Postopek : 2010/2275(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0207/2011

Predložena besedila :

A7-0207/2011

Razprave :

PV 12/09/2011 - 27
CRE 12/09/2011 - 27

Glasovanja :

PV 13/09/2011 - 5.26
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0367

POROČILO     
PDF 169kWORD 147k
31. 5. 2011
PE 458.779v02-00 A7-0207/2011

o ženskem podjetništvu v malih in srednjih podjetjih

(2010/2275(INI))

Odbor za pravice žensk in enakost spolov

Poročevalka: Marina Yannakoudakis

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o ženskem podjetništvu v malih in srednjih podjetjih

(2010/2275(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah)(1),

–   ob upoštevanju poročila Komisije z dne 3. oktobra 2008 z naslovom „Uresničevanje barcelonskih ciljev glede varstva predšolskih otrok“ (KOM(2008)0638),

–   ob upoštevanju poročila Komisije o spodbujanju žensk inovatork in žensk v podjetništvu z dne 25. julija 2008,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. junija 2008 z naslovom „Najprej pomisli na male: Akt za mala podjetja za Evropo“ (KOM(2008)0394),

–   ob upoštevanju Direktive 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS(2),

–   ob upoštevanju odločbe Sveta 2010/707/EU z dne 21. oktobra 2010 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic(3),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2009 o Aktu za mala podjetja(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. novembra 2006 o času za višjo prestavo – ustvarjanju Evrope podjetništva in rasti(6),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. oktobra 2002 o poročilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu: Pobuda za rast in zaposlovanje – ukrepi glede finančne pomoči za inovativna mala in srednja podjetja (MSP), ki ustvarjajo delovna mesta(7),

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0207/2011),

A. ker je pomembno priznati, da je delitev družinskih in gospodinjskih obveznosti med ženske in moške nujna za dosego enakosti med spoloma, zlasti z obsežnejšim izkoriščanjem očetovskega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka s strani očeta, pogoj za napredek in za dosego enakosti med moškimi in ženskami, ki lahko ženskam, ki ustanavljajo svoja podjetja, pomaga pri zagotavljanju finančne neodvisnosti in neodvisnosti na delu;

B.  ker samozaposlitev navadno omogoča večjo prožnost pri delovnem času, številu oddelanih ur in kraju dela kot običajna zaposlitev, to pa osebam, ki želijo kombinirati zaposlitev in negovanje ali druge dejavnosti ter osebam, ki potrebujejo prilagojeno delovno okolje, daje več možnosti;

C. ker kategorijo mikro, majhnih in srednjih podjetij (MSP) sestavljajo podjetja, ki imajo manj kot 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov EUR, in letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR,

D. ker je 99 % novih podjetij v Evropi mikro- in malih podjetij, ker jih eno tretjino ustanavljajo brezposelni in ker mikropodjetja, ki zaposlujejo manj kot 10 ljudi, predstavljajo 91 % evropskih podjetij,

E.  ker akcijski načrt Komisije Evropska agenda za podjetništvo (KOM(2004) 70) opozarja na potrebo po boljših sistemih socialne varnosti, ker namerava Komisija v letu 2011 predstaviti sporočilo o aktu za mala podjetja in ker je treba posebej poudariti potrebo po boljšem zagotavljanju socialne varnosti za podjetnice,

F.  ker se ženske lahko pri dostopu do informacijske pomoči ter finančnih in tehnoloških orodjih ter storitev srečujejo z ovirami, ki lahko omejijo njihove možnosti, da razširijo svoja podjetja in da se potegujejo za vladna in občinska naročila,

G. ker je v terminologiji Evropske komisije lažna samozaposlitev vrsta neprave samozaposlitve, ki nastane, ko se neustrezna klasifikacija zaposlitvenega statusa uporabi, da se obide socialno varstvo in se ti delavci izključijo iz temeljnih pravic delavcev, da bi se zmanjšalo stroški dela; ker so zadevni delavci kljub temu ekonomsko odvisni,

H. ker so podjetniki ljudje (lastniki podjetij), ki želijo ustvarjati vrednost z odpiranjem ali širjenjem gospodarske dejavnosti, z iskanjem in izkoriščanjem novih proizvodov, procesov ali trgov(8),

I.   ker lahko kot podjetnico opredelimo žensko, ki je ustvarila podjetje, v katerem ima večinski lastniški delež, in se dejavno vključuje v sprejemanje odločitev, prevzemanje tveganja in vsakodnevno upravljanje,

J.   ker so bila številna podjetja, zlasti tista, ki jih vodijo ženske, ustanovljena na območju regij, ki sodijo v okvir Cilja 1, ki pa bodo s pristopom novih članic kmalu izgubila svoj status manj razvitih regij,

K. ker so številne regije, ki bodo prenehale prejemati podporo, podeželska območja, ki še niso dovolj razvita, medtem ko regije v nedavnih državah pristopnicah pogosto nimajo na voljo ustreznih kulturnih, socialnih in organizacijskih virov za uspešno črpanje evropskih sredstev,

