Ali se postopek iz člena 51 v primeru rednega zakonodajnega postopka uporablja med celim postopkom ali samo v prvi obravnavi?

2)   Ali lahko pravice, ki jih „pristojnemu odboru“ podeljuje njegov status, kot je pravica do vlaganja predlogov sprememb ali predlog zavrnitve na plenarnem zasedanju, uveljavljajo samo odbori, ki sodelujejo v postopku s skupnimi odbori?

3)   Ali morajo odbori skupaj odločiti tudi o tem, kako bo Parlament uveljavljal svoje pravice glede osnutkov delegiranih ali izvedbenih aktov, ki temeljijo na istem zakonodajnem aktu, ta pa je bil sprejet po postopku iz člena 51?

Klaus-Heiner Lehne je še predlagal, naj se poslovniku v skladu s členom 215(d) priložijo smernice za lažje izvajanje tega novatorskega postopka.

Jo Leinen je zadevo predložil tudi Odboru za ustavne zadeve in predlagal, naj se položaj pojasni z revizijo poslovnika. Opozoril je zlasti na to, da je v drugi obravnavi pri soodločanju ali „komitologiji“ praktično nemogoče delati z dvema ali več odbori. Niz členov poslovnika [43(1), 63(1), 87 in 88(2) in (3) in zlasti 188] naj bi navajal le en odbor, kar naj bi kazalo na to, da v takemu postopku ni mesta za še kakšen odbor.

II.  PREDLAGANA SPREMEMBA POSLOVNIKA

Poročevalec je mnenja, da v tem primeru razlaga poslovnika ali smernice za njegovo lažje izvajanje niso dovolj. Gre za pomembno postopkovno vprašanje, ki ga je treba rešiti na plenarnem zasedanju z glasovanjem in z večino, ki velja za glasovanje o poslovniku, to je večina poslancev. Še toliko bolj, ker besedilo predpisa dopušča razlago v prid eni ali drugi rešitvi.

Namen predlagane nove različice člena 51 je v bistvu trojen:

1)   narediti predpis bolj čitljiv in torej primernejši za uporabo

2)   ponovno opredeliti pogoje za uporabo predpisa

3)   opredeliti njegovo normativno vsebino

Da bi izpolnili prvi zastavljeni cilj, sedaj pogoja uporabe nista več izražena v obliki napotitve na druge predpise. Predstavljena sta jasno in povsem razumljivo.

Za drugi cilj, to je ponovno opredelitev pogojev uporabe, je bila potrebna določena vsebinska sprememba. Če je bilo do sedaj dovolj, da – z navedbo na člen 50 – obravnavano vprašanje „sodi skoraj v enaki meri v pristojnost dveh ali več odborov ali da različni deli vprašanja sodijo v pristojnost dveh ali več odborov“, je zdaj treba, da „vprašanje ... nedvoumno sodi v pristojnost več odborov…“.

Sprememba poudarja izjemno naravo postopka s pridruženimi odbori, med drugim pa je utemeljena z ozirom na upravne in tehnične zahteve, ki izhajajo iz postopka.

Tretji cilj, da se opredeli normativna vsebina člena 51 in torej praktične posledice njegove uporabe za potek zakonodajnega postopka, je težji. Zlasti je treba opredeliti, do katere stopnje naj bo postopek „skupen“: ves čas postopka ali samo v prvi obravnavi?

Čeprav bi lahko našli praktične razloge za drugo rešitev, pa poročevalec podpira prvo. Če je splošno sprejeti namen novega postopka ta, da se odborom že v zgodnji fazi omogoči izmenjava argumentov in se v bolj pomembnih primerih „pripravi teren“ za plenarno zasedanje, potem v rednem zakonodajnem postopku ta logika velja za vse faze do sprejetja akta. Skupni odbori torej v tem postopku postanejo „pristojni odbor“ v smislu poslovnika.

• [1]  Poročilo A6-273/2009 Odbora za ustavne zadeve, poročevalec Richard Corbett (P6_TA(2009)0359, 6. maj 2009).

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	24.5.2011
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	20 2 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Andrew Henry William Brons, Carlo Casini, Andrew Duff, Ashley Fox, Matthias Groote, Enrique Guerrero Salom, Zita Gurmai, Gerald Häfner, Daniel Hannan, Constance Le Grip, David Martin, Paulo Rangel, Potito Salatto, Algirdas Saudargas, Søren Bo Søndergaard, Indrek Tarand, Rafał Trzaskowski, Luis Yáñez-Barnuevo García
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	John Stuart Agnew, Zuzana Brzobohatá, Sylvie Guillaume, Íñigo Méndez de Vigo, Rainer Wieland