L.  ker so med državami članicami razlike v številu podjetnic; ker manj žensk kakor moških meni, da je podjetništvo vzdržna možnost za kariero, in ker je kljub povečanju števila žensk, ki vodijo MSP v zadnjem desetletju, v Evropski uniji le ena od desetih žensk podjetnica, v nasprotju z moškimi, med katerimi se s podjetništvom ukvarja eden od štirih; ker je približno 60 % univerzitetnih diplomirancev žensk, ki pa niso ustrezno zastopane med polno zaposlenimi na trgu dela, zlasti v podjetništvu; ker je ključno, da se ženske ohrabrijo in spodbudijo za podjetniške podvige, da bi se zmanjšale obstoječe neenakosti med spoloma;

M.  ker je v Združenih državah zakon o podjetnicah in lastnicah podjetij iz leta 1988 povečal odstotek žensk, ki so lastnice podjetij, v razmerju z vsemi podjetji, s 26 % leta 1992 na 57 % leta 2002; ker lahko uspeh tega zakona prispeva k opredelitvi dobrih praks v EU,

N. ker podjetnice, ki so manj seznanjene z možnostmi financiranja, ki so na voljo, in imajo manj izkušenj s področja finančnega upravljanja, za kar je treba iskati razloge v družbi, potrebujejo podporo ne le v začetnem obdobju, ampak v celotnem poslovnem ciklu podjetja, saj obstajajo razlike v obliki podpore, ki je potrebna med načrtovanjem poslovanja v začetnem obdobju in v obdobju rasti,

O. ker žensko podjetništvo ter ženska mala in srednja podjetja zagotavljajo ključni vir povečevanja stopnje zaposlenosti žensk ter večjega izkoriščanja njihove stopnje izobrazbe, hkrati pa zagotavljajo, da ženske ne sprejemajo negotovih oblik zaposlitve, in ker žensko podjetništvo zagotavlja poslovno dinamiko in inovacije, katerih potencial v Evropski uniji še zdaleč ni polno izkoriščen, povečano število podjetnic pa ima lahko pozitiven učinek na celotno gospodarstvo in predstavlja takojšen prispevek; ker se v nestabilni gospodarski klimi ukrepi za podporo podjetnicam zlahka zanemarijo,

P.  ker moški in ženske pogosto nimajo enakih možnosti za vodenje in razvijanje podjetij in ker je spodbujanje ženskega podjetništva dolgoročen proces, za katerega je potreben čas, da se spremenijo strukture in odnosi v družbi; ker imajo ženske že od vedno podjetniško žilico, vendar jim vrata v podjetništvo zaradi pravil in tradicionalne delitve vlog niso vedno odprta,

Q. ker je Evropska investicijska banka bistveno povečala posojila malim in srednjim podjetjem z 8,1 milijard eurov leta 2008 na približno 11,5 milijard eurov leta 2009; ker se stalno uporabljajo instrumenti za mala in srednja podjetja iz okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije (1,13 milijard eurov rezerviranih za obdobje 2007-2013); ker je Komisija sprejela začasni okvir o državni pomoči v letih 2009/2010, s čimer so države članice dobile več možnosti za boj proti učinkom zaostritve kreditnih pogojev,

R.  ker programi za pripravo na naložbo krepijo sposobnosti malih in srednjih podjetij ali podjetnika za razumevanje zadržkov bank ali drugih vlagateljev, ki bi lahko zagotovili zunanje financiranje,

S.  ker predstavljajo podjetnice raznoliko skupino glede na starost, ozadje in izobrazbo, ki sega od žensk, ki so pravkar diplomirale, do tistih, ki so v svoji karieri že zelo napredovale in ki si želijo najti nove načine, kako bi izkoristile svoje vodstvene sposobnosti, podjetniški duh, komunikacijske spretnosti, smisel za sklepanje kompromisov in sposobnost natančne ocene tveganja, in ker so podjetnice dejavne v različnih sektorjih in dejavnostih; ker moški in ženske zaradi stereotipov o spolih in strukturnih ovir nimajo enakih priložnosti za vodenje in razvijanje podjetij, pri čemer pogosto velja neutemeljeno prepričanje, da ženske nimajo podjetniških spretnosti, kot so samozavest, vodstvene sposobnosti, odločnost in prevzemanje tveganja,

T.  ker lahko mentorstvo in podpora dejavnih podjetnic in podjetnikov pomaga podjetjem, ki jih na novo ustanovijo ženske, pri premagovanju številnih strahov, povezanih z odpiranjem novih podjetij,

U. ker je pomembno spodbujati praktična priporočila, ki upoštevajo dejanske razmere v poslovnem in gospodarskem svetu v konkurenčnem tržnem okolju,

V. ker na ravni EU ni bilo opravljenih dovolj raziskav o podjetništvu žensk, ki bi lahko služile pri razvoju in izvajanju evropskih politik na tem področju,

W. ker v številnih državah članicah samozaposleni nimajo ustreznih pravic socialne varnosti, kot so porodniški in očetovski dopust, zavarovanje za primer brezposelnosti, bolniški dopust, nadomestilo za primer invalidnosti in pokojnina ter varstvo za otroke, kljub temu, da so te zmogljivosti nujne, ker omogočajo podjetnicam, da uskladijo poklicno in zasebno življenje, Evropski uniji pa, da rešuje demografski izziv; ker se v smernicah za politiko zaposlovanja od držav članic zahteva, da spodbujajo samozaposlitev in hkrati zagotovijo ustrezno socialno varnost za samozaposlene,

X. ker je skupina, pretežno sestavljena iz žensk, dejavna pri delu, kot so hišna opravila ali zasebna nega, in ker te osebe niso uradno zaposlene, pa tudi niso uradno samozaposlene, zaradi česar nimajo nobene oblike socialne varnosti;

Dostop do finančne podpore in podpore za izobraževanje

1.  spodbuja Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne organe, naj bolje izkoristijo možnosti financiranja, ki so podjetnicam na voljo prek posebnih subvencij, tveganega kapitala, socialnih nadomestil in subvencioniranja obrestnih mer, ki omogočajo pravičen in enak dostop do financiranja, kot je denimo Evropski mikrofinančni instrument Progress, ki nudi mikrokredite do višine 25.000 EUR mikropodjetjem in tistim, ki želijo ustanoviti malo podjetje, a nimajo dostopa do običajnih bančnih storitev, na primer brezposelnim;

2.  poziva države članice, naj začnejo nacionalne kampanje, vključno z delavnicami in seminarji, da ženke bolj učinkovito obveščajo o evropskem mikrofinančnem instrumentu Progress in o vseh možnostih financiranja, ki jih ta instrument ponuja, in da ga spodbujajo;

3.  poudarja, da je enakost med ženskami in moškimi temeljno načelo EU, priznano v Pogodbi o Evropski uniji ter v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, in da kljub precejšnjemu napredku na področju podjetništva in odločanja ostajajo številne neenakosti med ženskami in moškimi;

4.  obžaluje, da je finančna in gospodarska kriza poglobila težave za številne potencialne podjetnice, zlasti tiste v prvih treh letih poslovanja; poudarja, da donosna MSP, ki jih ustanavljajo moški in ženske, pripomorejo k temu, da države članice dosegajo večjo gospodarsko rast;

5.  pozdravlja ločeno obravnavo ženskega podjetništva v zgoraj omenjeni Uredbi Komisije (ES) št. 800/2008; poziva Komisijo, naj zagotovi nudenje pomoči tudi v prihodnjem okviru podpore Unije, da bi podjetnicam pomagali krepiti njihovo vlogo tudi po izteku veljavnosti uredbe;

6.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo MSP, ki jih vodijo ali ustanovijo ženske, koristila davčne ugodnosti, predvidene za MSP;

7.  spodbuja Komisijo in države članice, naj ustrezno izvajajo Uredbo Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti in podjetnicam, ki postanejo plačilno nesposobne ali prekinejo kariero, zagotovijo dostop do finančne pomoči za obnovo in podporo, da lahko nadaljujejo že začete projekte ali da spremenijo načrte;

8.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo izmenjavo najboljših praks med regijami, ki bodo izgubile svoje mesto v okviru Cilja 1, in regijami v državah, ki so nedavno pristopile k Uniji, da bi zagotovili udeležbo žensk v podjetništvu, zlasti v kmetijskem sektorju manjšega obsega, s čimer bi jim omogočili, da posredujejo svoje izkušnje in se izognejo nenadni izgubi finančne pomoči, ter da bi usposobili in oblikovali nov razred žensk na vodilnih položajih v novih državah pristopnicah;

9.  poziva Komisijo, države članice in Business Europe, naj spodbujajo podjetništvo žensk, finančno podporo in poklicno usmerjanje, da bi skupaj s poslovnimi šolami in organizacijami ter nacionalnimi organizacijami za ženske vzpostavili programe za pripravo na naložbo, ki lahko ženskam pomagajo pri oblikovanju uresničljivih poslovnih načrtov in opredelitvi potencialnih vlagateljev;

10. poziva Komisijo in države članice, naj preučijo omejitve za žensko podjetništvo, zlasti pa naj celovito analizirajo dostop žensk do financiranja;

11. poziva države članice, naj spodbujajo banke in finančne institucije, da razmislijo o „ženskam prijaznim“ službam za podporo podjetništvu;

12. poziva Komisijo, države članice in Business Europe, naj razmislijo o oblikovanju sistemov mentorstva in programov podpore, pri katerih bi lahko uporabili zlasti sisteme dejavnega staranja, v okviru katerih se izkoriščajo znanje in izkušnje upokojenih podjetnikov in podjetnic;

13. poziva države članice, naj posebno pozornost namenijo položaju žensk, ki imajo nad petdeset let, in jim pomagajo pri ustanovitvi svojih podjetij;

14. vztraja, naj države članice uvedejo politike, ki bi ženskam omogočile, da dosežejo ustrezno ravnovesje med službenim in zasebnim življenjem, in naj zagotovijo ustrezne zmogljivosti za varstvo otrok, saj visoka cena, pomanjkanje prostora in slaba kakovost teh zmogljivosti predstavljajo oviro za ženske, ki želijo ustanoviti podjetje;

15. poziva Komisijo in države članice, naj podprejo dostop podjetnic do ocen možnosti za rast, ki jih izvedejo izkušeni svetovalci in ki izmerijo obseg tveganja;

16. ugotavlja, da so podjetnice po ugotovitvah več novejših študij bolj previdne od moških pri prevzemanju ekonomskih in finančnih tveganj; meni, da bi bilo treba rezultate teh študij bolj poglobljeno preučiti, da se ugotovi, ali so točni, in kaj je mogoče iz tega sklepati;

17. poziva države članice in regionalne oblasti, naj sprejmejo nacionalne izobraževalne koncepte, da bi dekleta postala dovzetna za podjetništvo in žensko vodenje, ter razvijajo „podjetništvo mladih“ v šolah, tako da lahko dijakinje med šolskim letom spoznajo, če to želijo, kakšen je življenjski krog podjetja od začetnega obdobja do prenehanja delovanja, pri čemer bi v ta proces kot mentorje vključili učitelje in svetovalce iz lokalne podjetniške skupnosti v okviru sistema dejavnega staranja;

18. priznava, da številna dekleta že v zgodnji starosti odvračajo od usmerjanja v šolske in univerzitetne programe, ki veljajo za „moške“, na primer znanost, matematiko ali tehnologijo; priporoča uvedbo predavanj o temeljih podjetništva v šole in razširitev spektra možnih programov in poklicev, odprtih za dekleta, da bodo lahko razvila temeljna znanja in celotni obseg spretnosti, ki jih potrebujejo za uspeh v poslovnem svetu; poudarja, da je treba zaposljivost deklet in žensk spodbujati s pridobivanjem spretnosti in vseživljenjskim učenjem;

19. poziva institucije EU, države članice in regionalne organe, naj spodbujajo enoletne programe podjetništva ali pripravništva in izmenjave za ženske na univerzah po Evropi, kjer bi študentke vodile razvojne projekte na podlagi dejanskih poslovnih konceptov s ciljem ustanoviti uspešno in dobičkonosno podjetje že v času študija; meni tudi, da bi morale biti dejavnosti združenj študentov in diplomantov sestavni del tega procesa, da se pri študentih vzpostavi zaupanje in da si pridobijo vzornika; poziva Komisijo, naj na tem področju spodbuja izmenjavo najboljših praks;

20. poziva države članice in Business Europe , naj spodbujajo evropski program izmenjav Erasmus za mlade podjetnike, ki je posebej usmerjen v krepitev podjetništva, mednarodne razsežnosti in konkurenčnosti morebitnih novih podjetnikov v EU ter novo ustanovljenih mikro in malih podjetij, ter novim podjetnikom daje možnost, da do šest mesecev delajo z izkušenim podjetnikom v njegovem/njenem malem ali srednjem podjetju v drugi državi EU, ter naj o njem obveščajo; priporoča, da se študentkam z izjemnim potencialom dodelijo posebne štipendije, kot so na primer štipendije EU Leonardo da Vinci, in da se za uspešne diplomante organizira podelitev nagrad za „najboljšo prakso“;

21. vztraja, naj države članice spodbujajo enak dostop do javnih naročil in naj zagotovijo, da bo politika javnih naročil v javnem sektorju nevtralna glede na spol;

Dostop do tradicionalnih priložnosti za poslovno povezovanje ter do informacij in komunikacijskih tehnologij

22. poziva države članice, naj spodbujajo programe čezmejnega sodelovanja za ustanovitev centrov čezmejne podpore za podjetnice, da bi oblikovali temelje za izmenjavo izkušenj, racionalizacijo virov in izmenjavo najboljših praks;

23. poziva Komisijo in države članice, naj izkoristijo informacije in komunikacijske tehnologije, ki lahko pomagajo ozaveščati ženske in podpirati njihovo povezovanje; zahteva, da se odpravi digitalni razkorak v Evropi, in sicer z razvojem širokopasovnih povezav, ki ženskam omogočajo prožnost, da lahko poslujejo od doma, če tako želijo;

24. poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo ženske, da se vključijo v lokalne gospodarske zbornice, specifične nevladne organizacije, skupine lobistov in panožne organizacije, ki tvorijo glavno poslovno skupnost, da lahko razvijejo in okrepijo svoje znanje o konkurenčnem podjetništvu, ter poziva gospodarske zbornice, naj ddejavno vabijo podjetnice, naj se vključijo, in naj spodbujajo oblikovanje posebnih storitev in zastopništva za podjetnice, da bi jim pomagali pri njihovem uveljavljanju in razvijanju podjetniške kulture;

25. poziva države članice, naj poudarijo vlogo nevladnih organizacij pri spodbujanju in omogočanju podjetništva žensk;

26. poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo najboljših praks ter s tem pospešuje podjetništvo med ženskami; poziva Komisijo, države članice in Business Europe, naj spodbujajo podjetnice ter poskrbijo, da se povežejo z ustreznimi poslovnimi partnerji na drugih področij, da imajo možnost izmenjave izkušenj in primerov dobre prakse, s čimer si pridobijo boljše razumevanje širšega poslovnega sveta;

27. poziva Komisijo, naj v okviru mreže Enterprise Europe uvede svetovalne svete, ki bodo zagotavljali specifična znanja in izkušnje glede izzivov in ovir, s katerimi se srečujejo podjetnice; sveti bi lahko delovali tudi kot enotne kontaktne točke za primere diskriminacije, ki jo izvajajo ponudniki finančnih storitev pri dostopu do posojil;

28. priznava pomen ambasadork, na primer evropskega omrežja podjetnic-ambasadork (ENFEA), ki poudarja vlogo žensk pri ustvarjanju delovnih mest in spodbujanju konkurenčnost, tako da poskuša ženske in mlada dekleta prek dejavnosti v šolah, univerzah, skupnostih in medijih navdihniti k ustanovitvi svojega podjetja; poudarja, da morajo imeti ambasadorke različna ozadja in izkušnje ter da morajo biti različnih starosti in dejavne v vseh panogah;

29. poziva Komisijo, naj začne kampanjo za promocijo udeležbe žensk pri delu, in sicer tako da ustanovijo svoja podjetja, in hkrati nudi informacije o različnih instrumentih, ki so na voljo za lažjo ustanovitev podjetja;

30. meni, da bi Evropska služba za zunanjepolitično delovanje (EEAS), zlasti delegacije EU v tretjih državah, v sodelovanju s trgovinskimi misijami držav članic lahko prispevale k razvoju mrež MSP, ki jih vodijo ženske;

31. poziva Komisijo, naj s pomočjo Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer ter Evropskega inštituta za enakost med spoloma na način, ki ne predstavlja dodatnega bremena za MSP, zbere primerljive in celovite podatke o ženskem podjetništvu v Evropski uniji (kot so starost podjetnic, področje dejavnosti, velikost podjetja, starost podjetja in narodnost podjetnic, v skladu s predpisi držav članic o varstvu osebnih podatkov) ter jih analizira v letnem poročilu o malih in srednjih podjetij v EU v okviru pregleda uspešnosti malih in srednjih podjetij; meni, da bi zbrani podatki nosilce odločanja morali poučiti o posebnih težavah, s katerimi se srečujejo podjetnice;

32. odobrava študij Komisije iz leta 2008 o ženskih inovatorkah in podjetništvu, ter poziva države članice, naj se zavežejo političnim priporočilom iz študije;

33. poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj sprejmejo ukrepe zato, da se bodo v zvezi z socialnimi in drugimi družbenimi storitvami podjetnice obravnavale enako kot zaposlene ženske, pa tudi naj izboljšajo družbeni položaj podjetnic in družbenic v malih in srednjih podjetjih, in sicer z boljšo ureditvijo materinstva, boljšimi ustanovami za varstvo otrok, starejših oseb in oseb s posebnimi potrebami, boljšimi sistemi socialne varnosti ter odpravo stereotipov o spolu, hkrati pa naj izboljšajo njihov kulturni in pravni položaj, zlasti na področju raziskav, znanosti, inženirstva, novih medijev, okolja, ekološke in nizkoogljične tehnologije, kmetijstva in industrijskih panog v mestih in na podeželju;

34. poziva države članice, naj preučijo ovire za samozaposlovanje romskih žensk in oblikujejo programe, ki bodo omogočili dostopno, hitro in poceni registracijo romskih podjetnic in samozaposlenih oseb; ustvarijo naj tudi možnosti dostopnih kreditov – tudi z mikrokrediti – za financiranje podjetij romskih žensk, in poziva Komisijo, naj podpre te dejavnosti z ustreznimi sistemi financiranja;

35. poziva države članice, naj dejavno preprečujejo lažno samozaposlovanje, in sicer z dejansko opredelitvijo samozaposlovanja in s kaznovanjem lažnega samozaposlovanja;

36. poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo program za pomoč osebam, ki delajo na domu ali zagotavljajo oskrbo in nego ali druge storitve, med katerimi je največ žensk, ki niso ne zaposlene ne samozaposlene, da se bodo lahko zakonito samozaposlile ali ustanovile lastna podjetja;

37. poziva Komisijo in države članice, naj ponudijo podporo ženskam, ki načrtujejo ustanovitev ali nakup podjetja ali prevzem družinskega podjetja, vključno s tistimi, ki delajo v svobodnih poklicih in so na primer lastnice zasebne odvetniške ali zdravniške prakse; meni, da bi morala biti podpora sestavljena iz ustreznih seminarjev usposabljanja in delavnic, da bi ženske pridobile vodstvena znanja in spretnosti, s katerimi bi uspešno izpeljale postopek prevzema, zlasti oceno vrednosti podjetja in rešitev bančnih in pravnih vprašanj; priznava, da je treba posebno pozornost nameniti ženskam, mlajšim od 25 let in starejšim od 50 let, saj so te bolj prizadete zaradi finančne krize;

38. poziva Poljsko, naj med svojim predsedovanjem poudarja žensko podjetništvo, še zlasti na začetku oktobra ob evropskem tednu MSP; poziva Komisijo, naj čim prej predlaga akcijski načrt za povečanje deleža podjetnic in naj sproži kampanje za povečanje ozaveščenosti, da bi odpravili stereotipe, v skladu s katerimi naj ženske ne bi nikoli bile uspešni poslovni vodje;

39. poziva podjetja v družinski lasti, naj zagotovijo enake priložnosti ženskim sorodnicam, na primer hčeram, ko se odločajo o predaji ali prenosu družbe;

40. poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za lažje usklajevanje med zahtevami družinskega in poklicnega življenja, da bi olajšali zaposlovanje žensk in izboljšali njihove možnosti za samozaposlitev;

41. poziva Komisijo, naj zaščiti podobo ženske v vseh vrstah komunikacijskih medijev, ter se tako upre vcepljeni ideji, da so ženske v osnovi ranljive in menda ne premorejo lastnosti, potrebnih za konkurenčno vodenje poslovanja;

42. opozarja, da je treba podpirati pobude, ki pripomorejo k pripravi in izvajanju pozitivnih ukrepov in politike človeških virov na ravni podjetij ter tako spodbujajo enakost spolov, obenem pa je treba več poudarka nameniti povečevanju ozaveščenosti in ukrepom usposabljanja, ki pripomorejo k pospeševanju, prenašanju in vključevanju praks, ki so bile uspešno uporabljene v organizacijah in podjetjih;

43. priznava, da je rezultat revizije Akta za mala podjetja za Evropo z dne 23. februarja 2011 močna agenda za MSP, vendar zahteva, da se vodilo „Najprej pomisli na male“ upošteva pri vseh ravnanjih EU in držav članic;

44. poziva države članice, naj podprejo programe, ki migrantkam omogočajo samozaposlitev ali ustanovitev podjetja, in sicer s politiko usposabljanja in mentorstva in podpornimi ukrepi za pridobitev posojil;

45. poziva države članice, naj nagradijo podjetja, ki si prizadevajo za enakost med spoloma in ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem, da bi razširili prakse za doseganje odličnosti na tem področju;

46. poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo uravnoteženo zastopstvo moških in žensk v upravnih odborih podjetij, zlasti tistih, katerih delničarji so države članice;

47. poziva države članice, naj spodbujajo družbeno odgovornost podjetij med podjetji, ki jih vodijo ženske, da bi zagotovili, da sta delo in delovni čas žensk organizirana bolj prožno, ter spodbujali nudenje družinam prijaznih storitev;

48. poziva Komisijo, naj spodbuja politike in programe poklicnega usposabljanja za ženske, vključno z razvijanjem računalniške pismenosti, da bi povečali njihov delež v različnih sektorjih industrije; pri tem pa naj upošteva finančno podporo, ki je na voljo na lokalni, nacionalni in na ravni Unije, in bolj spodbuja uporabo te podpore v velikih ter malih in srednjih podjetjih;

49. poziva Komisijo, naj okrepi podporo za programe poklicnega usposabljanja za ženske v malih in srednjih podjetjih v industriji ter za raziskave in inovacije, v skladu s sedmim okvirnim programom in Evropsko listino za mala podjetja, kot je bila sprejeta v prilogi III k sklepom Evropskega sveta s srečanja v Santa Marii da Feiri 19. in 20. junija 2000;

50. poudarja, da je treba spodbujati ustanovitev ženskih mrež v podjetjih, in sicer med podjetji v istem sektorju industrije ter med sektorji;

51. poziva države članice in Komisijo, naj oblikujejo in izvajajo strategije za odpravo neenakosti v delovnem okolju ter na področju poklicnega razvoja žensk, zaposlenih v znanstvenem in tehnološkem sektorju;

52. meni, da je treba širiti zglede dobre prakse na področju udeležbe žensk v industrijskih raziskavah in visokotehnološki industriji; poudarja pomen tega, da se vodstva podjetij v industriji, v katerih je udeležba žensk zelo nizka, ozavesti o vprašanju spolov, kar se mora odražati s cilji v številkah;

53. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.

OBRAZLOŽITEV

Podjetniki obeh spolov morajo biti že po definiciji osredotočeni na svoja podjetja in si prizadevati za njihov uspeh.

V poslovnem svetu so ljudje, ki vodijo podjetje, veliko bolj predani svojemu delu kot delavci in delajo več, pri čemer za uspeh v boju s konkurenco včasih žrtvujejo tudi svoje osebno življenje.

Podjetnice morajo morda vložiti še več, saj se morajo v okolju, kjer tradicionalno prevladujejo moški, spopasti tudi z diskriminacijo. Mnoge morajo svoje želje po poslovnih uspehih usklajevati s svojimi obveznostmi v družini. Čeprav živimo v 21. stoletju, ženska namreč še vedno zavzema pomembno mesto doma, zlasti če ima otroke.

Toda ženske dokazujejo, da so kljub vsem oviram in omejitvam, na katere naletijo na tej poti, več kot sposobne delati.

V EU je še vedno več podjetnikov med moškimi kot med ženskami. Na tem področju so ZDA bolj napredne, saj s pozitivnimi koraki spodbujajo in pomagajo ženskam, ki se želijo podati na samostojno podjetniško pot. Na tem področju je bilo že več vladnih pobud, leta 1979 pa so tudi ustanovili Urad za podjetnice in lastnice podjetij, ki je sestavni del ameriške vladne Agencije za malo podjetništvo (Small Business Administration).

Pri tem je ključnega pomena priznati sposobnosti žensk na delovnem mestu in prek medijev, na primer s poročilom o stanju v EU, pomagati okrepiti njihov položaj. To ne bo zgolj spodbudilo ženske, da se podajo v poslovni svet, ampak bo tudi zagotovilo, da imajo na voljo enake pogoje brez diskriminacije na podlagi spola.

Poročilo priznava vrednost podjetnic v malih in srednjih podjetjih, priznava, da se v različnih državah članicah pri doseganju svojih ciljev soočajo z različnimi težavami, in priznava, da lahko zaposlene ženske veliko prispevajo k skupnosti in gospodarstvu EU. Priznava tudi, da imajo konec koncev ženske pravico izbrati, kakšno vlogo želijo imeti doma in v skupnosti, kjer živijo. Cilj tega dokumenta je poskrbeti, da bi ta izbira postala resničnost prek praktičnih smernic in primerov dobre prakse, ki jih lahko države članice uporabijo.

Znano je, da so ženske sposobne opravljati več del hkrati, kar je lahko v podjetništvu neprecenljivega pomena. Poleg tega so ženske znane po tem, da so v svojem pristopu bolj previdne in skrbne. Mnoge finančne ustanove so prav te lastnosti ocenile kot varno možnost, ko gre za naložbe.

Države članice EU se razlikujejo tako po pristopu do žensk, ki želijo voditi lastna podjetja, kot po podpori, ki jim jo zagotavljajo. Evropska komisija izvaja sistem ambasadork-podjetnic v 17 državah članicah in v petih državah zunaj EU. Vloga teh ambasadork je spodbujanje in pomoč ženskam v teh državah v poslovnem svetu. Ambasadorsko delo je prostovoljno, pogosto pa ga sprejmejo ženske, ki tudi same vodijo podjetje. Zato je njihova učinkovitost omejena. Kljub temu so izjemno uspešne pri izmenjavi izkušenj in nudenju podpore ženskam na regionalni in lokalni ravni.

Države članice so sprejele različne pristope glede podpore in spodbujanja žensk k sodelovanju v postopkih sprejemanja odločitev in upravi. Avstrija je na primer povečala zmogljivosti storitev otroškega varstva, okrepila nadomestila za varstvo otrok, hkrati pa spodbuja dekleta, naj se odločijo za netradicionalne poklice. Ciper omogoča praktično pomoč v obliki finančne podpore za ženske v starosti od 18 do 55 let, ki želijo začeti poslovno dejavnost. Združeno kraljestvo je naredilo korak naprej z izvajanjem Zakona o malem podjetništvu, ki ima tri prednostne naloge: izboljšati dostop do financiranja, pri sprejemanju odločitev postaviti mala podjetja v ospredje, da se odpravi bremena, ter omogočiti malim in srednjim podjetjem dostop do novih trgov.

Poleg državnih pobud je v različnih državah tudi veliko samostojnih pobud, ki si prizadevajo za krepitev vloge žensk in pomoč ženskam na delovnem mestu. Poročevalka je na takšen primer pobude naletela v Združenem kraljestvu, kjer je neka ženska ob podpori večnacionalnega podjetja zgradila prostore, v katerih lahko ženske v zameno za majhen prispevek vodijo svoja podjetja. Tako imajo ženske priložnost povezovanja, izmenjave izkušenj in medsebojnega učenja.

Težave, s katerimi se srečujejo ženske, se od države do države razlikujejo. Nekatere države nudijo večjo podporo kot druge, prav tako pa tudi kulturne razlike pri dojemanju vloge žensk vplivajo na možnosti, ki jih ima ženska za ustanovitev podjetja.

Danes obstajajo so v državah članicah različni sistemi podpore. Noben sistem ni ne dober ne slab, vsak se odziva na kulturne in specifične potrebe države članice. Toda na nekaterih skupnih področjih bi lahko imeli skupne pobude.

Evropska komisija upravlja prostovoljno skupino ambasadork-podjetnic v državah članicah, ki so se pridružile sistemu. A ta sistem bi potreboval večjo podporo. Prostovoljke so sicer učinkovite, vendar bi sistem za večjo produktivnost potreboval bolj formalno organiziranost, zlasti v obliki posebne pisarne. V trenutnem gospodarskem ozračju ni lahko priti do denarja, zato poročevalka predlaga uporabo obstoječih prostorov, kot so na primer pisarne EU v državah članicah. Seminarje bi lahko organizirali v manjšem prostoru v okviru pisarn EU, kjer bi imele ambasadorke svoj sedež in kjer bi nekdo usklajeval njihovo delo.

Tudi akademske ustanove bi lahko ponudile specializirane tečaje v podporo ženskam, ki želijo ustanoviti podjetje. Akademsko podporo bi nato dopolnili s praktično podporo o tem, kako ustanoviti podjetje, kakšne so pravne zahteve in kako je treba poslovanje organizirati.

Lahko bi uporabili tudi sisteme vzajemne podpore. S spodbujanjem sistemov aktivnega staranja bi lahko izkoristili izkušnje upokojenih podjetnikov, ki bi pomagali v teh podpornih sistemih.

Ženske so trenutno pomemben del delovne sile v državah članicah. Urejanje z zakonodajo ni primerna rešitev, zato bi bil po mnenju poročevalke pozitiven korak naprej izmenjava primerov dobre prakse. To bi lahko uresničili prek razvojne agencije za žensko podjetništvo, ki bi usklajevala delo ambasadork-podjetnic v vsaki državi članici. Agencija bi sodelovala z nacionalnimi vladami pri spodbujanju in podpori posebnih projektov za ženske.

Preden bo mogoče oblikovati dejanski politični pristop, je treba vedeti, kdo so podjetnice, koliko jih je in na katerih področjih delujejo. Na tem področju je treba sistematično zbrati ustrezne podatke s celotne EU in jih analizirati.

Podatki so sicer nejasni, saj nekatere ženske delajo same, nekatere z možmi ali partnerji, nekatere pa neuradno doma. Vsaka skupina ima drugačne potrebe in potrebuje drugačno podporo. Poznati je treba natančne starostne skupine, narodnostne skupine ter prednosti in šibkosti žensk pri delu. Le s takšnimi podatki lahko oblikujemo uresničljiv politični pristop.

Podjetja na regionalni ali lokalni ravni je treba spodbujati, naj podpirajo ženske, ne nujno prek kvot, ampak s postavitvijo notranjih ciljev. Uprave morajo medse sprejeti ženske pod enakimi pogoji kot moške, če so enako usposobljene in izobražene.

Za podjetnice so ključnega pomena tudi banke s svojim pristopom. Nekatere imajo že uveljavljene sisteme za podporo ženskam, ki ustanavljajo podjetja, in že priznavajo, da imajo ženske do dela edinstven odnos. Takšen pristop bi morale sprejeti vse finančne ustanove.

Toda vseeno ostaja tenka ločnica med spodbujanjem podjetnic in pozitivno diskriminacijo, ki lahko privede do zmanjšanja spoštovanja žensk na delovnem mestu. Družinam prijazne politike bodo ženske spodbudile, da se odločijo za službo, na primer otroški vrtci v okviru in ob podpori podjetij. Kar je dobro za podjetje, je dobro za ženske, in obratno, če je le finančno dostopno.

Podporo je treba zagotoviti na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter prek različnih medijev. Internet in spletna podpora lahko ženskam, ki delajo od doma in v oddaljenih območjih, veliko pomeni. Kaj pa bi rade ženske? Na to vprašanje jih je večina odgovorila: čas; čas, da bi lahko izpolnile svoje družinske obveznosti in hkrati vodile podjetja ter tako uresničevale svoje sanje.

To pomeni zagotoviti podporo pri varstvu otrok, razširiti vloge in usposobiti ženske, da si bodo upale stopiti na plan in narediti, kar želijo.

Pri tem je bistvenega pomena, da se uspešne ženske promovirajo prek medijev kot vzornice. Potrebujemo ustanove, ki vsako leto podeljujejo nagrade ženskam, ki na svojem področju izstopajo, in treba jih je še naprej podpirati. Poročilo poziva države članice, naj ne ostanejo pasivne, ampak naj izberejo način, ki je najbolj primeren za njihovo delovno okolje, in tako dejavno pristopijo k potencialnim podjetnicam.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

25.5.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

29

0

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Regina Bastos, Edit Bauer, Emine Bozkurt, Marije Cornelissen, Silvia Costa, Edite Estrela, Iratxe García Pérez, Lívia Járóka, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Nicole Kiil-Nielsen, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Constance Le Grip, Astrid Lulling, Elisabeth Morin-Chartier, Angelika Niebler, Siiri Oviir, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Raül Romeva i Rueda, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Eva-Britt Svensson, Marc Tarabella, Britta Thomsen, Marina Yannakoudakis, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Anne Delvaux, Mojca Kleva, Kartika Tamara Liotard, Gesine Meissner, Norica Nicolai, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Angelika Werthmann

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Roger Helmer, Jacek Włosowicz

(1)

UL L 214, 9.8.2008, str. 3.

(2)

UL L 180, 15.7.2010, str. 1.

(3)

UL L 308, 24.11.2010, str. 3.

(4)

UL L 160, 30. 6. 2000, str. 1.

(5)

UL C 87E, 1.4.2010, str. 48.

(6)

UL C 316E, 22.2.2006, str. 45.

(7)

UL C 279E, 20.11.2003, str. 78.

(8)

„Okvir za obravnavo in merjenje podjetništva (A Framework for Addressing and Measuring Entrepreneurship)“ N. Ahmad in A.N. Hoffman, 24. januar 2008, STD/DOC (2008) 2.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov