POROČILO o predlogu direktive Sveta o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki

31. 5. 2011 - (KOM(2010)0618 – C7‑0387/2010 – 2010/0306(NLE)) - *

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalka: Romana Jordan Cizelj


Postopek : 2010/0306(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A7-0214/2011

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku direktive Sveta o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki

(KOM(2010)0618 – C7‑0387/2010 – 2010/0306(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2010)0618),

–   ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, zlasti členov 31 in 32, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0387/2010),

–   ob upoštevanju člena 55 poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za okolje, javno zdravje in varno hrano (A6-0214/2011),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 106a Pogodbe Euratom;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Predlog spremembe  1

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Člen 2(b) Pogodbe določa postavitev enotnih varnostnih standardov za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva.

(1) Člen 2(b) Pogodbe Euratom določa postavitev enotnih varnostnih standardov za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva.

Predlog spremembe  2

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Člen 30 Pogodbe določa opredelitev temeljnih standardov za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočih sevanj.

(2) Člen 30 Pogodbe Euratom določa opredelitev temeljnih standardov za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočih sevanj.

Predlog spremembe  3

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) člen 37 Pogodbe od držav članic zahteva, da morajo Komisiji predložiti splošne podatke o vsakem načrtu za odlaganje radioaktivnih odpadkov.

(3) Člen 37 Pogodbe Euratom od držav članic zahteva, da morajo Komisiji predložiti splošne podatke o vsakem načrtu za odlaganje radioaktivnih odpadkov.

Predlog spremembe  4

Predlog direktive

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a) V skladu z direktivo Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 19891 je predvidena uvedba ukrepov za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev pri delu.

________________________________

1 UL L 183, 29.6.1989, str. 1.

Predlog spremembe  5

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Direktiva Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi ionizirajočega sevanja22 se uporablja za vse dejavnosti, ki vključujejo tveganje ionizirajočega sevanja, ki izvira iz umetnih virov ali iz naravnih virov sevanja, pri katerih predelujejo naravne radionuklide zaradi njihovih radioaktivnih, cepljivih ali oplodnih lastnosti. Zajema tudi dovoljene izpuste materialov, ki so posledica teh dejavnosti. Določbe navedene direktive dopolnjuje bolj specifična zakonodaja. Kot v svoji sodni praksi ugotavlja Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu:

(4) Direktiva Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 199622 določa temeljne varnostne standarde. Uporablja se za vse dejavnosti, ki vključujejo tveganje ionizirajočega sevanja, ki izvira iz umetnih virov ali iz naravnih virov sevanja, pri katerih predelujejo naravne radionuklide zaradi njihovih radioaktivnih, cepljivih ali oplodnih lastnosti. Določbe navedene direktive dopolnjuje bolj specifična zakonodaja. Kot v svoji sodni praksi ugotavlja Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu:

22 UL L 159, 29.6.1996, str. 1.

22Direktiva Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (UL L 159, 29.6.1996, str. 1).

Predlog spremembe  6

Predlog direktive

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15a) Tri države kandidatke: Litva, Slovaška in Bolgarija so uporabljale stare jedrske elektrarne sovjetske izdelave, ki jih ni bilo mogoče gospodarno nadgraditi v skladu z varnostnimi standardi EU, zaradi česar jih je bilo treba zapreti in jih nato razgraditi.

Predlog spremembe  7

Predlog direktive

Uvodna izjava 15 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15b) Razgradnja jedrskih elektrarn treh držav EU je prinesla znatno finančno in ekonomsko breme, ki ga te države članice niso mogle v celoti pokriti, zato jim je Skupnost zagotovila finančna sredstva za pokritje dela stroškov projektov razgradnje in odložitev odpadkov ter za nadomestilo gospodarskih posledic.

Predlog spremembe  8

Predlog direktive

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Leta 2006 je IAEA dopolnila svojo celotno zbirko standardov37 in objavila Temeljna varnostna načela, ki so jih skupaj sponzorirali Euratom, OECD/NEA in druge mednarodne organizacije. Po besedah Združenih sponzorskih organizacij bo uporaba Temeljnih varnostnih načel olajšala uporabo mednarodnih varnostnih standardov in vzpostavila večjo skladnost med ureditvami različnih držav. Zato je zaželeno, da ta načela spoštujejo in zagovarjajo vse države. Načela bodo za IAEA zavezujoča v zvezi z njenimi dejavnostmi, za države pa v zvezi z dejavnostmi, ki jih izvajajo s pomočjo IAEA. Države ali sponzorske organizacije lahko ta načela sprejmejo po lastni presoji za uporabo pri svojih lastnih dejavnostih.

(18) Leta 2006 je IAEA dopolnila svojo celotno zbirko standardov in objavila Temeljna varnostna načela37, ki so jih skupaj razvili Euratom, OECD/NEA in druge mednarodne organizacije. Po besedah Združenih sponzorskih organizacij bo uporaba Temeljnih varnostnih načel olajšala uporabo mednarodnih varnostnih standardov in vzpostavila večjo skladnost med ureditvami različnih držav. Zato je zaželeno, da ta načela spoštujejo in zagovarjajo vse države. Načela bodo za IAEA zavezujoča v zvezi z njenimi dejavnostmi, za države pa v zvezi z dejavnostmi, ki jih izvajajo s pomočjo IAEA. Države ali sponzorske organizacije lahko ta načela sprejmejo po lastni presoji za uporabo pri svojih lastnih dejavnostih.

Predlog spremembe 9

Predlog direktive

Uvodna izjava 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(19a) Aarhuška konvencija z dne 25. junija 1998 o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah javnosti podeljuje pravice, pogodbenim stranem in javnim organom pa nalaga obveznosti glede dostopa do informacij in udeležbe javnosti ter dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah, kar zajema tudi ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

Predlog spremembe  10

Predlog direktive

Uvodna izjava 19 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(19b) Mednarodna organizacija dela je sprejela konvencijo1 in priporočilo2 o varstvu pred sevanjem za vse dejavnosti, pri katerih so delavci med delom izpostavljeni ionizirajočemu sevanju, in zahteva izvedbo ustreznih ukrepov za zagotovitev učinkovite zaščite delavcev ob upoštevanju trenutno dostopnega znanja.

 

___________________________

1 C115 Konvencija o zaščiti delavcev pred ionizirajočim sevanjem, sprejeta 22. 6. 1960.

2 C114 Priporočilo o zaščiti delavcev pred ionizirajočim sevanjem, sprejeto 22. 6. 1960.

Predlog spremembe             11

Predlog direktive

Uvodna izjava 22 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(22a) Evropski parlament je tudi izjavil, da bi moralo biti pri vseh jedrskih projektih v vseh državah članicah na voljo dovolj finančnih sredstev za kritje vseh stroškov razgradnje, vključno s stroški ravnanja z radioaktivnimi odpadki, da bi upoštevali načelo onesnaževalec plača in preprečili zatekanje k državni pomoči, in je pozval Komisijo, naj pripravi natančne opredelitve v zvezi z uporabo finančnih sredstev, namenjenih za razgradnjo v posameznih državah članicah, pri čemer naj poleg razgradnje upošteva tudi ravnanje z nastalimi radioaktivnimi odpadki, njihovo kondicioniranje in končno odlaganje1.

_________________________________

 

1Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. novembra 2005 o uporabi finančnih sredstev, namenjenih za razgradnjo jedrskih elektrarn (UL C 280 E, 18.11.2006, str. 117).

Predlog spremembe  12

Predlog direktive

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23) Tako v Uniji kot po svetu se čedalje bolj priznava potreba po odgovorni uporabi jedrske energije, ki predvsem zajema jedrsko varnost in zaščito. Zaradi tega je treba vprašanje ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki obravnavati, da bi se zagotovila varna, optimizirana in trajnostna raba jedrske energije.

(23) Tako v Uniji kot po svetu se, zlasti po nedavni hudi jedrski nesreči na Japonskem, čedalje bolj priznava potreba po poostritvi predpisov o jedrski varnosti in zaščiti. Zaradi tega je treba obravnavati resno aktualno vprašanje ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, da bi se zagotovilo varno, optimizirano in trajnostno skladiščenje in/ali odlaganje.

Predlog spremembe  13

Predlog direktive

Uvodna izjava 23 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(23a) V zvezi s tem je treba poudariti, da je mogoče zelo velik delež izrabljenega goriva predelati, zato je treba poleg odlaganja končnih odpadkov upoštevati možnost recikliranja izrabljenega goriva.

Predlog spremembe  14

Predlog direktive

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24) Čeprav lahko države članice same določijo svojo mešanico energetskih virov, vse države članice proizvajajo radioaktivne odpadke ne glede na to, ali imajo jedrske reaktorje ali ne. Radioaktivni odpadki izvirajo predvsem iz dejavnosti jedrskega gorivnega ciklusa, kot sta obratovanje jedrskih elektrarn in predelava izrabljenega goriva, vendar tudi iz drugih dejavnosti, kot je uporaba radioaktivnih izotopov v medicini, raziskavah in industriji.

(24) Vse države članice proizvajajo radioaktivne odpadke ne glede na to, ali imajo jedrske reaktorje za proizvodnjo električne energije ali ne. Radioaktivni odpadki izvirajo predvsem iz dejavnosti, povezanih s proizvodnjo energije, med drugim iz obratovanja jedrskih elektrarn in njihove razgradnje, vendar tudi iz drugih dejavnosti, kot je uporaba radioaktivnih izotopov v medicini, raziskavah in industriji.

Predlog spremembe  15

Predlog direktive

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25) Izrabljeno gorivo nastaja tudi pri obratovanju jedrskih reaktorjev. Vsaka država članica lahko opredeli svoja pravila glede gorivnega ciklusa, bodisi da izrabljeno gorivo šteje za dragoceno sredstvo, ki ga je mogoče predelati, ali da se odloči, da ga odstrani kot odpadek. Ne glede na to, katero možnost izbere, je treba proučiti možnosti odlaganja visokoradioaktivnih odpadkov, ki so bili ločeni v predelavi, ali izrabljenega goriva, ki velja za odpadek.

(25) Izrabljeno gorivo nastaja tudi pri obratovanju jedrskih reaktorjev. Vsaka država članica lahko opredeli svoja pravila glede gorivnega ciklusa, bodisi da izrabljeno gorivo šteje za dragoceno sredstvo, ki ga je mogoče predelati in reciklirati, ali da se odloči, da ga odstrani kot odpadek. Ne glede na to, katero možnost izbere, je treba proučiti možnosti odlaganja visokoradioaktivnih odpadkov, ki so bili ločeni v predelavi, ali izrabljenega goriva, ki velja za odpadek.

Predlog spremembe  16

Predlog direktive

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27) Radioaktivne odpadke, vključno z izrabljenim gorivom, ki velja za odpadek, je treba dolgoročno shraniti in izolirati pred ljudmi in življenjskim okoljem. Zaradi njihove specifične narave (vsebnost radionuklidov) so potrebne ureditve, da bi se zaščitilo zdravje ljudi in okolja pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočega sevanja, vključno z odlaganjem v ustreznih objektih kot zadnjo fazo ravnanja z njimi. Skladiščenje radioaktivnih odpadkov je vključno z dolgoročnim skladiščenjem prehodna rešitev in ne predstavlja nadomestne možnosti odlaganja.

(27) Radioaktivne odpadke, vključno z izrabljenim gorivom, ki velja za odpadek, je treba ustrezno kondicionirati, dolgoročno shraniti in izolirati pred ljudmi in življenjskim okoljem. Zaradi njihove specifične narave (vsebnost radionuklidov) so potrebne ureditve, da bi se zaščitilo zdravje ljudi in okolja pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočega sevanja, vključno z odlaganjem v ustreznih objektih kot zadnjo fazo ravnanja z njimi. Skladiščenje radioaktivnih odpadkov je vključno z dolgoročnim skladiščenjem prehodna rešitev in ne predstavlja nadomestne možnosti odlaganja.

Obrazložitev

Temeljni pogoj za varno shranitev in izolacijo od biosfere je kondicioniranje v stabilnejše oblike odpadkov in ustrezno embaliranje.

Predlog spremembe  17

Predlog direktive

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28) Nacionalna razvrstitvena shema radioaktivnih odpadkov bi morala podpirati te ureditve in popolnoma upoštevati posebne vrste in značilnosti radioaktivnih odpadkov. Natančna merila, po katerih se odpadki razvrščajo v določen razred odpadkov, so odvisna od posebne situacije v državi glede narave odpadkov in možnosti za odlaganje, ki so na voljo oziroma se preučujejo.

(28) Nacionalna razvrstitvena shema radioaktivnih odpadkov bi morala podpirati te ureditve in popolnoma upoštevati posebne vrste in značilnosti radioaktivnih odpadkov. Natančna merila, po katerih se odpadki razvrščajo v določen razred odpadkov, so odvisna od posebne situacije v državi glede narave odpadkov in možnosti za odlaganje, ki so na voljo oziroma se preučujejo. Za lažjo komunikacijo in izmenjavo informacij med državami članicami ter za zagotovitev preglednosti bi bilo treba v nacionalnem programu natančno opisati razvrstitveno shemo.

Obrazložitev

Razvrstitev radioaktivnih odpadkov je povezana z varnostnimi vidiki ravnanja z njimi. Pri tem gre za povezavo med značilnostmi odpadkov in varnostnimi cilji, ki jih določi regulativni organ ali upravljavec objekta za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Tovrstni sistemi za razvrščanje so koristni pri pripravi strategij za ravnanje z odpadki ter pri oblikovanju nacionalnih programov, zato jih je treba natančno opisati in objaviti v programih.

Predlog spremembe  18

Predlog direktive

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29) Kratkoživi nizko- in srednjeradioaktivni odpadki se običajno odlagajo na odlagališčih blizu površja. Po 30 letih raziskav je bilo na tehnični ravni splošno sprejeto, da globoka geološka odlagališča predstavljajo najvarnejšo in najtrajnejšo možnost v smislu zadnje faze ravnanja z visokoradioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, ki velja za odpadek. Zato si je treba prizadevati za odlaganje.

(29) Kratkoživi nizko- in srednjeradioaktivni odpadki se različno odlagajo na odlagališčih blizu površja (v stavbah, plitvo zakopani ali zakopani nekaj deset metrov pod površjem) ali pa v posebnih sodobnih odlagališčih v geoloških plasteh od 70 do 100 m pod zemljo. Skoraj vsi dolgo- in kratkoživi srednjeradioaktivni odpadki se skladiščijo. Po 30 letih raziskav je bila na znanstveni ravni dokazana izvedljivost globokih geoloških odlagališč, tako da bi bilo to lahko varna in smotrna možnost v smislu zadnje faze ravnanja z visokoradioaktivnimi odpadki. Dejavnosti, opravljene v okviru tehnološke platforme za odlaganje radioaktivnih odpadkov v geološke formacije (IGD-TP), bi lahko olajšale dostop do strokovnega znanja in tehnologije v zvezi s tem. Preučujejo se še druge možnosti, na primer skladiščenje na površju ali blizu površja, odlaganje v skalah ali globokih jaških (3000–5000 metrov globoko), tudi z možnostjo povratnega procesa in ponovne uporabe. Zato si je treba prizadevati za nadaljnjo preučitev vseh možnosti.

Predlog spremembe  19

Predlog direktive

Uvodna izjava 29 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(29a) Po raziskavah o odlaganju radioaktivnih odpadkov z odležavanjem ali drugimi načini zmanjševanja radioaktivnosti in razpolovne dobe bi bilo treba preučiti tudi možnost dolgoročnega reverzibilnega skladiščenja radioaktivnih odpadkov v globokih geoloških plasteh.

Predlog spremembe  20

Predlog direktive

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30) Čeprav je vsaka država članica odgovorna za svojo politiko o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, mora navedena politika spoštovati ustrezna temeljna varnostna načela, ki jih je določila agencija IAEA. Etična obveznost vsake države članice je, da se izogne ustvarjanju kakršnih koli prevelikih bremen za prihodnje generacije v smislu obstoječega izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov, kakor tudi tistih, ki bi lahko nastali zaradi razgradnje obstoječih jedrskih objektov.

(30) Čeprav je vsaka država članica odgovorna za svojo politiko o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, mora navedena politika ne le spoštovati ustrezna temeljna varnostna načela, ki jih je določila agencija IAEA, temveč tudi predpisati čim višje varnostne standarde, ki bodo odražali najsodobnejše prakse na regulativni in operativni ravni ter najboljšo razpoložljivo tehnologijo. Etična obveznost vsake države članice je, da se izogne ustvarjanju kakršnih koli prevelikih bremen za prihodnje generacije v smislu preteklega in obstoječega izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov, kakor tudi tistih, ki bi lahko nastali zaradi razgradnje obstoječih jedrskih objektov. Države članice bi morale zato oblikovati politiko razgradnje, s katero bi zagotovile, da bodo objekti po zaprtju razgrajeni kolikor mogoče varno.

Predlog spremembe  21

Predlog direktive

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31) Da bi poskrbela za odgovorno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, mora vsaka država članica vzpostaviti nacionalni okvir, ki zagotavlja politične zaveze in postopno odločanje s pomočjo ustrezne zakonodaje, ureditve in organizacije z jasno porazdelitvijo odgovornosti.

(31) Da bi poskrbela za odgovorno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, mora vsaka država članica vzpostaviti nacionalni okvir, ki bo zagotavljal politične zaveze in postopno odločanje v skladu z aarhuško konvencijo s pomočjo ustrezne zakonodaje, ureditve in organizacije z jasno porazdelitvijo odgovornosti.

Obrazložitev

Evropska unija se je kot pogodbenica aarhuške konvencije z dne 25. junija 1998 o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva pri okoljskih zadevah zavezala, da bo delovala v skladu z načeli te mednarodne pogodbe in jih je vključila v Direktivo 2003/35/ES z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem.

Predlog spremembe  22

Predlog direktive

Uvodna izjava 32 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(32a) Države članice bi morale zagotoviti zadostna finančna sredstva za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter njihovo skladiščenje.

Predlog spremembe  23

Predlog direktive

Uvodna izjava 32 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(32b) Za energetske projekte je treba nameniti dodatna sredstva – tudi za možnost prihodnjih projektov razgradnje in posledičnih projektov ravnanja z odpadki.

Predlog spremembe  24

Predlog direktive

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(33) Vzpostaviti je treba nacionalni program, ki bo zagotovil prenos političnih odločitev v jasne določbe za namen izvajanja vseh faz ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, od nastajanja do odlaganja. Te morajo vključevati vse dejavnosti, ki se nanašajo na ravnanje, predobdelavo, obdelavo, kondicioniranje, skladiščenje in odlaganje radioaktivnih odpadkov. Nacionalni program je lahko referenčni dokument ali niz dokumentov.

(33) Vzpostaviti je treba nacionalni program, ki bo zagotovil prenos političnih odločitev v jasne določbe za namen izvajanja vseh faz ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, od nastajanja do odlaganja. Te morajo vključevati vse dejavnosti, ki se nanašajo na ravnanje, predobdelavo, obdelavo, kondicioniranje, skladiščenje in odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva ter biti v skladu z načeli aarhuške konvencije. Nacionalni program je lahko referenčni dokument ali niz dokumentov.

Obrazložitev

Evropska unija se je kot pogodbenica aarhuške konvencije z dne 25. junija 1998 o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva pri okoljskih zadevah zavezala, da bo delovala v skladu z načeli te mednarodne pogodbe in jih je vključila v Direktivo 2003/35/ES z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem.

Predlog spremembe  25

Predlog direktive

Uvodna izjava 34 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(34a) Delavci v vsej verigi ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki morajo biti ne glede na svojo dejavnost ali status zaščiteni in zajeti v zakonodajo s področja zdravstva in varnosti, pri vseh instrumentih za izrabljeno gorivo in radioaktivne odpadke pa je treba upoštevati dolgoročne učinke na zdravje in varnost delavcev. Zakonodaja Evropske unije in držav članic o zdravju in varnosti pri delu velja tudi za delavce na področju ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, nespoštovanje te zakonodaje pa je treba nemudoma strogo kaznovati.

Predlog spremembe  26

Predlog direktive

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35) Pri ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki je pomembna preglednost. To je treba zagotoviti z zahtevami po učinkovitem obveščanju javnosti in priložnostjo, da vse zadevne zainteresirane strani lahko sodelujejo v postopku odločanja.

(35) Pri ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki je pomembna preglednost, bistveno pa je tudi zaupanje javnosti v načela, ki se uporabljajo za varnost odlagališč in v programih ravnanja z odpadki. To je treba zagotoviti z učinkovitim obveščanjem javnosti in priložnostjo, da lahko vse zadevne zainteresirane strani, lokalni in regionalni organi ter javnost sodelujejo v postopku odločanja.

Predlog spremembe  27

Predlog direktive

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(36) Sodelovanje med državami članicami na mednarodni ravni bi lahko olajšalo in pospešilo postopek odločanja z dostopom do strokovnega znanja in tehnologije.

(36) Sodelovanje med državami članicami na mednarodni ravni bi lahko olajšalo in pospešilo postopek odločanja z dostopom do visokokakovostnega strokovnega znanja in tehnologije ter najboljše prakse.

Predlog spremembe  28

Predlog direktive

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37) Nekatere države članice menijo, da je skupna uporaba objektov za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, vključno z odlagališči, potencialno koristna možnost, če temelji na sporazumu med zadevnimi državami članicami.

(37) Nekatere države članice menijo, da je skupna uporaba objektov za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, vključno z odlagališči, potencialno koristna in varčna možnost, če temelji na sporazumu med udeleženimi državami. V zvezi s tem je treba zagotoviti, da se ne bi onemogočali nekateri posebni primeri, zlasti že obstoječi sporazumi o izrabljenem gorivu iz raziskovalnih reaktorjev. V tej direktivi je treba primerno opredeliti potrebne pogoje, ki jih je treba izpolniti pred začetkom tovrstnih skupnih projektov.

Predlog spremembe  29

Predlog direktive

Uvodna izjava 39

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(39) Varnostna analiza in stopnjevalni pristop morata zagotoviti podlago za odločitve, povezane z razvojem, obratovanjem in zaprtjem odlagališča, in morata zagotoviti prepoznavanje področij negotovosti, na katera je treba usmeriti pozornost, da bi se še izboljšalo razumevanje tistih vidikov, ki vplivajo na varnost sistema odlaganja, vključno z naravnimi (geološkimi) in zgrajenimi pregradami, ter njegovim pričakovanim razvojem skozi čas. Varnostna analiza mora vključevati ugotovitve iz ocene varnosti in informacije o trdnosti in zanesljivosti ocene varnosti ter v njej vključenih predpostavk. Zato mora vsebovati vrsto argumentov in dokazov v podporo varnosti objekta ali dejavnosti, ki je povezana z ravnanjem z izrabljenim gorivom ali radioaktivnimi odpadki.

(39) Varnostna analiza in stopnjevalni pristop morata zagotoviti podlago za odločitve, povezane z razvojem, obratovanjem in zaprtjem odlagališča, in morata zagotoviti prepoznavanje področij negotovosti, na katera je treba usmeriti pozornost, da bi se še izboljšalo razumevanje tistih vidikov, ki vplivajo na varnost sistema odlaganja, vključno z naravnimi (geološkimi) in zgrajenimi pregradami, ter njegovim pričakovanim razvojem skozi čas. Varnostna analiza mora vključevati ugotovitve iz ocene varnosti in informacije o trdnosti in zanesljivosti ocene varnosti ter v njej vključenih predpostavk. Zato bo temeljila na vrsti argumentov in dokazov v podporo varnosti objekta ali dejavnosti, ki je povezana z ravnanjem z izrabljenim gorivom ali radioaktivnimi odpadki.

Predlog spremembe  30

Predlog direktive

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(40) Medtem ko priznava, da mora nacionalni okvir upoštevati vse nevarnosti, povezane z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ta direktiva ne zajema neradioloških nevarnosti, ki spadajo na področje uporabe Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(40) Čeprav priznava, da mora nacionalni okvir upoštevati vse nevarnosti, povezane z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ta direktiva ne zajema neradioloških nevarnosti z neradiološkimi posledicami, ki spadajo na področje uporabe Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Predlog spremembe  31

Predlog direktive

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41) Ohranitev in nadaljnje razvijanje pristojnosti in usposobljenosti pri ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki predstavljajo temeljni element za zagotovitev visoke ravni varnosti, morata temeljiti na kombinaciji učenja iz delovnih izkušenj, znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja ter tehničnega sodelovanja vseh akterjev.

(41) Ohranitev in nadaljnje razvijanje pristojnosti in usposobljenosti pri ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki predstavljajo temeljni element za zagotovitev visoke ravni varstva zdravja in okolja, varnosti in preglednosti, morata temeljiti na kombinaciji učenja iz delovnih izkušenj, znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja ter tehničnega sodelovanja vseh akterjev.

Predlog spremembe  32

Predlog direktive

Uvodna izjava 42 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(42a) V zvezi s tem bi lahko skupina evropskih regulatorjev za jedrsko varnost (ENSREG) dragoceno prispevala k enotnemu izvajanju te direktive ter tako olajšala posvetovanje, izmenjavo dobre prakse in sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi.

Obrazložitev

Poleg mednarodnih medsebojnih strokovnih pregledov bi bilo treba omeniti vlogo skupine evropskih regulatorjev za jedrsko varnost pri izvajanju te direktive. Gl. podobno sklicevanje v uvodni izjavi 16 Direktive o jedrski varnosti 2009/71/Euratom.

Predlog spremembe  33

Predlog direktive

Uvodna izjava 42 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(42b) Ta direktiva bi lahko bila koristen instrument, ki bi ga upoštevali pri preverjanju, da projekti, ki prejemajo finančna sredstva Unije v okviru finančne ali tehnične pomoči po Euratomu za objekte ali dejavnosti v zvezi z ravnanjem z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, zajemajo ukrepe, potrebne za zagotovitev varnega ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

Obrazložitev

Gl. prejšnji člen 15(4), ki bi ga bilo treba na novo ubesediti v uvodni izjavi namesto v pravni določbi: (i) ravnanje v skladu s to direktivo je del splošne ocene Komisije pri odločanju o tehnični in finančni pomoči, vendar niti v Pogodbi niti v nobenem od povezanih temeljnih aktov ni pogoj za dodelitev pomoči; (ii) sklicevanje v členu 15(4) na člen 43 Pogodbe Euratom, pri čemer ima Komisija samo pristojnost, da „svoja stališča sporoči zadevni državi članici“, kar nima operativnega učinka, ima zgolj omejeno dodano vrednost.

Predlog spremembe  34

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Njen namen je zagotoviti, da države članice določijo ustrezne nacionalne ureditve za visoko raven varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter da delavce in javnost zaščitijo pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočega sevanja.

(2) Njen namen je zagotoviti, da države članice določijo ustrezne nacionalne ureditve za najvišjo raven varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter da delavce, javnost in okolje zaščitijo pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočega sevanja.

Predlog spremembe  35

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Ohranja in spodbuja obveščanje in sodelovanje javnosti v zvezi z ravnanjem z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

(3) Zagotavlja potrebno obveščanje in sodelovanje javnosti v zvezi z ravnanjem z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

Predlog spremembe  36

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a) Direktiva postavlja minimalne standarde za države članice, vendar se lahko prosto odločijo, da bodo za izrabljeno gorivo in radioaktivne odpadke uvedle višje standarde.

Predlog spremembe  37

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – uvodno besedilo

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Ta direktiva se uporablja za:

(1) Ta direktiva se brez poseganja v Direktivo 2009/71 Euratom uporablja za:

Predlog spremembe  38

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) vse faze ravnanja z izrabljenim gorivom, kadar to izvira iz obratovanja civilnih jedrskih reaktorjev ali kadar se z njim ravna v okviru civilnih dejavnosti;

(a) vse faze ravnanja z izrabljenim gorivom, kadar to izvira iz obratovanja civilnih jedrskih reaktorjev ali kadar se z njim ravna v okviru civilnih dejavnosti, vključno z izrabljenim gorivom, ki izvira iz programov vojaške obrambe, če in kadar se ga trajno prenese v izključno civilne dejavnosti in z njim ravna v civilnem okviru;

Predlog spremembe  39

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) vse faze ravnanja z radioaktivnimi odpadki od nastanka do odlaganja, kadar ti izvirajo iz civilnih dejavnosti ali kadar se z njim ravna v okviru civilnih dejavnosti;

(b) vse faze ravnanja z radioaktivnimi odpadki od nastanka do vključno odlaganja, kadar ti izvirajo iz civilnih dejavnosti ali kadar se z njim ravna v okviru civilnih dejavnosti na ozemlju EU;

Predlog spremembe  40

Predlog direktive

Člen 3 – točka -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-1) „odobreni izpusti“ pomeni načrtovane in nadzirane izpuste plinastih ali tekočih radioaktivnih snovi, ki izvirajo iz reguliranih jedrskih objektov ali dejavnosti med običajnim obratovanjem, v okolje, in sicer v mejah, ki jih odobri pristojni regulativni organ, in v skladu z načeli in omejitvami iz Direktive Sveta 96/29/Euratom;

 

 

Predlog spremembe  41

Predlog direktive

Člen 3 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) „odlaganje“ pomeni namestitev izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov v odobren objekt, ne da bi jih imeli namen ponovno uporabiti;

(3) „odlaganje“ pomeni namestitev izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov, ki je lahko tudi dokončna, v odobren objekt ob ustreznem upoštevanju načela povratnosti;

Obrazložitev

Pri odlaganju je treba vedno zagotoviti, da je embalaža odstranjena z odpadkov ali da se da dostopati do globokih geoloških odlagališč. Del družbene sprejemljivosti takega odlagališča je načelo povratnosti, ki je povezano z dolgoročnim spremljanjem lokacije in ohranjanjem spomina o njej.

Predlog spremembe  42

Predlog direktive

Člen 3 – točka 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) „radioaktivni odpadek“ pomeni radioaktivno snov v plinasti, tekoči ali trdni obliki, za katero država članica ne predvideva nobene uporabe več, in ki jo kot radioaktivni odpadek nadzoruje upravni organ v skladu z zakonodajnim in regulativnim okvirom države članice;

(6) „radioaktivni odpadek“ pomeni radioaktivno snov v plinasti, tekoči ali trdni obliki, tudi izrabljeno gorivo in radioaktivne snovi iz predelave, za katero država članica ali fizična ali pravna oseba, katere odločitev država članica sprejme, ne predvideva ali načrtuje nobene uporabe več, pri čemer je treba upoštevati prihodnji tehnološki razvoj in napredek, in ki jo kot radioaktivni odpadek nadzoruje upravni organ v skladu z zakonodajnim in regulativnim okvirom države članice;

Obrazložitev

Izrabljeno gorivo mora biti opredeljeno kot odpadek, razen če je nedvoumno, da se ga da na kratki rok predelati brez škode za okolje.

Predlog spremembe  43

Predlog direktive

Člen 3 – točka 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a) „lokacija“pomeni geografsko območje, na katerem je odobren objekt, vključno z objektom za ravnanje z izrabljenim gorivom ali radioaktivnimi odpadki, ali na katerem poteka odobrena dejavnost;

Predlog spremembe  44

Predlog direktive

Člen 3 – točka 9 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9b) „ocena varnosti“ pomeni sistematičen proces, ki poteka ves čas načrtovanja in s katerim se zagotovi, da bodo v predlaganem načrtu izpolnjene vse pomembne varnostne zahteve, vključuje pa tudi uradno varnostno analizo, vendar ni omejena samo nanjo;

Predlog spremembe  45

Predlog direktive

Člen 3 – točka 9 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9c) „varnostna analiza“ pomeni nabor argumentov in dokazov, ki dokazujejo varnost obrata ali dejavnosti, kar zajema tudi ugotovitve varnostne ocene in izjavo o zanesljivosti teh ugotovitev. Pri odlagališču se varnostna analiza lahko nanaša na posamezno stopnjo razvoja. V teh primerih so v varnostni analizi navedena manj gotova področja ali vsa nerešena vprašanja ter je podana usmeritev za delo za reševanje teh vprašanj na prihodnjih stopnjah razvoja;

Obrazložitev

Gl. glosar Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA): terminologija na področju jedrske varnosti in zaščite pred sevanjem – izdaja iz leta 2007.

Predlog spremembe  46

Predlog direktive

Člen 3 – točka 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) „skladiščenje“ pomeni zadrževanje izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov v odobrenem objektu, ne da bi jih imeli namen ponovno uporabiti.

(13) „skladiščenje“ pomeni začasno zadrževanje izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov v odobrenem objektu, dokler se ponovno ne uporabijo;

Obrazložitev

Skladiščenje pomeni začasno hranjenje odpadkov, kar je nujna faza pri varnem ravnanju z večino vrst radioaktivnih odpadkov.

Predlog spremembe  47

Predlog direktive

Člen 3 – točka 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a) „javnost“ pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso pa tudi združenja, organizacije ali skupine fizičnih ali pravnih oseb;

Predlog spremembe  48

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Države članice opredelijo in ohranjajo nacionalne politike o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Nosijo končno odgovornost za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

(1) Države članice opredelijo in ohranjajo nacionalne politike o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Vsaka država članica nosi končno odgovornost za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki jih je proizvedla.

Predlog spremembe  49

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a) Države članice zagotovijo, da se nacionalna politika o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki izvaja v dobro osnovanem in evidentiranem postopnem postopku odločanja, v katerem se upošteva dolgoročna varnost.

Predlog spremembe  50

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 – uvodno besedilo

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Države članice zagotovijo, da:

(2) Države članice zagotovijo, da so osnova njihove nacionalne politike naslednja načela:

Predlog spremembe  51

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) nastajanje radioaktivnih odpadkov ostane na najnižji izvedljivi ravni, tako v smislu dejavnosti kot količine, in sicer z ustreznimi konstrukcijskimi ukrepi ter obratovanjem in razgradnjo, vključno z recikliranjem in ponovno uporabo konvencionalnih snovi;

(a) nastajanje radioaktivnih odpadkov ostane na najnižji izvedljivi ravni, ob spoštovanju načela kolikor mogoče razumno izvedljivo (ALARA), tako v smislu dejavnosti kot količine, in sicer z ustreznimi konstrukcijskimi ukrepi ter obratovanjem in razgradnjo, vključno s predelavo in ponovno uporabo snovi;

Predlog spremembe  52

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) je ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki varno in dolgoročno.

(d) je ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki varno in dolgoročno, ob ustreznem upoštevanju varovanja zdravja ljudi in varstva okolja;

Predlog spremembe  53

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da) so snovi med prehodnim skladiščenjem v bazenih za odlaganje izrabljenega goriva zaprte in pred odvozom skladiščene čim krajši čas;

Predlog spremembe  54

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 – točka d b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(db) se sprejmejo ukrepi za kritje prihodnjih zdravstvenih in okoljskih tveganj za izpostavljene delavce in splošno javnost;

Predlog spremembe  55

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 – točka d c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(dc) stroške ravnanja z radioaktivnimi odpadki, tudi odpadnega goriva, nosijo tisti, ki so jih proizvedli;

Predlog spremembe  56

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 – točka d d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(dd) se finančne rezerve za odlaganje, ki jih morajo povzročitelji odpadkov zagotoviti za kritje vseh stroškov ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, upravljajo v skladih pod državnim nadzorom, s čimer se zagotovi, da bodo na razpolago za trajno varno odlaganje;

Predlog spremembe  57

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 – točka d e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(de) ustrezne finančne vire nadzirajo pristojni nacionalni organi;

Predlog spremembe  58

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 – točka d f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(df) razpoložljivosti ustreznih finančnih virov nadzirajo nacionalni parlamenti;

Predlog spremembe  59

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Radioaktivni odpadki se odlagajo v državi članici, v kateri so nastali, razen če države članice sklenejo sporazume o uporabi odlagališč v eni izmed držav članic.

(3) Radioaktivni odpadki se odlagajo v državi članici, v kateri so nastali, razen če država članica sklene sporazum o uporabi odlagališč z drugo državo članico ali tretjo državo na njenem ozemlju. Če se sporazum o odlaganju radioaktivnih odpadkov sklene s tretjo državo, mora država članica pogodbenica zagotoviti, da so odpadki odloženi v skladu z določbami te direktive.

Predlog spremembe  60

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

V primeru izvoza v tretjo državo država članica izvoznica sprejme smiselne ukrepe za zagotovitev, da ima druga država program za ravnanje z radioaktivnimi odpadki z varnostnimi cilji, enakovrednimi ciljem iz te direktive.

Predlog spremembe  61

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 3 – pododstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Vsi tovrstni dogovori se sporočijo Komisiji.

Predlog spremembe  62

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a) Države članice se lahko prostovoljno odločijo, do bodo v sodelovanju z drugimi državami članicami ali tretjo državo vzpostavile skupna ali regionalna odlagališča, zato da bi izkoristile ugodne geološke ali tehnične prednosti posamezne lokacije in delile finančno breme skupnega projekta.

Predlog spremembe  63

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3b) Pred začetkom takega projekta zadevna država članica z medvladnim sporazumom zagotovi, da pobuda izpolnjuje ustrezne zahteve, pri čemer je zajeto vsaj naslednje:

 

(a) v vseh fazah razvoja projekta ter celotno življenjsko dobo odlagališča se nenehno vzdržuje javna sprejetost in podpora v vseh zadevnih državah članicah, in sicer z zagotovljenim dostopom do informacij in sodelovanjem javnosti v procesu posvetovanja;

 

(b) zagotovi se sodelovanje med pristojnimi regulativnimi organi in nacionalnimi varnostnimi organi, ki izvajajo tudi nadzor; varnostna analiza in spremljevalne varnostne ocene se opravijo v vseh zadevnih državah članicah ter zajemajo raziskovalno, izbirno in izvedbeno fazo objekta;

 

(c) doseže se sporazum o vprašanjih glede odgovornosti in jasni razdelitvi dolžnosti, pri čemer vsaka država članica nosi končno odgovornost za svoje radioaktivne odpadke;

 

(d) doseže se dogovor o finančni ureditvi, s katero se zagotovijo sredstva za vso življenjsko dobo odlagališča in obdobje po njegovem zaprtju, ter o razpoložljivosti ustreznih človeških virov, tako da se zagotovi zadostno število ustrezno usposobljenega osebja;

 

(e) v nacionalnih programih zadevnih držav članic se izda predhodno obvestilo o pravnem okviru, organizacijski strukturi, tehničnih načrtih in ureditvi, iz katerega je razvidno, da načrtovano odlaganje v jasno opredeljenem časovnem okviru izpolnjuje zahteve te direktive.

Predlog spremembe  64

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) nacionalni program izvajanja politike o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki;

(a) nacionalni program izvajanja politike o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, skladen z načelom subsidiarnosti in v katerem je vsem proizvajalcem radioaktivnih odpadkov zagotovljen dostop do varnega odlagališča radioaktivnih odpadkov pod enakimi pogoji;

Predlog spremembe  65

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) nacionalne zahteve za zdravje in varnost, izobraževanje in usposabljanje delavcev;

Predlog spremembe  66

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) sistem izdaje dovoljenj za dejavnosti in objekte za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, vključno s prepovedjo obratovanja objekta za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki nima dovoljenja;

(c) sistem izdaje dovoljenj za dejavnosti in objekte za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, vključno s prepovedjo obratovanja objektov za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki nimajo dovoljenja: na ta način se zagotovi, da se z vsemi radioaktivnimi odpadki vseh proizvajalcev ravna enako;

Predlog spremembe  67

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) sistem ustreznega institucionalnega nadzora, regulatornih pregledov, dokumentiranja in poročanja;

(d) sistem ustreznega institucionalnega nadzora, regulatornih pregledov, dokumentiranja in poročanja, pa tudi zahtevano usposabljanje za delavce, ki so vključeni v ves proces, za zagotavljanje in ohranjanje njihove varnosti in zdravja pri delu;

Predlog spremembe  68

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea) ukrepe, ki na dolgi rok zagotavljajo ustrezne finančne vire za dejavnosti in objekte, povezane z ravnanjem z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki;

Predlog spremembe  69

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fa) ukrepe za zagotovitev, da bo ustrezno financiranje za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter za njihovo namestitev določil pristojni regulativni organ s preglednim postopkom, ki se bo redno revidiral in v katerem se bo redno posvetovalo z vsemi zainteresiranimi stranmi;

Obrazložitev

Namen tega predloga spremembe je zagotoviti, da bosta ustrezno financiranje za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter njihova namestitev določena v učinkovitem in preglednem postopku, kjer bo upoštevano mnenje imetnika dovoljenja.

Predlog spremembe  70

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – točka f b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fb) izračun vseh stroškov ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. V teh informacijah morajo biti med drugim navedene ustanove, ki nosijo te stroške.

Predlog spremembe  71

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Države članice zagotovijo, da se nacionalni okvir ohrani in po potrebi izboljša, pri tem pa upoštevajo delovne izkušnje, sklepe varnostnih analiz, kot je določeno v členu 8, razvoj tehnologije in rezultate raziskav.

(2) Države članice zagotovijo, da se nacionalni okvir ohrani in po potrebi izboljša, pri tem pa upoštevajo delovne izkušnje, sklepe varnostnih analiz, kot je določeno v točki (9c), najboljšo razpoložljivo tehnologijo, zdravstvene in varnostne standarde ter rezultate raziskav.

Predlog spremembe  72

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a) Države članice zagotovijo demokratični nadzor nad regulativnim organom.

Predlog spremembe  73

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a) Pristojni regulativni organ ima pooblastilo in sredstva za redno izvajanje ocen jedrske varnosti, preiskav in kontrol, po potrebi pa tudi za izvršilne ukrepe v objektih – tudi med procesom razgradnje. V okviru teh ocen se vrednoti zdravje in varnost delavcev, tudi delavcev zunanjih pogodbenih izvajalcev, ter število zaposlenih in usposabljanje.

Predlog spremembe  74

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Države članice zagotovijo, da primarno odgovornost za varnost ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki nosi imetnik dovoljenja. Ta odgovornost ni prenosljiva.

(1) Države članice zagotovijo, da primarno odgovornost za varnost ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki nosijo imetniki dovoljenja, ki so jim pristojni organi posamezne države članice dodelili skupno odgovornost za izrabljeno gorivo in radioaktivne odpadke.

Predlog spremembe  75

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a) Države članice zagotovijo, da se varnostna analiza in spremljevalna ocena varnosti pripravita kot del vloge za izdajo dovoljenja za upravljanje objekta za ravnanje z radioaktivnimi odpadki ali odlagališča ter se v obdobju dejavnosti ali delovanja objekta po potrebi posodobita. Varnostna analiza in spremljevalne varnostne ocene zajemajo lokacijo, zasnovo, konstrukcijo, obratovanje ali zaprtje bazenov izrabljenega gradiva ali odlagališča, pa tudi dolgoročno varnost po zaprtju, med drugim s pasivnimi sredstvi, ter opisujejo vse vidike lokacije, povezane z varnostjo, zasnovo objekta, hladilne bazene za začasno shranjevanje (tudi poročanje o količini izrabljenega goriva v njih), z razgradnjo objekta ali delov objekta in ukrepi vodstvenega nadzora ter predpisanega nadzora. Varnostna analiza in spremljevalna varnostna ocena zajemata oceno zdravstvenih in varnostnih tveganj za delavce, vključno z delavci podizvajalcev, oceno zahtevanih kvalifikacij in števila osebja, ki mora biti zaradi zagotavljanja varnosti postopka vedno prisotno v objektu, da se lahko odzove v primeru nesreče.

Obrazložitev

Gl. določbe prejšnjega člena 8, ki so zdaj vključene v člen 7 oziroma v opredelitve pojmov.

Predlog spremembe  76

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1b) Države članice zagotovijo, da imetniki dovoljenja poročajo pristojnemu regulativnemu organu in drugim pomembnim pristojnim organizacijam ter da javnosti omogočijo dostop do informacij o njihovih dejavnostih ali objektih.

Predlog spremembe  77

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Države članice zagotovijo, da nacionalni okvir od imetnika dovoljenja zahteva, da pod nadzorom pristojnega regulatornega organa na sistematičen in preverljiv način redno ocenjuje in preverja ter nenehno izboljšuje varnost svojih dejavnosti in objektov, kolikor je to razumno dosegljivo.

(2) Države članice zagotovijo, da nacionalni okvir od imetnika dovoljenja zahteva, da pod nadzorom pristojnega regulativnega organa na sistematičen in preverljiv način ter po načelu najboljše razpoložljive tehnologije redno ocenjuje in preverja ter nenehno izboljšuje varnost svojih dejavnosti, vključno z zdravjem in varnostjo svojih delavcev ter podizvajalcev, in objektov, kolikor je to razumno izvedljivo. Imetniki dovoljenja o rezultatih svojih ocen poročajo pristojnemu regulativnemu organu in drugim pristojnim organizacijam, svojim delavskim predstavnikom, podizvajalcem in širši javnosti.

Predlog spremembe  78

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Ocenjevanja iz odstavka 2 vključujejo preverjanje obstoja ukrepov za preprečevanje nesreč in blažitev njihovih posledic, vključno s preverjanjem fizičnih ovir in upravnih varstvenih postopkov imetnika dovoljenja, ki bi morali odpovedati, preden bi bili delavci in prebivalstvo znatno prizadeti zaradi posledic ionizirajočega sevanja.

(3) Za ukrepe iz odstavka 2 je treba uradno zaprositi pristojni regulativni organ v okviru vloge zahtevka za dovoljenje, ki zagotavlja obvezno zagotovitev varnosti dejavnosti, ter vključujejo preverjanje obstoja ukrepov za preprečevanje nesreč in fizičnih napadov ter za blažitev njihovih posledic, vključno s preverjanjem fizičnih ovir in upravnih varstvenih postopkov imetnika dovoljenja, ki bi morali odpovedati, preden bi bili delavci, prebivalstvo in okolje znatno prizadeti zaradi posledic ionizirajočega sevanja.

Predlog spremembe  79

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Države članice zagotovijo, da nacionalni okvir od imetnikov dovoljenj zahteva, da vzpostavijo in izvajajo sisteme upravljanja s prednostnim poudarkom na varnosti, ki jih pristojni regulatorni organ redno preverja.

(4) Države članice zagotovijo, da nacionalni okvir od imetnikov dovoljenj zahteva, da vzpostavijo in izvajajo sisteme upravljanja z največjim poudarkom na varnosti in zaščiti, ki jih pristojni regulativni organ in predstavniki delavcev redno preverjajo s posebno odgovornostjo za varnost in zdravje delavcev.

Obrazložitev

Pomanjkanje zaščite bi utegnilo imeti še hujše posledice za zdravje delavcev in javnosti kot nesreče. V interesu vseh, ki delajo na tem področju, je, da sodelujejo pri preverjanju standardov in sistemov.

Predlog spremembe  80

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Države članice zagotovijo, da nacionalni okvir od imetnikov dovoljenj zahteva, da zagotovijo in vzdržujejo ustrezne finančne in človeške vire, potrebne za izpolnitev njihovih obveznosti v zvezi z varnostjo ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki iz odstavkov 1do 4.

(5) Države članice zagotovijo, da nacionalni okvir od imetnikov dovoljenj zahteva, da zagotovijo in vzdržujejo ustrezne in dolgoročne finančne in človeške vire, potrebne za izpolnitev njihovih obveznosti v zvezi z varnostjo ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki iz odstavkov 1 do 4.

Predlog spremembe  81

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a) Države članice zagotovijo, da imetniki dovoljenja čim prej obvestijo čezmejne regionalne in lokalne organe o svojih načrtih za postavitev obrata za ravnanje z odpadki, če se nahaja na takšni razdalji od državne meje, da obstaja velika možnost, da bi imela njegova gradnja, delovanje ali opustitev čezmejne posledice, kar bi veljalo tudi za primer morebitne nesreče ali incidenta.

Predlog spremembe  82

Predlog direktive

Člen 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 8

črtano

Varnostna analiza

 

(1) Varnostna analiza in spremljevalna ocena varnosti se pripravita kot del zahtevka za izdajo dovoljenja za objekt ali dejavnost. V teku razvoja objekta ali dejavnosti se po potrebi dopolnita. Obseg in vsebina varnostne analize in ocene varnosti sta usklajena z zahtevnostjo dejavnosti in obsegom nevarnosti, ki je povezan z objektom ali dejavnostjo.

 

(2) Varnostna analiza in spremljevalna ocena varnosti zajemata izbiro lokacije, konstrukcijo, gradnjo, obratovanje in razgradnjo objekta ali zaprtje odlagališča; varnostna analiza določi standarde, ki se uporabljajo pri tej oceni. Obravnava se dolgoročna varnost po zaprtju s poudarkom na tem, kako je takšno varnost mogoče v največji možni meri zagotoviti s pasivnimi sredstvi.

 

(3) Varnostna analiza za objekt opisuje vse vidike, povezane z varnostjo lokacije, konstrukcijo objekta in vodstvenim nadzorom ukrepov ter regulatornimi nadzori. Varnostna analiza in spremljevalna varnostna ocena opredeljujeta raven zagotovljene zaščite in pristojnemu regulatornemu organu ter drugim zainteresiranim stranem zagotovita, da bodo varnostne zahteve izpolnjene.

 

(4) Varnostna analiza in spremljevalna ocena varnosti se predložita v odobritev pristojnemu regulatornemu organu.

 

Obrazložitev

Gl. člen 7(1a) (novo) in opredelitve pojmov v členu 3(9a) (novo) in (9b) (novo).

Predlog spremembe  83

Predlog direktive

Člen 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 8a

 

Evidentiranje in sledenje, zlasti v zvezi z zdravjem in varnostjo delavcev

 

(1) Države članice ustanovijo sistem za evidentiranje in sledenje na področju ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

 

(2) Pri tem zagotovijo, da je sistem zmožen natančno določiti lokacijo in pogoje proizvodnje, uporabe, transporta, skladiščenja ali odlaganja izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov.

 

(3) Države članice zagotovijo, da imetnik dovoljenja ali državni organ hranita informacije o delavcih, ki so bili med delom izpostavljeni izrabljenemu gorivu in radioaktivnim odpadkom, tako da se omogoči dolgoročno spremljanje poklicnih bolezni.

Predlog spremembe  84

Predlog direktive

Člen 8 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 8b

 

Postopki in sankcije

 

Države članice v skladu s splošnimi načeli zagotovijo, da se v primeru kršitev obveznosti iz te direktive uporabijo upravni ali sodni postopki ter sankcije, ki so učinkovite, odvračalne in sorazmerne s težo kršitve.

Predlog spremembe  85

Predlog direktive

Člen 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da nacionalni okvir vključuje ureditev za izobraževanje in usposabljanje, ki izpolnjuje potrebe vseh strani, odgovornih za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, da bi se vzdrževala in dodatno razvijala potrebno strokovno znanje in usposobljenost.

Države članice zagotovijo, da nacionalni okvir vključuje ureditev za izobraževanje ter redno in preventivno usposabljanje, ki izpolnjuje potrebe vseh strani, odgovornih za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, da bi se v skladu s tehničnim in znanstvenim napredkom vzdrževala in dodatno razvijala potrebno znanstveno in tehnično strokovno znanje in usposobljenost. Države članice namenijo posebno pozornost osebam, ki so posredno navzoče v objektu, ter zagotovijo, da se jim pred ravnanjem z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom ponudi ustrezno in aktualno izobraževanje in usposabljanje. Države članice zagotovijo, da so imetniki dovoljenja zmožni izvajati in financirati tovrstno ureditev, zato da bi zagotovili varnost in zdravje vseh oseb, vključenih v ta proces. Izobraževanje in usposabljanje delavcev je v skladu z mednarodno priznanimi standardi, s čimer se okrepi skupna odgovornost za zdravje in varnost v jedrski industriji. Države članice tudi zagotovijo, da bo njihov nacionalni okvir vseboval ureditev za spodbujanje nadaljnjih znanstvenih raziskav o obstoječih projektih odlaganja.

Predlog spremembe  86

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Države članice zagotovijo, da nacionalni okvir vključuje programe v podporo raziskavam o zmanjševanju proizvodnje radioaktivnih odpadkov in o ravnanju z njimi.

Predlog spremembe  87

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice poskrbijo, da nacionalni okvir zagotavlja, da so ustrezna finančna sredstva po potrebi na voljo za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ob upoštevanju odgovornosti proizvajalcev radioaktivnih odpadkov.

Države članice poskrbijo, da nacionalni okvir zagotavlja, da so zadostna finančna sredstva po potrebi na voljo za kritje vseh stroškov v zvezi z razgradnjo in ravnanjem z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ob popolnem upoštevanju odgovornosti proizvajalcev radioaktivnih odpadkov v skladu z načelom onesnaževalec plača in ob izogibanju uporabe državne pomoči.

Predlog spremembe  88

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a) Države članice zagotovijo, da se v skladu s postopki, določenimi na nacionalni ravni:

 

(a) pravilno izvede ocena stroškov, povezanih s strategijami ravnanja z odpadki, zlasti stroškov, povezanih z izvajanjem dolgoročnih rešitev za ravnanje z nizko-, srednje- in visokoradioaktivnimi dolgoživimi radioaktivnimi odpadki glede na njihovo naravo. To vključuje zlasti stroške razgradnje jedrskih objektov in objektov za ravnanje z jedrskimi odpadki ter stroške njihovega končnega zaprtja, vzdrževanja in spremljanja;

 

(b) vzpostavijo rezerve za kritje stroškov iz točke (a) ter namenijo ustrezna sredstva za izključno kritje teh rezerv;

 

(c) izvaja ustrezno spremljanje, ali so rezerve in upravljanje sredstev ustrezne glede na stroške iz točke (a), da se zagotovijo redne prilagoditve.

Predlog spremembe  89

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1b) Države članice vsako pregledno opredelijo stroške odlaganja, podatke objavijo in vsako leto ponovno ocenijo. Obveznosti proizvajalcev radioaktivnih odpadkov se temu ustrezno prilagodijo.

Predlog spremembe  90

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1c) Države članice ustanovijo ali imenujejo nacionalni organ, ki lahko strokovno presoja o zadevah, povezanih z upravljanjem sredstev in s stroški za razgradnjo, kot je omenjeno v odstavku 2. Ta organ je neodvisen od plačnikov prispevkov.

Predlog spremembe  91

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 1 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1d) Države članice redno poročajo Komisiji o sklepih v postopkih zadevnega nacionalnega organa pod pogoji iz člena 16.

Predlog spremembe  92

Predlog direktive

Člen 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice vzpostavijo in izvajajo ustrezne programe za zagotavljanje kakovosti v zvezi z varnostjo ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

Države članice vzpostavijo in izvajajo ustrezne programe za zagotavljanje kakovosti v zvezi z ravnanjem z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

Justification

Zagotavljanje kakovosti ne zajema samo varnosti, temveč vse vidike ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

Predlog spremembe  93

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Države članice zagotovijo, da so informacije o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki dostopne delavcem in prebivalstvu. Ta obveznost vključuje tudi zagotavljanje, da pristojni regulatiorni organ javnost obvešča o dogajanju na svojih področjih pristojnosti. Informacije se objavijo v skladu z nacionalno zakonodajo in mednarodnimi obveznostmi, če s tem niso ogroženi drugi interesi, priznani v nacionalni zakonodaji ali mednarodnih obveznostih, kot je npr. varnost.

(1) Države članice zagotovijo, da so vse informacije o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki so nujne za ohranjanje zdravja, varnosti in zaščite delavcev in prebivalstva, redno dostopne. Ta obveznost vključuje tudi zagotavljanje, da pristojni regulativni organ javnost obvešča o dogajanju na svojih področjih pristojnosti. Te informacije se objavijo v skladu z nacionalno zakonodajo in mednarodnimi obveznostmi, predvsem z aarhuško konvencijo. Informacije, ki so neposrednega pomena za zdravje in varnost delavcev in javnosti (zlasti radioaktivni in toksični izpusti in izpostavljenost izpustom) se javno objavijo ne glede na okoliščine.

Predlog spremembe  94

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a) Države članice zagotovijo, da so javnosti na voljo informacije o finančnih virih za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki iz člena 10, pri čemer se ustrezno upošteva delež stroškov, ki jih imajo proizvajalci.

Predlog spremembe  95

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1b) Države članice zagotovijo, da pri vseh odločitvah v zvezi z lokacijami za izrabljeno gorivo in radioaktivne odpadke, ki so blizu sosednjih držav, ter pri njihovem upravljanju sodelujejo javnost in institucije zadevnih držav.

Predlog spremembe  96

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Države članice javnosti zagotovijo možnost dejanskega sodelovanja v postopku odločanja o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

črtano

(Gl. naslednji predlog spremembe, kjer je del besedila Komisije vključen v novo točko 1 člena 12a.)

Predlog spremembe  97

Predlog direktive

Člen 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 12a

 

Sodelovanje javnosti

 

(1)Države članice javnosti zagotovijo možnost dejanskega zgodnjega sodelovanja pri pripravi ali pregledu nacionalnih programov za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki jih je treba pripraviti v skladu s členom 13, in tudi dostop do njih, ko so končani. Programe objavijo na javno dostopnem spletnem mestu.

 

(2) Države članice za to zagotovijo, da:

 

(a) je javnost prek javnih objav ali drugih primernih načinov, na primer elektronskih medijev, če so na voljo, obveščena o vseh predlogih za takšne programe ali za njihovo spremembo ali pregled, in da ima javnost na razpolago ustrezne informacije o teh predlogih, med drugim informacije o pravici do sodelovanja pri odločanju in o pristojnem organu, ki mu lahko posreduje pripombe ali vprašanja;

 

(b) je javnost upravičena izraziti pripombe in mnenja, ko so pred sprejetjem odločitve o programih odprte še vse možnosti;

 

(c) se pri sprejemanju teh odločitev upoštevajo rezultati sodelovanja javnosti;

 

(d) si pristojni organi po pregledu pripomb in mnenj javnosti razumno prizadevajo, da obvestijo javnost o sprejetih odločitvah in razlogih ter pomislekih, na katerih temeljijo te odločitve, vključno z informacijami o poteku sodelovanja javnosti.

 

(3) Države članice opredelijo javnost, ki je za namene odstavka 2 upravičena do sodelovanja. Države članice določijo podrobne določbe za sodelovanje javnosti po tem členu tako, da javnosti omogočijo učinkovito pripravo in sodelovanje. Zagotovijo se razumni časovni roki, ki omogočijo dovolj časa za vsako stopnjo sodelovanja javnosti po tem členu.

(Gl. prejšnji predlog spremembe: del besedila iz točke 1 je bila prvotno točka 2 člena 12.)

Predlog spremembe  98

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Nacionalni programi so v skladu z določbami iz členov 4 do 12.

(2) Nacionalni programi so v skladu z določbami iz členov 4 do 12a.

Predlog spremembe  99

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Države članice redno pregledajo in dopolnijo svoje nacionalne programe ob upoštevanju tehničnega in znanstvenega napredka, če je to primerno.

(3) Države članice redno pregledajo in dopolnijo svoje nacionalne programe ob upoštevanju tehničnega in znanstvenega napredka, če je to primerno, ter uporabijo povratne informacije iz izkušenj drugih držav članic pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki, pa tudi izide mednarodnih medsebojnih strokovnih pregledov.

Predlog spremembe  100

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a) Države članice čim prej obvestijo čezmejne regionalne in lokalne organe o svojem nacionalnem programu, če bo imelo njegovo izvajanje čezmejne učinke.

Predlog spremembe  101

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3b) Države članice v nacionalnem programu jasno navedejo razpoložljiva finančna sredstva za upravljanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

Predlog spremembe  102

Predlog direktive

Člen 14 – točka -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-1) celovito in podrobno razvrstitveno shemo za radioaktivne odpadke, ki zajema vse faze ravnanja z radioaktivnimi odpadki, od njihovega nastanka do odlaganja;

Justification

Gl. priporočilo Komisije z dne 15. septembra 1999 o sistemu za razvrščanje trdnih radioaktivnih odpadkov, UL L 265, 13. 10. 1999, str. 37.

Predlog spremembe  103

Predlog direktive

Člen 14 – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) popis vsega izrabljenega goriva in vseh radioaktivnih odpadkov ter napovedi prihodnjih količin, vključno s tistimi iz razgradnje. Popis jasno navaja lokacijo in količino snovi ter stopnjo nevarnosti, kar opredeli z ustrezno razvrstitvijo;

(1) popis vsega izrabljenega goriva in vseh radioaktivnih odpadkov ter napovedi prihodnjih količin, vključno s tistimi iz razgradnje, in sicer na podlagi razvrstitvene sheme iz točke (-1). Popis jasno navaja lokacijo in količino snovi ter stopnjo nevarnosti, pa tudi izvor odpadkov;

Predlog spremembe  104

Predlog direktive

Člen 14 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) koncepte in načrte za obdobje po zaprtju odlagališča, vključno s tem, koliko časa je treba še izvajati institucionalne nadzore, ter s sredstvi, ki jih je treba uporabiti, da bi se ohranilo dolgoročno poznavanje objekta;

(3) koncepte in načrte za obdobje po zaprtju odlagališča, vključno s tem, koliko časa je treba še izvajati institucionalne nadzore, ter s sredstvi, ki jih je treba uporabiti, da bi zagotovili nadzor in vzdrževanje ter bi se ohranilo dolgoročno poznavanje objekta;

Predlog spremembe  105

Predlog direktive

Člen 14 – točka 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7a) opis ocene stroškov iz člena 10(1a)(a) ter metod, uporabljenih za izračun ustreznih rezerv;

Predlog spremembe  106

Predlog direktive

Člen 14 – točka 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) opis veljavnega(ih) finančnega(-ih) načrta(-ov), da bi se zagotovilo, da se vsi stroški programa lahko pokrijejo v skladu s predvidenim načrtom.

(8) opis možnosti, povezanih s sestavo in upravljanjem sredstev, namenjenih v skladu s členom 10(1a)(b), ter veljavnega(ih) finančnega(-ih) načrta(-ov), da bi se zagotovilo, da se vsi stroški programa lahko pokrijejo v skladu s predvidenim načrtom in da se strogo spoštuje načelo onesnaževalec plača.

Predlog spremembe  107

Predlog direktive

Člen 14 – točka 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a) zavezujoče in preverljivo obdobje za izvajanje nacionalnih programov in spoštovanje zahtev iz odstavkov 1 do 8.

Predlog spremembe  108

Predlog direktive

Člen 14 – točka 8 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8b) načrte za izobraževanje in usposabljanje za ohranitev in razvoj strokovnega znanja in usposobljenosti, potrebne za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

Predlog spremembe  109

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a) Komisija spremlja spoštovanje obdobij, določenih v skladu s členom 14(8a) za izvajanje nacionalnih programov držav članic.

Predlog spremembe  110

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Komisija bo pri odločanju glede zagotavljanja finančne ter tehnične pomoči Euratoma za objekte in dejavnosti v zvezi z ravnanjem z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki oziroma pri svojem oblikovanju stališč glede naložbenih programov v skladu s členom 43 Pogodbe Euratom upoštevala pojasnila držav članic ter njihov napredek pri nacionalnih programih za ravnanje z odpadki.

črtano

Obrazložitev

Gl. uvodno izjavo (42b) (novo).

Predlog spremembe  111

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Države članice vsaj vsakih deset let poskrbijo za redna samoocenjevanja svojega nacionalnega okvira, pristojnih regulatornih organov, nacionalnega programa in njegovega izvajanja ter omogočijo mednarodni strokovni pregled svojega nacionalnega okvira, organa in/ali programa, da bi se zagotovila izpolnitev visokih standardov ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Rezultati vsakega strokovnega pregleda se sporočijo Komisiji in državam članicam.

(3) Države članice vsaj vsakih deset let poskrbijo za redna samoocenjevanja svojega nacionalnega okvira, pristojnih regulatornih organov, nacionalnega programa in njegovega izvajanja ter omogočijo mednarodni strokovni pregled svojega nacionalnega okvira, organa in/ali programa, da bi se zagotovila izpolnitev visokih standardov ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Rezultati vsakega strokovnega pregleda se sporočijo Komisiji, ki Evropskemu parlamentu in Svetu predloži periodično poročilo, v katerem zgoščeno predstavi sklepe, oblikovane med strokovnimi pregledi.

Predlog spremembe  112

Predlog direktive

Člen 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 16a

 

Revizija

 

Komisija najkasneje dve leti po tem, ko države članice izvedejo strokovno oceno iz člena 16(3), posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o ponovno ocenjeni zasnovi ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom. V tej ponovni oceni se upoštevajo zlasti vprašanja povratnosti in dostopnosti odpadkov po tem, ko se namestijo v odlagališče, upoštevaje razvoj na področju raziskav ter nadaljnje znanstveno znanje na tem področju. Poročilu po potrebi sledi revizija te direktive, da bi upoštevali najnovejše tehnološke raziskave na področju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva.

Predlog spremembe  113

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do … O tem takoj obvestijo Komisijo. Ko države članice sprejmejo te ukrepe, se v njih sklicujejo na to direktivo ali se na njo sklicujejo ob uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

(1) Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo do …*. O tem takoj obvestijo Komisijo. Ko države članice sprejmejo te ukrepe, se v njih sklicujejo na to direktivo ali se nanjo sklicujejo ob uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

 

* UL: Prosimo, vstaviti datum dve leti po dnevu začetka veljavnosti te direktive.

OBRAZLOŽITEV

Komisija je 3. novembra 2010 objavila predlog direktive, ki določa pravni okvir EU za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (KOM(2010)618). Predlog določa posebne zahteve za zagotovitev, da bodo države članice opredelile nacionalni regulativni in organizacijski okvir ter oblikovale ustrezne nacionalne programe za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki od njihovega nastanka do odlaganja.

1. Poročevalka pozdravlja predlog in podpira njegovo splošno shemo.

Evropski parlament je vedno pozival k usklajenim standardom in trdni zakonodaji o ravnanju z radioaktivnimi odpadki, zlasti v svoji resoluciji o oceni Euratoma ob 50-letnici evropske politike za jedrsko energijo[1].

Da bi to dosegli (po sprejetju direktive o jedrski varnosti junija 2009, v kateri so zajeta zgolj skladišča za izrabljeno gorivo, ki so neposredno povezana z jedrskimi objekti), sedanji predlog prispeva k izgradnji usklajene zakonodaje za zagotovitev dolgoročne varnosti pri ravnanju z že nastalimi in prihodnjimi radioaktivnimi odpadki, ne glede na prihodnost uporabe jedrske energije v jedrske in nejedrske namene.

Poročevalka pozdravlja zgradbo predloga, saj v skladu z načeli, ki že obstajajo na mednarodni ravni[2], gradi na pristopu, ki ga je sprejela večina najnaprednejših držav članic, in zagotavlja okvir za odgovornejše ravnanje, in sicer z uporabo: (i) nacionalnega okvira, ki sloni na jasni opredelitvi obveznosti in odgovornosti vseh udeležencev, (ii) nacionalnega programa, ki zagotavlja mejnike, časovne omejitve in jasnost postopka odločanja o radioaktivnih odpadkih, ter (iii) uravnoteženih pravil o preglednosti in obveščenosti, pregledu in nadzoru.

2. Poročevalka meni, da bi bilo treba predvideti nekatera izboljšanja za zagotovitev odgovornega in varnega ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, in ne odlašati z odločitvami, ki jih je treba sprejeti zdaj.

Med predlogi sprememb, predstavljenimi v osnutku poročila, ki ga bodo obravnavali člani tega odbora, želi poročevalka poudariti naslednje predloge, ki so po njenem mnenju prednostni:

Ø Končno odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva:

(i) Poročevalka meni, da bi bilo treba pri zasnovi in tehničnih rešitvah končnega odlaganja, zlasti globokih geoloških odlagališč izrabljenega goriva in visokoradioaktivnih odpadkov, ustrezno upoštevati načelo povratnosti. Cilj je omogočiti potencialen dostop in recikliranje odpadkov, ki so nastali iz tehničnih razlogov ali če napredek pri raziskavah omogoči pojav novih dolgoročnih tehnoloških rešitev (na primer transmutacije). To ne onemogoča zaprtja odlagališča po določenem obdobju delovanja in spremljanja, če se prihodnje generacije tako odločijo. Povratnost torej dopušča možnost previdnega napredka k najvarnejši rešitvi s tem, da prek nenehnega spremljanja in izkušenj omogoča poglabljanje znanja, pridobljenega v raziskovalni fazi. Daleč od tega, da bi oslabila kakršno koli dokončno vladno odločitev o globokih geoloških odlagališčih, bi bila faza povratnosti po mnenju poročevalke del družbene sprejemljivosti odlagališča in je povezana z dolgoročnim spremljanjem lokacije in ohranjanja spomina o njej.

(ii) Poleg tega je poročevalka po vsem besedilu vključila vrsto predlogov sprememb, ki odražajo njeno mnenje, (a) da se mora odlaganje odpadkov izvajati v skladu z mednarodno sprejetimi načeli, zahtevami in metodologijami. Zato so pomembne teme izobraževanje, širjenje znanja in ohranjanje usposobljenosti (b) in je treba za operacije, ki trajajo več desetletij, na vsakem odlagališču organizirati ustrezno upravljanje znanja ter pripraviti ohranjanje spomina; nadvse pomembni so nadzor in vzdrževanje objektov ter spremljanje okolja po zaprtju, (c) za izmenjavo in širjenje strokovnega znanja pa je bistveno mednarodno sodelovanje, pri čemer bodo imeli pomembno vlogo tudi skupni raziskovalni in razvojni programi. Zato imata v zvezi s tem pomembno vlogo mednarodni strokovni pregled in izmenjava najboljših praks, nacionalni programi pa bi morali te izkušnje nadgrajevati.

Ø Finančna sredstva:

Poročevalka bi tu rada opozorila na posebne resolucije Parlamenta o financiranju strategij razgradnje[3], še zlasti na tisto razsežnost tega vprašanja, ki je povezana z notranjim trgom. Predlog Komisije je v sedanji obliki dokaj šibek, saj za države članice ne predvideva drugih zavezujočih obveznosti kot splošno obveznost, da jamčijo, da so na voljo ustrezna finančna sredstva.

Poročevalka meni, bi moral biti cilj predloga zagotoviti, da se namenijo finančna sredstva, ki bodo zadostovala za potrebe razgradnje jedrskih elektrarn, pa tudi za ravnanje z nastalimi radioaktivnimi odpadki, njihovo kondicioniranje in končno odlaganje, ter da bodo sredstva na voljo, ko bo potrebno, uporabljala pa se bodo pregledno.

Temu so namenjeni predlogi sprememb člena 10, ki določajo strožje zahteve za države članice, ki naj se jih izvaja v skladu z njihovimi nacionalnimi postopki: ocena stroškov, povezanih s strategijo ravnanja z radioaktivnimi odpadki; rezerve, vzpostavljene za financiranje prihodnje razgradnje ali dejavnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki ter potrebna sredstva za kritje teh rezerv; ustrezno spremljanje vseh ravni rezerv in upravljanja sredstev; revizije, ki jih opravijo neodvisna nacionalna telesa za preverjanje, da se sredstva, pridobljena za te prihodnje dejavnosti, uporabljajo zgolj za dejavnosti razgradnje ali ravnanje z radioaktivnimi odpadki; redno poročanje držav članic Komisiji. Nadaljnje zahteve glede vsebine nacionalnih programov so vzporedno vključene v člen 14.

Ø Razvoj regionalnih odlagališč:

Končno odgovornost za varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter za njihovo odlaganje nosijo države članice, ki jih proizvedejo. Poročevalka meni, da se lahko spoštovanje te temeljne zahteve združi z uporabo skupne rešitve držav članic za radioaktivne odpadke, pod pogojem, da se to izvaja pod nekaterimi strogimi in ustrezno opredeljenimi pogoji. Čeprav je bistveno, da vsaka država članica razvije lasten nacionalni program in sprejme končno odločitev o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, poročevalka meni, da bi morala predlagana direktiva – ki v uvodni izjavi št. 37 potencialno že priznava interes za skupno rešitev –, opredeliti predhodne zahteve, ki jih je treba izpolniti pred začetkom takih prostovoljnih skupnih projektov.

Obstajajo že raziskovalne študije ali projekti večnacionalnega sodelovanja, kot so na primer delo Mednarodne agencije za atomsko energijo[4], in ponovno oživljena prizadevanja za neširjenje jedrskega orožja ali pa prek delovne skupine ERDO[5], ki združuje več držav članic[6] za raziskavo izvedljivosti ustanovitve večnacionalne evropske organizacije za razvoj odlagališč. To delo utira pot razvoju metodologije za razdelan koncept skupnih globokih geoloških odlagališč, ki bodo varna, zavarovana in družbeno sprejeta.

Poročevalka gradi na tem delu in priznava, da bi utegnil biti ta koncept v nekaterih okoliščinah zanimiv, vendar meni, da ta rešitev ne sme omogočati, da bi se države članice na ta način izogibale svojim nacionalnim obveznostim iz sedanjega predloga ali odlagale sprejetje končne odločitve o ravnanju z radioaktivnimi odpadki. Zato bi lahko bila vsaka skupna ali regionalna pobuda za odlagališča, tako kot velja za nacionalne rešitve, opisana v ustrezni nacionalni strategiji, kar bi vodilo v obširno javno posvetovanje, in bi se lahko začela izvajati, ko bodo izpolnjene predhodne zahteve iz člena 4, zlasti glede varnostnih standardov, sistemov odgovornosti, zagotavljanja financiranja za življenjsko obdobje objekta in po njegovem zaprtju.

V povezavi s tem vprašanjem je treba z določbami člena 4 ponovno vzpostaviti možnost čezmejnih pošiljk jedrskih odpadkov, ustrezno pooblaščenih na podlagi direktive iz leta 2006.

Ø Preglednost in udeležba javnosti:

Poročevalka meni, da je pri pripravi in pregledu nacionalnega programa v skladu z direktivo 2003/35/ES[7] bistveno doseči soglasje ob soudeležbi javnosti. S sodelovanjem javnosti bi prišli do dogovora in sodelovanja, nato pa do družbene legitimnosti strategij za ravnanje z radioaktivnimi odpadki.

Posebne določbe so vključene v člen 12a (novo).

Poleg tega so v celotnem besedilu predlagani drugi podrobni predlogi sprememb, kot je sprememba določb o varnostni analizi, ki so bile prvotno v posebnem členu 8, zdaj pa so prenesene v ustrezne člene – v opredelitve pojmov in člen 7 o imetniku dovoljenja – in preoblikovane tako, da so skladne s področjem uporabe direktive.

* *

*

  • [1]  Poročilo Eugenijusa Maldeikisa z dne 10. maja 2007.
  • [2]  Skupna konvencija o varnem ravnanju z izrabljenim gorivom in varnem ravnanju z radioaktivnimi odpadki („skupna konvencija“), IAEA INFCIRC/546 z dne 24. decembra 1997 in oblikovani varnostni standardi.
  • [3]  Poročilo Rebecce Harms o programu Kozloduj , ki je bilo sprejeto na plenarnem zasedanju 20. maja 2010,
    Poročilo Rebecce Harms o jedrski varnosti: finančni sredstvih, namenjenih razgradnji jedrskih elektrarn, ki je bilo sprejeto novembra 2005.
  • [4]  Developing multinational radioactive waste repositories: infrastructural framework and scenarios of cooperation (Razvijanje večnacionalnih odlagališč radioaktivnih odpadkov: infrastrukturni okvir in scenariji sodelovanja) 2004, IAEA-TECDOC-1413
  • [5]  www.erdo-wg.eu
  • [6]  Avstrija, Bolgarija, Irska, Italija, Nizozemska, Litva, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija
  • [7]  Direktiva št. 2003/35/ES z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem, UL L 156, 25.6.2003, str. 17.

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (15. 4. 2011)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu Direktive Sveta o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki
(KOM(2010)0618 – C7‑0387/2010 – 2010/0306(NLE))

Pripravljavka mnenja: Jean Lambert

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Pravna podlaga za ta predlogo direktive Sveta, o kateri se s Parlamentom samo posvetuje, je Pogodba Euratom. Komisija meni, da sta poglavje 3 ter člena 2(b) in 30 Pogodbe Euratom ustrezna pravna podlaga, pripravljavka mnenja pa, da se tu poraja vprašanje uporabnosti nekaterih standardov, povezanih z zdravjem in varnostjo, posvetovanjem z delavci in drugo zakonodajo po ustanovnih pogodbah. Zato se že prvi predlog spremembe navezuje na pravno podlago. S to spremembo pa bi bil Parlament vključen v popolno soodločanje na tem pomembnem področju.

Obrazložitev Komisije se glasi:

„Temeljno načelo ravnanja z radioaktivnimi odpadki je njihovo shranjevanje in izolacija pred ljudmi in biosfero, vse dokler predstavljajo radiološko nevarnost. Priznano etično načelo poleg tega določa, da se mora družba izogniti ustvarjanju prevelikih bremen za prihodnje generacije, to pa pomeni, da mora sedanja generacija, ki uživa koristi jedrske električne energije ali medicinskih posegov, ustrezno ravnati z vsemi obstoječimi odpadki.“

Pripravljavka mnenja glede na pomembnost izolacije predlaga razširitev področja uporabe direktive, da se zajamejo tudi delavci, ki so odgovorni za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom: ne moremo pričakovati, da z vojaškim materialom ne bodo prihajali v stik civilisti ali civilne zmogljivosti. Pripravljavka mnenja predlaga tudi širšo opredelitev radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva (člen 3). Poseben problem ravnanja z odpadki lahko predstavljajo tudi zgodovinski odpadki zaradi slabših skladiščnih razmer, kar bi bilo treba ustrezno upoštevati pri varnostnem načrtovanju.

Glede na morebitne katastrofalne posledice človeške napake pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom so nujno potrebni strogi standardi usposabljanja, varnosti pri delu in neodvisnih inšpekcijskih pregledov. Delavci ali njihovi predstavniki bi morali biti pritegnjeni v posvetovanje ter oblikovanje in izvajanje varnostnih postopkov. Vsem delavcem na mestih, kjer se shranjujejo nevarne snovi, ali delavcem, ki delajo pri prevozu tovrstnih snovi, bi bilo treba zagotoviti stalno strokovno spopolnjevanje: to ne pomeni samo tehničnega osebja, pač pa vse delavce, ne glede na trajanje ali naravo zaposlitve ali vlogo na skladiščnem mestu. Pri odpadkih vseh stopenj morajo vsi delavci razumeti morebitne nevarnosti. Glede na to, da za delavce, ki delajo z nevarnejšimi snovmi, veljajo nekatere omejitve glede izpostavljenosti, je odločilnega pomena, da je na voljo dovolj usposobljenega osebja, spremljati pa je treba tudi zdravje delavcev. Poleg tega je pomembno, da vsi podizvajalci izpolnjujejo stroga varnostna in izobraževalna merila in da so popolnoma zmožni izvesti vzdrževalna, gradbena ali druga zahtevana dela. Pripravljavka mnenja je torej vložila predloge sprememb, povezane z vsemi temi vprašanji, tudi z vprašanjem zmožnosti za dolgoročne delovne pogoje glede potrebnih sredstev.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog direktive

Navedba sklicevanj 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti členov 31 in 32 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 153 Pogodbe,

Obrazložitev

Namen te direktive v sedanji obliki je uskladiti nacionalne socialne politike na področju varovanja zdravja delavcev pred nevarnostmi izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov, ne postavlja pa temeljnih varnostnih standardov, kakor zahteva pravna podlaga, Pogodba Euratom. Zato je ustreznejša pravna podlaga člen 153 PDEU (socialna politika).

Predlog spremembe  2

Predlog direktive

Navedba sklicevanj 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

ob upoštevanju Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, zlasti njenih členov 31 in 35,

Predlog spremembe  3

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Člen 2(b) Pogodbe določa postavitev enotnih varnostnih standardov za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva.

(1) Člen 2(b) Pogodbe Euratom določa vzpostavitev enotnih varnostnih standardov za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva.

Predlog spremembe  4

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Člen 30 Pogodbe določa opredelitev temeljnih standardov za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočih sevanj.

(2) Člen 30 Pogodbe Euratom določa opredelitev temeljnih standardov za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočih sevanj.

Predlog spremembe  5

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) člen 37 Pogodbe od držav članic zahteva, da morajo Komisiji predložiti splošne podatke o vsakem načrtu za odlaganje radioaktivnih odpadkov.

(3) Člen 37 Pogodbe Euratom od držav članic zahteva, da morajo Komisiji predložiti splošne podatke o vsakem načrtu za odlaganje radioaktivnih odpadkov.

Predlog spremembe  6

Predlog direktive

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a) Člen 153 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa uvedbo minimalnih standardov za zdravje in varnost delavcev.

Predlog spremembe  7

Predlog direktive

Uvodna izjava 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3b) V skladu z direktivo Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 je predvideno uvajanje ukrepov za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev pri delu.

Predlog spremembe  8

Predlog direktive

Uvodna izjava 3 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3c) Člen 31 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije določa osnovno pravico vsakega delavca delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo zdravje, varnost in dostojanstvo.

Predlog spremembe  9

Predlog direktive

Uvodna izjava 3 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3d) Člen 35 listine o temeljnih pravicah določa, da ima vsak posameznik pravico do preventivnega zdravstvenega varstva.

Predlog spremembe  10

Predlog direktive

Uvodna izjava 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(19a) Mednarodna organizacija dela je sprejela konvencijo1 in priporočilo2 o varstvu pred sevanjem za vse dejavnosti, ki vključujejo izpostavljenost delavcev ionizirajočemu sevanju med delom, in zahteva izvedbo ustreznih ukrepov za zagotovitev učinkovite zaščite delavcev ob upoštevanju trenutno dostopnega znanja.

 

___________________________

1 C115 Konvencija o zaščiti delavcev pred ionizirajočim sevanjem, 22. 6. 1960.

2 C114 Konvencija o zaščiti delavcev pred ionizirajočim sevanjem, 22. 6. 1960.

Predlog spremembe  11

Predlog direktive

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27) Radioaktivne odpadke, vključno z izrabljenim gorivom, ki velja za odpadek, je treba dolgoročno shraniti in izolirati pred ljudmi in življenjskim okolje. Zaradi njihove specifične narave (vsebnost radionuklidov) so potrebne ureditve, da bi se zaščitilo zdravje ljudi in okolja pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočega sevanja, vključno z odlaganjem v ustreznih objektih kot zadnjo fazo ravnanja z njimi. Skladiščenje radioaktivnih odpadkov je vključno z dolgoročnim skladiščenjem prehodna rešitev in ne predstavlja nadomestne možnosti odlaganja.

(27) Radioaktivne odpadke, vključno z izrabljenim gorivom, ki velja za odpadek, je treba ustrezno kondicionirati, dolgoročno shraniti in izolirati pred ljudmi in življenjskim okoljem. Zaradi njihove specifične narave (vsebnost radionuklidov) so potrebne ureditve, da bi se zaščitilo zdravje ljudi in okolja pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočega sevanja, vključno z odlaganjem v ustreznih objektih kot zadnjo fazo ravnanja z njimi. Skladiščenje radioaktivnih odpadkov je vključno z dolgoročnim skladiščenjem prehodna rešitev in ne predstavlja nadomestne možnosti odlaganja.

Obrazložitev

Kondicioniranje v stabilnejše oblike odpadkov in ustrezno embaliranje je temeljni pogoj za varno shranitev in izolacijo od biosfere.

Predlog spremembe  12

Predlog direktive

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30) Čeprav je vsaka država članica odgovorna za svojo politiko o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, mora navedena politika spoštovati ustrezna temeljna varnostna načela, ki jih je določila agencija IAEA. Etična obveznost vsake države članice je, da se izogne ustvarjanju kakršnih koli prevelikih bremen za prihodnje generacije v smislu obstoječega izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov, kakor tudi tistih, ki bi lahko nastali zaradi razgradnje obstoječih jedrskih objektov.

(30) Čeprav je vsaka država članica odgovorna za svojo politiko o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, mora navedena politika spoštovati ustrezna temeljna varnostna načela, ki jih je določila agencija IAEA. Etična obveznost vsake države članice je, da se izogne ustvarjanju kakršnih koli prevelikih bremen za prihodnje generacije v smislu obstoječega izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov, kakor tudi tistih, ki bi lahko nastali zaradi razgradnje obstoječih jedrskih objektov. Države članice bi morale zato oblikovati politiko razgradnje objektov, s katero bi zagotovile, da bodo objekti čim hitreje po zaprtju razgrajeni kolikor mogoče varno.

Obrazložitev

Sedanji razpon po državah članicah od takojšnje razgradnje do stoletnega odloga zaradi etične obveznosti iz prejšnje točke ni sprejemljiv.

Predlog spremembe  13

Predlog direktive

Uvodna izjava 34 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(34a) Delavci v vsej verigi ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki morajo biti ne glede na njihovo dejavnost ali status zaščiteni in zajeti v zakonodajo s področja zdravstva in varnosti, pri vseh instrumentih za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki pa je treba upoštevati dolgoročne učinke na zdravje in varnost delavcev.

Predlog spremembe  14

Predlog direktive

Uvodna izjava 34 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(34b) Pri izvajanju te direktive bi bilo treba posebno pozornost nameniti ogroženim delavcem, nespoštovanje zdravstvene in varnostne zakonodaje pa je treba nemudoma strogo kaznovati.

Predlog spremembe  15

Predlog direktive

Uvodna izjava 39 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(39a) Zakonodaja Unije o zdravju in varnosti pri delu velja tudi pri ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

Predlog spremembe  16

Predlog direktive

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41) Ohranitev in nadaljnje razvijanje pristojnosti in usposobljenosti pri ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki predstavljajo temeljni element za zagotovitev visoke ravni varnosti, morata temeljiti na kombinaciji učenja iz delovnih izkušenj, znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja ter tehničnega sodelovanja vseh akterjev.

(41) Ohranitev in nadaljnje razvijanje pristojnosti in usposobljenosti pri ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki predstavljajo temeljni element za zagotovitev visoke ravni varnosti in zaščite delavcev, morata temeljiti na kombinaciji učenja iz preventivnega usposabljanja, delovnih izkušenj, znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja ter tehničnega sodelovanja vseh akterjev.

Predlog spremembe  17

Predlog direktive

Člen 1 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Njen namen je zagotoviti, da države članice določijo ustrezne nacionalne ureditve za visoko raven varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter da delavce in javnost zaščitijo pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočega sevanja.

2. Njen namen je zagotoviti, da države članice določijo ustrezne nacionalne ureditve za čim višjo raven varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter da delavce in javnost zaščitijo pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočega sevanja.

Obrazložitev

Vedno je treba zahtevati najvišjo možno raven varnosti.

Predlog spremembe  18

Predlog direktive

Člen 1 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Ohranja in spodbuja obveščanje in sodelovanje javnosti v zvezi z ravnanjem z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

(3) Ohranja in spodbuja visoko stopnjo obveščanja in sodelovanja javnosti v zvezi z ravnanjem z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

Predlog spremembe  19

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a) Direktiva postavlja minimalne standarde za države članice, vendar se lahko države članice prosto odločijo, ali bodo za izrabljeno gorivo in radioaktivne odpadke uvedle višje standarde.

Predlog spremembe  20

Predlog direktive

Člen 2 – točka 1 – podtočka (b)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) vse faze ravnanja z radioaktivnimi odpadki od nastanka do odlaganja, kadar ti izvirajo iz civilnih dejavnosti ali kadar se z njim ravna v okviru civilnih dejavnosti;

(b) vse faze ravnanja z radioaktivnimi odpadki od nastanka do vključno odlaganja;

Obrazložitev

Manjka navedba, kateri okvir velja za jedrske objekte. Upoštevati je treba, da za vojsko delajo tudi civilisti, ki razgrajujejo vojaške objekte in odvažajo odpadke. Nekatere storitve se opravljajo pogodbeno. Za zaščito državljanov držav članic je bistveno, da se z radioaktivnimi odpadki ravna po najvišjih varnostnih standardih.

Predlog spremembe  21

Predlog direktive

Člen 2 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti, ki so lahko radioaktivni in spadajo na področje uporabe Direktive 2006/21/ES, niso predmet te direktive.

2. Odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti, ki so lahko radioaktivni in spadajo na področje uporabe Direktive 2006/21/ES, so tudi predmet te direktive.

Obrazložitev

Ta direktiva mora zajeti tudi vse naravne radioaktivne snovi, ki so bile uporabljene ali kondicionirane in ki se dajo razvrstiti kot radioaktivni odpadki. Nobenega razloga ni, da bi iz direktive izključili na primer radioaktivne odpadke, ki nastajajo pri pridobivanju in predelavi urana.

Predlog spremembe  22

Predlog direktive

Člen 2 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Ta direktiva se ne uporablja za dovoljene izpuste.

črtano

Obrazložitev

V državah članicah so številni jedrski objekti, večinoma objekti za predelavo in morda tudi drugi objekti, ki so kontaminirani zaradi jedrskih nesreč, kjer zaradi „dovoljenih izpustov“ pri čiščenju nastajajo radioaktivni odpadki, ki jih je treba imeti pod nadzorom in z njimi ustrezno ravnati.

Predlog spremembe  23

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a) „izpostavljeni delavec“ je vsaka oseba, ki je udeležena v dejavnosti v verigi ravnanja z izrabljenim gorivom ali radioaktivnimi odpadki, ne glede na njeno dejavnost ali status.

Predlog spremembe 24

Predlog direktive

Člen 4 – točka 2 – podtočka (d)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) je ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki varno in dolgoročno.

(d) je ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki tako varno, kot je nevarno za ljudi in okolje.

Predlog spremembe  25

Predlog direktive

Člen 4 – točka 2 – podtočka (da) (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da) se delavci in javnost ne izpostavljajo izrabljenemu gorivu in radioaktivnim odpadkom;

Obrazložitev

Člen 4 ni seznam splošnih načel za zaščito delavcev in splošne javnosti.

Predlog spremembe  26

Predlog direktive

Člen 4 – točka 2 – podtočka (db) (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(db) se sprejmejo ukrepi za kritje prihodnjih zdravstvenih tveganj za izpostavljene delavce, tudi za neredno zaposlene delavce;

Predlog spremembe  27

Predlog direktive

Člen 4 – točka 2 – podtočka (dc) (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(dc) se sprejmejo ukrepi za vse delavce, ki so vključeni v proces ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, tudi tiste, ki so s tem samo posredno povezani, na primer delavce v prevozu, varnostne delavce, vojsko in policijo;

Predlog spremembe  28

Predlog direktive

Člen 4 – točka 2 – podtočka (dd) (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(dd) velja skupna in solidarna odgovornost za zaščito vseh udeležencev v procesu ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

Predlog spremembe  29

Predlog direktive

Člen 5 – točka 1 – podtočka (ba) (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) nacionalne zahteve za zdravje in varnost, izobraževanje in usposabljanje delavcev;

Predlog spremembe  30

Predlog direktive

Člen 5 – točka 1 – podtočka (d)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) sistem ustreznega institucionalnega nadzora, regulatornih pregledov, dokumentiranja in poročanja;

(d) sistem ustreznega institucionalnega nadzora, regulatornih pregledov, dokumentiranja in poročanja, pa tudi nujno usposabljanje za delavce, ki so vključeni v celoten proces, za zagotavljanje in ohranjanje njihove varnosti in zdravja pri delu;

Predlog spremembe  31

Predlog direktive

Člen 5 – točka 1 – podtočka (e)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) izvršilne ukrepe, vključno s prekinitvijo dejavnosti in spremembo ali preklicem dovoljenja;

(e) izvršilne ukrepe, vključno s prekinitvijo dejavnosti in spremembo ali preklicem dovoljenja, ki med drugim krijejo tudi kršitve zdravstvene in varnostne zakonodaje v zvezi z zadevnimi delavci;

Obrazložitev

Objektom za ravnanje z odpadki bi moralo biti mogoče naložiti kazni, če ne bi spoštovali zdravstvenih in varnostnih standardov.

Predlog spremembe  32

Predlog direktive

Člen 6 – točka 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a) Države članice zagotovijo demokratični nadzor nad regulativnim organom.

Predlog spremembe  33

Predlog direktive

Člen 6 – točka 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Pristojni regulativni organ ima pooblastilo in sredstva za redno izvajanje ocen jedrske varnosti, preiskav in kontrol, po potrebi pa tudi za izvršilne ukrepe v objektih – tudi med razgradnjo. V okviru teh ocen se vrednoti zdravje in varnost delavcev, tudi podizvajalcev, ter število zaposlenih in usposabljanje.

Predlog spremembe  34

Predlog direktive

Člen 6 – točka 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Vrednotenje zdravja in varnosti delavcev iz odstavka 3a se izvaja v sodelovanju z organi, pristojnimi za zdravje in varnost delavcev.

Predlog spremembe  35

Predlog direktive

Člen 6 – točka (3 c) (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3c. Države članice zagotovijo, da ima pristojni regulativni organ pooblastila, da lahko ukaže začasno ustavitev delovanja, če ni zajamčena varnost.

Predlog spremembe  36

Predlog direktive

Člen 6 – točka (3 d) (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3d. Pristojni regulativni organ o rezultatih svojih ocen poroča državam članicam in zadevnim pristojnim organizacijam, imetnikom dovoljenj in njihovim predstavnikom delavcev, podizvajalcem in širši javnosti.

Predlog spremembe  37

Predlog direktive

Člen 6 – točka 3 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3e. Države članice zagotovijo, da pristojni regulativni organ ustvari ali določi organ, ki je za čas vsaj 50 let odgovoren za hrambo dokumentacije o delavcih, ki so delali z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, in ki dokumentacijo zbira neodvisno od delodajalcev ali podizvajalcev ob upoštevanju veljavnih pravil o varovanju podatkov in mora te informacije posredovati prizadetim delavcem in njihovim potomcem.

Predlog spremembe  38

Predlog direktive

Člen 7 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice zagotovijo, da nacionalni okvir od imetnika dovoljenja zahteva, da pod nadzorom pristojnega regulatornega organa na sistematičen in preverljiv način redno ocenjuje in preverja ter nenehno izboljšuje varnost svojih dejavnosti in objektov, kolikor je to razumno dosegljivo.

2. Države članice zagotovijo, da nacionalni okvir od imetnika dovoljenja zahteva, da pod nadzorom pristojnega regulativnega organa na sistematičen in preverljiv način redno ocenjuje in preverja ter nenehno izboljšuje varnost svojih dejavnosti, tudi zdravje in varnost svojih delavcev ter podizvajalcev, in objektov, kolikor je to razumno izvedljivo. Imetnik dovoljenja o rezultatih svojih ocen poroča pristojnemu regulativnemu organu in drugim zadevnim pristojnim organizacijam, svojim delavskim predstavnikom, predstavnikom njihovih zaposlenih, podizvajalcem in širši javnosti.

Predlog spremembe  39

Predlog direktive

Člen 7 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Ocenjevanja iz odstavka 2 vključujejo preverjanje obstoja ukrepov za preprečevanje nesreč in blažitev njihovih posledic, vključno s preverjanjem fizičnih ovir in upravnih varstvenih postopkov imetnika dovoljenja, ki bi morali odpovedati, preden bi bili delavci in prebivalstvo znatno prizadeti zaradi posledic ionizirajočega sevanja.

3. Ocenjevanja iz odstavka 2 vključujejo preverjanje obstoja ukrepov za preprečevanje nesreč in fizičnih napadov ter blažitev njihovih posledic, vključno s preverjanjem fizičnih ovir in upravnih varstvenih postopkov imetnika dovoljenja, ki bi morali odpovedati, preden bi bili delavci in prebivalstvo znatno prizadeti zaradi posledic ionizirajočega sevanja.

Obrazložitev

Teroristični napadi, zlasti s pomočjo od znotraj, imajo lahko hude posledice za varnost in zdravje delavcev in javnosti.

Predlog spremembe  40

Predlog direktive

Člen 7 – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Države članice zagotovijo, da nacionalni okvir od imetnikov dovoljenj zahteva, da vzpostavijo in izvajajo sisteme upravljanja s prednostnim poudarkom na varnosti, ki jih pristojni regulatorni organ redno preverja.

4. Države članice zagotovijo, da nacionalni okvir od imetnikov dovoljenj zahteva, da vzpostavijo in izvajajo sisteme upravljanja s prednostnim poudarkom na varnosti in zaščiti, ki jih pristojni regulativni organ in predstavniki delavcev redno preverjajo s posebno odgovornostjo za varnost in zdravje delavcev.

Obrazložitev

Pomanjkanje zaščite bi utegnile na zdravje delavcev in javnosti učinkovati še slabše kot nesreče. V interesu vseh, ki delajo na tem področju, je, da sodelujejo pri preverjanju standardov in sistemov.

Predlog spremembe  41

Predlog direktive

Člen 7 – točka 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a) Države članice zagotovijo, da lahko imetniki dovoljenj zagotovijo in izvajajo standarde varnosti in zdravja pri delu za vse delavce, ki so vključeni v proces, skozi ves proces pa jim zagotovijo tudi potrebno usposabljanje, da bi bil dosežen znanstveni napredek.

Predlog spremembe  42

Predlog direktive

Člen 8 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Varnostna analiza in spremljevalna ocena varnosti zajemata izbiro lokacije, konstrukcijo, gradnjo, obratovanje in razgradnjo objekta ali zaprtje odlagališča; varnostna analiza določi standarde, ki se uporabljajo pri tej oceni. Obravnava se dolgoročna varnost po zaprtju s poudarkom na tem, kako je takšno varnost mogoče v največji možni meri zagotoviti s pasivnimi sredstvi.

(2) Varnostna analiza in spremljevalna ocena varnosti zajemata izbiro lokacije, konstrukcijo, gradnjo, obratovanje in razgradnjo objekta ali zaprtje odlagališča; varnostna analiza določi standarde, ki se uporabljajo pri tej oceni. Obravnava se dolgoročna varnost po zaprtju s poudarkom na tem, kako je takšno varnost mogoče v največji možni meri zagotoviti s pasivnimi sredstvi. Varnost in spremljevalna varnostna ocena zajemata tudi oceno zdravstvenih in varnostnih tveganj za delavce, vključno z delavci podizvajalcev, oceno zahtevanih kvalifikacij in števila osebja, ki mora biti zaradi zagotavljanja varnosti postopka vedno prisotno v zgradbi, da se lahko ustrezno odzove v primeru nesreče.

Predlog spremembe  43

Predlog direktive

Člen 8 – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Varnostna analiza in spremljevalna ocena varnosti se predložita v odobritev pristojnemu regulatornemu organu.

4. Varnostna analiza in spremljevalna ocena varnosti se predložita v odobritev pristojnemu regulativnemu organu. Preden se mu varnostna ocena predloži, se o njej obvesti predstavnike zadevnih delavcev in se z njimi posvetuje.

Predlog spremembe  44

Predlog direktive

Člen 8 – točka 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a. Pri varnostni analizi se ne pregledajo samo podatki v zvezi z objektom, temveč tudi podatki v zvezi z vsemi sorodnimi vprašanji, denimo transport radioaktivnih odpadkov ali odstranitev izrabljenega goriva iz objekta.

Predlog spremembe  45

Predlog direktive

Člen 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 8a

 

Evidentiranje in sledenje, zlasti v zvezi z zdravjem in varnostjo delavcev

 

(1) Države članice ustanovijo sistem za evidentiranje in sledenje na področju ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

 

(2) Države članice zagotovijo, da je sistem zmožen natančno določiti lokacijo in pogoje proizvodnje, uporabe, transporta, skladiščenja ali odlaganja izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov.

 

(3) Države članice zagotovijo, da imetnik dovoljenja ali državni organ hranita informacije o delavcih, ki so bili med delom izpostavljeni izrabljenemu gorivu in radioaktivnim odpadkom, tako da se omogoči dolgoročno spremljanje z delom povezanih bolezni.

Predlog spremembe  46

Predlog direktive

Člen 8 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 8b

 

Postopki in sankcije

 

Države članice v skladu s splošnimi načeli zagotovijo, da se v primeru kršitev obveznosti iz te direktive uporabijo upravni ali sodni postopki ter sankcije, ki so učinkovite, odvračalne ter sorazmerne z resnostjo storjene kršitve in poškodbe, povzročene delavcu.

Predlog spremembe  47

Predlog direktive

Člen 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da nacionalni okvir vključuje ureditev za izobraževanje in usposabljanje, ki izpolnjuje potrebe vseh strani, odgovornih za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, da bi se vzdrževala in dodatno razvijala potrebno strokovno znanje in usposobljenost.

Države članice zagotovijo, da nacionalni okvir vključuje ureditev za izobraževanje ter redno in preventivno usposabljanje, ki izpolnjuje potrebe vseh strani, odgovornih za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, da bi se v skladu s tehničnim in znanstvenim napredkom vzdrževala in dodatno razvijala potrebno strokovno znanje in usposobljenost. Države članice namenijo posebno pozornost osebam, ki so posredno prisotne v objektih, ter zagotovijo, da se jim pred ravnanjem z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom ponudi aktualno ustrezno izobraževanje in usposabljanje. Države članice zagotovijo, da so imetniki dovoljenj zmožni izvajati in financirati te določbe, zato da bi zagotovili varnost in zdravje vseh oseb, vključenih v proces.

Predlog spremembe  48

Predlog direktive

Člen 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice poskrbijo, da nacionalni okvir zagotavlja, da so ustrezna finančna sredstva po potrebi na voljo za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ob upoštevanju odgovornosti proizvajalcev radioaktivnih odpadkov.

Države članice poskrbijo, da nacionalni okvir zagotavlja, da so ustrezna finančna sredstva po potrebi na voljo za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ob upoštevanju odgovornosti proizvajalcev radioaktivnih odpadkov, zdravstvenih in varnostnih vprašanj in poklicnih bolezni, ki bi se lahko pojavile kot posledica dolgoročne izpostavljenosti radioaktivnosti.

Predlog spremembe  49

Predlog direktive

Člen 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice vzpostavijo in izvajajo ustrezne programe za zagotavljanje kakovosti v zvezi z varnostjo ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

Države članice vzpostavijo in redno izvajajo ustrezne programe za zagotavljanje kakovosti v zvezi z varnostjo ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem.

Predlog spremembe  50

Predlog direktive

Člen 12 – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Države članice zagotovijo, da so informacije o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki dostopne delavcem in prebivalstvu. Ta obveznost vključuje tudi zagotavljanje, da pristojni regulatiorni organ javnost obvešča o dogajanju na svojih področjih pristojnosti. Informacije se objavijo v skladu z nacionalno zakonodajo in mednarodnimi obveznostmi, če s tem niso ogroženi drugi interesi, priznani v nacionalni zakonodaji ali mednarodnih obveznostih, kot je npr. varnost.

(1) Države članice zagotovijo, da so vse informacije o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki so nujne za ohranjanje zdravja, varnosti in zaščite delavcev in prebivalstva, redno dostopne. Ta obveznost vključuje tudi zagotavljanje, da pristojni regulativni organ javnost obvešča o dogajanju na svojih področjih pristojnosti. Informacije se objavijo v skladu z nacionalno zakonodajo in mednarodnimi obveznostmi, če s tem niso ogroženi drugi interesi, priznani v nacionalni zakonodaji ali mednarodnih obveznostih, kot je npr. varnost. Informacije, ki so neposrednega pomena za zdravje in varnost delavcev in širše javnosti, zlasti radioaktivni in toksični izpusti in izpostavljenost tovrstnim izpustom, se javno objavijo ne glede na okoliščine.

Predlog spremembe  51

Predlog direktive

Člen 14 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. koncepte, načrte in tehnične rešitve od nastajanja do odlaganja;

2. koncepte, načrte in tehnične rešitve od nastajanja do odlaganja; glavno prednost bi morali imeti zgodovinski radioaktivni odpadki in izrabljeno gorivo v bazenih za začasno odlaganje, zlasti zaradi njihovega vplivanja na zdravje in varnost delavcev;

Obrazložitev

Desetletja se je dopuščalo, da ni ustreznega kondicioniranja in odlagališč za velike količine radioaktivnih odpadkov. Nekatere vrste izrabljenega goriva v bazenih za odlaganje so še posebej dostopne za fizični napad. To stanje je treba nujno urediti, kar je bistveno, da se za zaposlene in javnost prepreči nevarnost nenamerne izpostavljenosti.

Predlog spremembe  52

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 1 – točka 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. oceno stroškov programa ter temeljno podlago in hipoteze za to oceno, ki morajo vključevati časovni profil;

7. podrobne načrte v zvezi s številom inšpekcijskih pregledov, viri za inšpekcije in usposabljanjem inšpekcijskih organov;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

14.4.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

44

4

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Regina Bastos, Edit Bauer, Heinz K. Becker, Mara Bizzotto, Philippe Boulland, Milan Cabrnoch, David Casa, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Marije Cornelissen, Tadeusz Cymański, Frédéric Daerden, Karima Delli, Proinsias De Rossa, Frank Engel, Sari Essayah, Richard Falbr, Ilda Figueiredo, Thomas Händel, Marian Harkin, Roger Helmer, Nadja Hirsch, Liisa Jaakonsaari, Ádám Kósa, Patrick Le Hyaric, Veronica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Csaba Őry, Siiri Oviir, Rovana Plumb, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Licia Ronzulli, Elisabeth Schroedter, Jutta Steinruck, Emilie Turunen, Traian Ungureanu

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Tunne Kelam, Gesine Meissner, Ria Oomen-Ruijten, Csaba Sógor, Cecilia Wikström, Gabriele Zimmer

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Edit Herczog, María Muñiz De Urquiza

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (14. 4. 2011)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu Direktive Sveta o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki
(KOM(2010)0618 – C7‑0387/2010 – 2010/0306(NLE))

Pripravljavec mnenja: Pavel Poc

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Predlagana direktiva določa pravni okvir EU za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Spreminja predlog Komisije za direktivo Sveta (Euratom) o ravnanju z izrabljenim jedrskim gorivom in radioaktivnimi odpadki[1].

Radioaktivne odpadke imajo vse države članice. Ne glede na to, kakšna bo prihodnost uporabe jedrske energije za energetske ali neenergetske namene, je za zagotovitev dolgoročne varnosti potrebno odlaganje kot končna faza pri ravnanju z obstoječimi in prihodnjimi radioaktivnimi odpadki.

V Evropski uniji se vsako leto proizvede 40 000 m³ radioaktivnih odpadkov, od tega je okoli 80 % kratkoživih in 5 % dolgoživih nizkoradioaktivnih odpadkov, manj kot 10 % pa je visokoradioaktivnih, kar zajema tako vitrificirane odpadke iz predelave kot izrabljeno gorivo, ki šteje za odpadek.

Povzetek predloga Komisije

Glede na značilnosti odpadkov je potrebna posebna ureditev za zaščito ljudi in okolja pred nevarnostmi ionizirajočega sevanja. Temeljno načelo ravnanja z radioaktivnimi odpadki je njihovo shranjevanje in izolacija pred ljudmi in biosfero, vse dokler odpadki predstavljajo radiološko nevarnost. Dolgoročna zaščita pred vsemi potencialnimi nevarnostmi se lahko zagotovi samo z odlaganjem, ki ima pasivno varnostno funkcijo. Glede visokoradioaktivnih odpadkov obstaja svetovno znanstveno in tehnično soglasje, da je najvarnejša in najbolj vzdržna možnost odlaganje globoko pod zemljo.

Kljub temu v državah članicah zaenkrat ni objektov za končno odlaganje visokoradioaktivnih in dolgoživih odpadkov, ki nastajajo pri uporabi jedrske energije. V petdesetih letih obstoja jedrske industrije ni bil zgrajen noben objekt za končno odlaganje, tako da se radioaktivni odpadki shranjujejo v prehodnih skladiščih.

Za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki so odgovorne države članice. Priznano etično načelo poleg tega določa, da se mora družba izogniti ustvarjanju prevelikih bremen za prihodnje generacije, to pa pomeni, da mora sedanja generacija, ki uživa koristi jedrske električne energije ali medicinskih posegov, ustrezno ravnati z vsemi obstoječimi odpadki.

Kljub temu mora večina držav še sprejeti ključne odločitve v zvezi z ravnanjem z izrabljenim gorivom in jedrskimi odpadki. Za varno ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom na vseh ravneh od nastajanja do odlaganja je potreben nacionalni okvir, ki določa politične zaveze in jasno porazdelitev odgovornosti ter po potrebi zagotavlja razpoložljivost zadostnih znanstvenih, tehničnih in finančnih virov. Zaradi izredno občutljive narave tega vprašanja je treba v postopku odločanja zagotoviti tudi obveščanje in sodelovanje javnosti.

Splošni cilj tega predloga je torej oblikovati pravni okvir EU za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki v okviru varne uporabe jedrske energije za proizvodnjo električne energije ter ionizirajočega sevanja v medicini, industriji, kmetijstvu, raziskavah in izobraževanju.

Stališče pripravljavca mnenja

Pripravljavec mnenja pozdravlja osnutek predloga za direktivo Sveta, saj bo državam članicam pomagala pri sprejemanju potrebnih političnih odločitev za oblikovanje in izvajanje nacionalnih programov, zlasti za odgovorno in varno ravnanje z visokoradioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom.

Posebno pozornost je treba nameniti temu, da bo predlog direktive zares skladen z veljavno evropsko zakonodajo, upoštevati pa je treba tudi sedanjo prakso v industriji in splošno soglasje med mednarodnimi strokovnjaki.

Da bi zagotovili trajnostno uporabo jedrske energije, predlog direktive ne bi smel dolgoročno izključiti morebitne prihodnje rabe teh radioaktivnih snovi in ne bi smel povzročiti prerazporejanja ponovno uporabnih snovi med radioaktivne odpadke.

Med tehničnimi strokovnjaki je precej široko mednarodno soglasje, da je geološko odlaganje najustreznejša metoda za dolgoročno ravnanje z najnevarnejšimi oblikami trdnih in strjenih radioaktivnih odpadkov. Za ureditev in uporabo teh odlagališč pa bodo vendarle potrebna še leta raziskav, tako da je treba ohraniti in finančno podpreti raziskave ter tehnični razvoj v zvezi s tem.

Sporazume o izvozu radioaktivnih odpadkov, ki so jih med seboj sklenile nekatere države, je treba vsakega posebej preučiti, ne pa preprosto prepovedati. Nekatere države članice svoje radioaktivne odpadke res pošiljajo v predelavo v neevropske države in del ostankov odpadkov ostaja v teh državah. Prav tako bi bilo treba državam članicam, ki izvajajo predelavo, omogočiti, da odpadne ostanke vrnejo v države, kjer je izrabljeno gorivo nastalo.

V osnutku predloga za direktivo Sveta ne bi smele biti obravnavane varnostne analize, razen tiste, povezane z objekti za odlaganje radioaktivnih odpadkov.

Pripravljavec mnenja meni, da je odlaganje radioaktivnih odpadkov aktualna zadeva, ki jo je treba rešiti ne glede na politiko posameznih držav članic. Razprava o predlagani direktivi bi morala ostati izključno tehnične narave, ne pa se sprevreči v politično bojišče o prihodnosti jedrske energije.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog direktive

Uvodna izjava 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(19a) Aarhuška konvencija z dne 25. junija 1998 o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah javnosti podeljuje pravice, strankam in javnim organom pa nalaga obveznosti glede dostopa do informacij in udeležbe javnosti ter dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah, kar vključuje ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

Predlog spremembe  2

Predlog direktive

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25) Izrabljeno gorivo nastaja tudi pri obratovanju jedrskih reaktorjev. Vsaka država članica lahko opredeli svoja pravila glede gorivnega ciklusa, bodisi da izrabljeno gorivo šteje za dragoceno sredstvo, ki ga je mogoče predelati, ali da se odloči, da ga odstrani kot odpadek. Ne glede na to, katero možnost izbere, je treba proučiti možnosti odlaganja visokoradioaktivnih odpadkov, ki so bili ločeni v predelavi, ali izrabljenega goriva, ki velja za odpadek.

(25) Izrabljeno gorivo in radioaktivni odpadki nastajajo tudi pri obratovanju jedrskih reaktorjev in pri njihovi razgradnji. Vsaka država članica lahko opredeli svoja pravila glede gorivnega ciklusa, bodisi da izrabljeno gorivo šteje za dragoceno sredstvo, ki ga je mogoče predelati, ali da se odloči, da ga odstrani kot odpadek. Ne glede na to, katero možnost izbere, je treba proučiti možnosti končnega skladiščenja ali odlaganja visokoradioaktivnih odpadkov, ki so bili ločeni v predelavi, ali izrabljenega goriva, ki velja za odpadek.

Predlog spremembe  3

Predlog direktive

Uvodna izjava 25 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(25a) Izrabljeno gorivo, shranjeno v bazenih, predstavlja dodaten možen vir radioaktivnosti v okolju, zlasti če hladilni bazeni niso več pokriti, kot nedavno v Fukušimi.

Predlog spremembe  4

Predlog direktive

Uvodna izjava 27 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(27a) Nesreča v Fukušimi je jasno pokazala na nevarnosti, povezane z odlaganjem radioaktivnih odpadkov, do podobnih nesreč pa bi lahko prišlo na območjih Unije ali sosednjih držav, kjer že obstajajo jedrski objekti (ali so v gradnji) in na katerih je visoko tveganje potresov in cunamijev, kot je na primer Akkuyu v Turčiji. Unija bi morala sprejeti vse ustrezne ukrepe za preprečitev odlaganja radioaktivnih odpadkov na teh območjih.

Predlog spremembe  5

Predlog direktive

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29) Kratkoživi nizko- in srednjeradioaktivni odpadki se običajno odlagajo na odlagališčih blizu površja. Po 30 letih raziskav je bilo na tehnični ravni splošno sprejeto, da globoka geološka odlagališča predstavljajo najvarnejšo in najtrajnejšo možnost v smislu zadnje faze ravnanja z visokoradioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, ki velja za odpadek. Zato si je treba prizadevati za odlaganje.

(29) Kratkoživi nizko- in srednjeradioaktivni odpadki se običajno odlagajo na odlagališčih blizu površja. Po 30 letih raziskav je bilo na tehnični ravni splošno sprejeto, da so globoka geološka odlagališča verjetno najvarnejša in najtrajnejša možnost v smislu zadnje faze ravnanja z visokoradioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, ki velja za odpadek. Če se razrešijo preostala varnostna vprašanja, bi bilo mogoče nadaljevati z izvajanjem.

Predlog spremembe  6

Predlog direktive

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30) Čeprav je vsaka država članica odgovorna za svojo politiko o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, mora navedena politika spoštovati ustrezna temeljna varnostna načela, ki jih je določila agencija IAEA. Etična obveznost vsake države članice je, da se izogne ustvarjanju kakršnih koli prevelikih bremen za prihodnje generacije v smislu obstoječega izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov, kakor tudi tistih, ki bi lahko nastali zaradi razgradnje obstoječih jedrskih objektov.

(30) Čeprav je vsaka država članica odgovorna za svojo politiko o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, mora navedena politika spoštovati ustrezna temeljna varnostna načela, ki jih je določila agencija IAEA. Etična obveznost vsake države članice je, da se izogne ustvarjanju kakršnih koli prevelikih bremen za prihodnje generacije v smislu obstoječega izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov, kakor tudi tistih, ki bi lahko nastali zaradi razgradnje obstoječih jedrskih objektov. Države članice bi morale zato oblikovati politiko razgradnje objektov, s katero bi zagotovile, da bodo objekti čim hitreje po zaprtju razgrajeni kolikor mogoče varno.

Predlog spremembe  7

Predlog direktive

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31) Da bi poskrbela za odgovorno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, mora vsaka država članica vzpostaviti nacionalni okvir, ki zagotavlja politične zaveze in postopno odločanje s pomočjo ustrezne zakonodaje, ureditve in organizacije z jasno porazdelitvijo odgovornosti.

(31) Da bi poskrbela za odgovorno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, mora vsaka država članica vzpostaviti nacionalni okvir, ki zagotavlja politične zaveze in postopno odločanje v skladu z Aarhuško konvencijo s pomočjo ustrezne zakonodaje, ureditve in organizacije z jasno porazdelitvijo odgovornosti.

Obrazložitev

Evropska unija se je kot pogodbenica Aarhuške konvencije z dne 25. junija 1998 o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva pri okoljskih zadevah zavezala, da bo delovala v skladu z načeli te mednarodne pogodbe in jih uveljavila v Direktivi 2003/35/ES z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem.

Predlog spremembe  8

Predlog direktive

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(33) Vzpostaviti je treba nacionalni program, ki bo zagotovil prenos političnih odločitev v jasne določbe za namen izvajanja vseh faz ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, od nastajanja do odlaganja. Te morajo vključevati vse dejavnosti, ki se nanašajo na ravnanje, predobdelavo, obdelavo, kondicioniranje, skladiščenje in odlaganje radioaktivnih odpadkov. Nacionalni program je lahko referenčni dokument ali niz dokumentov.

(33) Vzpostaviti je treba nacionalni program, ki bo zagotovil prenos političnih odločitev v jasne določbe za namen izvajanja vseh faz ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, od nastajanja do odlaganja. Te morajo vključevati vse dejavnosti, ki se nanašajo na ravnanje, predobdelavo, obdelavo, kondicioniranje, skladiščenje in odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva ter biti v skladu z načeli Aarhuške konvencije. Nacionalni program je lahko referenčni dokument ali niz dokumentov.

Obrazložitev

Evropska unija se je kot pogodbenica Aarhuške konvencije z dne 25. junija 1998 o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva pri okoljskih zadevah zavezala, da bo delovala v skladu z načeli te mednarodne pogodbe in jih uveljavila v Direktivi 2003/35/ES z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem.

Predlog spremembe  9

Predlog direktive

Uvodna izjava 34 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(34a) Delavci v vsej verigi ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki morajo biti zaščiteni in pokriti, ne glede na dejavnost ali status; pri vseh instrumentih za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki je treba upoštevati dolgoročne učinke na zdravje in varnost delavcev.

Predlog spremembe  10

Predlog direktive

Uvodna izjava 34 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(34b) Pri izvajanju te direktive naj se posebna pozornost posveti ogroženim delavcem; nespoštovanje zdravstvene in varnostne zakonodaje naj se nemudoma strogo kaznuje.

Predlog spremembe  11

Predlog direktive

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35) Pri ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki je pomembna preglednost. To je treba zagotoviti z zahtevami po učinkovitem obveščanju javnosti in priložnostjo, da vse zadevne zainteresirane strani lahko sodelujejo v postopku odločanja.

(35) Pri ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki naj se upošteva Aarhuška konvencija. In sicer tako, da se javnosti in vsem zadevnim zainteresiranim stranem zagotovi dostop do vseh informacij, povezanih z odlaganjem, ter z določbo, da morajo javnost in zainteresirane strani zgodaj sodelovati v postopku odločanja. V primeru, da se pri odločanju, za katerega velja obvezno sodelovanje javnosti, zavrne dostop do informacij, kot tudi v primeru splošne kršitve okoljskih predpisov bi morala imeti vsaka fizična ali pravna oseba pravico do ugovora in pravico, da sproži sodne postopke.

Obrazložitev

Evropska unija se je kot pogodbenica Aarhuške konvencije z dne 25. junija 1998 o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva pri okoljskih zadevah zavezala, da bo delovala v skladu z načeli te mednarodne pogodbe in jih uveljavila v Direktivi 2003/35/ES z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem.

Predlog spremembe  12

Predlog direktive

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37) Nekatere države članice menijo, da je skupna uporaba objektov za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, vključno z odlagališči, potencialno koristna možnost, če temelji na sporazumu med zadevnimi državami članicami.

(37) Nekatere države članice menijo, da je skupna uporaba objektov za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, vključno z odlagališči, potencialno koristna in stroškovno učinkovita možnost, če temelji na sporazumu med zadevnimi državami članicami.

Predlog spremembe  13

Predlog direktive

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41) Ohranitev in nadaljnje razvijanje pristojnosti in usposobljenosti pri ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki predstavljajo temeljni element za zagotovitev visoke ravni varnosti, morata temeljiti na kombinaciji učenja iz delovnih izkušenj, znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja ter tehničnega sodelovanja vseh akterjev.

(41) Ohranitev in nadaljnje razvijanje pristojnosti in usposobljenosti pri ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki predstavljajo temeljni element za zagotovitev visoke ravni varovanja zdravja in okolja, varnosti in preglednosti, morata temeljiti na kombinaciji učenja iz delovnih izkušenj, znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja ter tehničnega sodelovanja vseh akterjev.

Predlog spremembe  14

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Njen namen je zagotoviti, da države članice določijo ustrezne nacionalne ureditve za visoko raven varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter da delavce in javnost zaščitijo pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočega sevanja.

(2) Njen namen je zagotoviti, da države članice določijo ustrezne nacionalne ureditve za kar najvišjo raven varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter da delavce in javnost zaščitijo pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočega sevanja.

Predlog spremembe  15

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) vse faze ravnanja z izrabljenim gorivom, kadar to izvira iz obratovanja civilnih jedrskih reaktorjev ali kadar se z njim ravna v okviru civilnih dejavnosti;

(a) vse faze ravnanja z izrabljenim gorivom, vključno s prevozom, kadar to izvira iz obratovanja civilnih jedrskih reaktorjev ali kadar se z njim ravna v okviru civilnih dejavnosti;

Predlog spremembe  16

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) vse faze ravnanja z radioaktivnimi odpadki od nastanka do odlaganja, kadar ti izvirajo iz civilnih dejavnosti ali kadar se z njim ravna v okviru civilnih dejavnosti;

(b) vse faze ravnanja z radioaktivnimi odpadki od nastanka do končnega skladiščenja ali odlaganja, vključno s prevozom;

Predlog spremembe  17

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) „ravnanje z radioaktivnimi odpadki“ pomeni vse dejavnosti, ki se nanašajo na ravnanje, predobdelavo, obdelavo, kondicioniranje, skladiščenje ali odlaganje radioaktivnih odpadkov, razen prevoz z lokacije;

(7) „ravnanje z radioaktivnimi odpadki“ pomeni vse dejavnosti, ki se nanašajo na ravnanje, predobdelavo, obdelavo, kondicioniranje, skladiščenje ali odlaganje radioaktivnih odpadkov, vključno z nadzorovanjem teh postopkov in s tem povezanim vzdrževalnim delom v prehodnih ali končnih skladiščih radioaktivnih odpadkov, vključno s prevozom z lokacije;

Predlog spremembe  18

Predlog direktive

Člen 3 – točka 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) „ravnanje z izrabljenim gorivom“ pomeni vse dejavnosti, ki se nanašajo na ravnanje, skladiščenje, ponovno predelavo ali odlaganje izrabljenega goriva, razen prevoz z lokacije;

(11) „ravnanje z izrabljenim gorivom“ pomeni vse dejavnosti, ki se nanašajo na ravnanje, skladiščenje (tudi bazene za prehodno skladiščenje), ponovno predelavo ali odlaganje izrabljenega goriva, vključno s prevozom z lokacije;

Predlog spremembe  19

Predlog direktive

Člen 3 – točka 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) „skladiščenje“ pomeni zadrževanje izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov v odobrenem objektu, ne da bi jih imeli namen ponovno uporabiti.

(13) „skladiščenje“ pomeni zadrževanje izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov v odobrenem objektu, pri čemer dolgoročno obstaja konkretna možnost, da bodo ponovno uporabljeni;

Predlog spremembe  20

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) nastajanje radioaktivnih odpadkov ostane na najnižji izvedljivi ravni, tako v smislu dejavnosti kot količine, in sicer z ustreznimi konstrukcijskimi ukrepi ter obratovanjem in razgradnjo, vključno z recikliranjem in ponovno uporabo konvencionalnih snovi;

(a) nastajanje radioaktivnih odpadkov ostane na najnižji izvedljivi ravni, tako v smislu dejavnosti kot količine, in sicer z uporabo nadomestnih rešitev, ko obstajajo ekonomsko, socialno in okoljsko trajnostne nadomestne rešitve, z ustreznimi konstrukcijskimi ukrepi ter obratovanjem in razgradnjo, vključno z recikliranjem in ponovno uporabo konvencionalnih snovi;

Predlog spremembe  21

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) je ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki varno in dolgoročno.

(d) je ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki varno glede na njihovo nevarnost za ljudi in okolje;

Predlog spremembe  22

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da) se delavci, javnost in okolje ne izpostavljajo izrabljenemu gorivu in radioaktivnim odpadkom;

Predlog spremembe  23

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 – točka d b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(db) se sprejmejo ukrepi za kritje prihodnjih zdravstvenih in okoljskih tveganj za izpostavljene delavce in splošno javnost;

Predlog spremembe  24

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Radioaktivni odpadki se odlagajo v državi članici, v kateri so nastali, razen če države članice sklenejo sporazume o uporabi odlagališč v eni izmed držav članic.

(3) Radioaktivni odpadki se odlagajo v državi članici, v kateri so nastali, razen če države članice prostovoljno sklenejo sporazume o uporabi skladišč ali odlagališč v eni izmed držav članic;

Predlog spremembe  25

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a) Ta direktiva ne vpliva na pravico države članice ali podjetja v državi članici, kamor:

 

(a) se radioaktivni odpadki pošljejo v predelavo; ali

 

(b) se pošljejo drugi materiali z namenom pridobitve radioaktivnih odpadkov,

 

da radioaktivne odpadke po obdelavi vrne njihovi državi izvora. Prav tako ne vpliva na pravico države članice ali podjetja v državi članici, kamor se izrabljeno gorivo pošlje v predelavo, da radioaktivne odpadke, pridobljene v postopku predelave, vrne njihovi državi izvora.

Obrazložitev

Sporazume o izvozu radioaktivnih odpadkov, ki so jih med seboj sklenile nekatere države, je treba vsakega posebej preučiti, ne pa kar prepovedati. Direktiva ne bi smela povzročiti pravne negotovosti glede vrnitve končnih odpadkov po predelavi izrabljenega goriva v državo, v kateri je bilo jedrsko gorivo uporabljeno, in mora biti v celoti skladna z Direktivo Sveta 2006/117/Euratom o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva.

Predlog spremembe  26

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3b) radioaktivni odpadki se ne odlagajo na področjih, na katerih obstaja veliko tveganje potresov in cunamijev.

Predlog spremembe  27

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) izvršilne ukrepe, vključno s prekinitvijo dejavnosti in spremembo ali preklicem dovoljenja;

(e) izvršilne ukrepe, vključno s prekinitvijo dejavnosti in spremembo ali preklicem dovoljenja, ki med drugim krijejo tudi kršitve zdravstvene in varnostne zakonodaje v zvezi z zadevnimi delavci;

Predlog spremembe  28

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fa) ukrepe za zagotavljanje, da bo ustrezno financiranje za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter za njihovo namestitev določil pristojni regulatorni organ na podlagi preglednega postopka, ki bo redno pregledan in v katerega bo vedno vključen imetnik dovoljenja.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe skuša zagotoviti, da bo ustrezno financiranje za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter za njihovo namestitev določeno na podlagi učinkovitega in preglednega postopka, kjer bo upoštevano mnenje imetnika dovoljenja.

Predlog spremembe  29

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Države članice zagotovijo, da se nacionalni okvir ohrani in po potrebi izboljša, pri tem pa upoštevajo delovne izkušnje, sklepe varnostnih analiz, kot je določeno v členu 8, razvoj tehnologije in rezultate raziskav.

(2) Države članice zagotovijo, da se nacionalni okvir ohrani in po potrebi izboljša, pri tem pa upoštevajo delovne izkušnje, sklepe varnostnih analiz, kot je določeno v členu 8, najboljše razpoložljive tehnologije in rezultate raziskav.

Predlog spremembe  30

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a) Nacionalni programi so predmet socio–ekonomskih ocen učinka in presoje vpliva na okolje ter zagotavljajo, da ni tveganj za uhajanje urana.

Predlog spremembe  31

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a) pristojni regulatorni organ ima pooblastilo in sredstva za redno izvajanje ocen jedrske varnosti, preiskav in kontrol, po potrebi pa tudi za izvršilne ukrepe v objektih – tudi med razgradnjo. Kot sestavni del teh ocen se vrednoti zdravje in varnost delavcev, vključno z delavci zunanjih pogodbenih izvajalcev, pa tudi število zaposlenih in usposabljanje.

Predlog spremembe  32

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3b) Države članice zagotovijo, da ima pristojni regulatorni organ pooblastila, da lahko ukaže začasno ustavitev delovanja, če varnost ni zajamčena.

Predlog spremembe  33

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 3 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3c) Pristojni regulatorni organ o rezultatih svojih ocen poroča državam članicam in zadevnim pristojnim organizacijam, imetnikom dovoljenj, predstavnikom delavcev imetnikov dovoljenj, podpogodbenim izvajalcem in splošni javnosti.

Predlog spremembe  34

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a) Države članice določijo trenutek, ko se odgovornost za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki z imetnika dovoljenja prenese na organ, ki je za to ravnanje zadolžen na podlagi nacionalnega zakona.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe skuša jasno določiti trenutek, ko se odgovornost za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki z imetnika dovoljenja prenese na organ, ki je zadolžen za dolgoročno ravnanje s temi odpadki. To pa zato, ker se radioaktivni material lahko premesti pred koncem delovanja jedrskega obrata. V tem primeru imetnik dovoljenja ne more biti odgovoren za material, ki ni več shranjen v obratu.

Predlog spremembe  35

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Države članice zagotovijo, da nacionalni okvir od imetnika dovoljenja zahteva, da pod nadzorom pristojnega regulatornega organa na sistematičen in preverljiv način redno ocenjuje in preverja ter nenehno izboljšuje varnost svojih dejavnosti in objektov, kolikor je to razumno dosegljivo.

(2) Države članice zagotovijo, da nacionalni okvir od imetnika dovoljenja zahteva, da pod nadzorom pristojnega regulatornega organa na sistematičen in preverljiv način redno ocenjuje in preverja ter nenehno izboljšuje varnost svojih dejavnosti, vključno z zdravjem in varnostjo svojih delavcev in podizvajalcev, in objektov, kolikor je to razumno izvedljivo. Imetniki dovoljenja o rezultatih svojih ocen poročajo pristojnemu regulatornemu organu in drugim zadevnim pristojnim organizacijam, predstavnikom delavcev imetnikov dovoljenj, podizvajalcem in splošni javnosti.

Predlog spremembe  36

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Ocenjevanja iz odstavka 2 vključujejo preverjanje obstoja ukrepov za preprečevanje nesreč in blažitev njihovih posledic, vključno s preverjanjem fizičnih ovir in upravnih varstvenih postopkov imetnika dovoljenja, ki bi morali odpovedati, preden bi bili delavci in prebivalstvo znatno prizadeti zaradi posledic ionizirajočega sevanja.

(3) Ocenjevanja iz odstavka 2 vključujejo preverjanje obstoja ukrepov za preprečevanje nesreč in fizičnih napadov ter blažitev njihovih posledic, vključno s preverjanjem fizičnih ovir in upravnih varstvenih postopkov imetnika dovoljenja, ki bi morali odpovedati, preden bi bili delavci in prebivalstvo znatno prizadeti zaradi posledic ionizirajočega sevanja.

Predlog spremembe  37

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a) Države članice zagotovijo, da imetniki dovoljenj čezmejne regionalne in lokalne organe čim prej obvestijo o svojih načrtih za postavitev obrata za ravnanje z odpadki, če se ta obrat nahaja na takšni razdalji od državne meje, da obstaja velika možnost, da bo njegova gradnja, delovanje in opustitev imela posledice tudi na drugi strani meje, kar bi veljalo tudi za primer morebitne nesreče ali incidenta v zvezi z njim.

Predlog spremembe  38

Predlog direktive

Člen 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 7a

 

Označevanje in dokumentacija

 

Države članice zagotovijo, da imetniki dovoljenja poskrbijo, da sta oznaka na embalaži in dokumentacija o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki v taki obliki, ki ne preperi. Dokumentacija vsebuje kemično, toksikološko in radiološko sestavo vsebine ter opis ali je v trdni, tekoči ali plinasti obliki.

Obrazložitev

S tem predlogom spremembe bi zagotovili, da bi prihodnja generacija lahko ugotovila, ali je v paketih dragocena surovina in/ali nevarna snov.

Predlog spremembe  39

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Varnostna analiza in spremljevalna ocena varnosti zajemata izbiro lokacije, konstrukcijo, gradnjo, obratovanje in razgradnjo objekta ali zaprtje odlagališča; varnostna analiza določi standarde, ki se uporabljajo pri tej oceni. Obravnava se dolgoročna varnost po zaprtju s poudarkom na tem, kako je takšno varnost mogoče v največji možni meri zagotoviti s pasivnimi sredstvi.

(2) Varnostna analiza in spremljevalna ocena varnosti zajemata izbiro lokacije, načrtovanje, gradnjo, obratovanje in razgradnjo objekta ali delovanje bazenov za odlaganje izrabljenega goriva, objekta za končno skladiščenje ter delovanje ali zaprtje odlagališča; varnostna analiza določi standarde, ki se uporabljajo pri tej oceni. Obravnava se dolgoročna varnost in varnost po zaprtju s poudarkom na tem, kako je takšno varnost mogoče v največji možni meri zagotoviti s pasivnimi sredstvi. Varnost in spremljevalna varnostna ocena zajemata oceno zdravstvenih in varnostnih tveganj za delavce, vključno z delavci podizvajalcev, oceno zahtevanih kvalifikacij in števila osebja, ki mora biti zaradi zagotavljanja varnosti postopka vedno prisotno v zgradbi, da se lahko odzove v primeru nesreče.

Predlog spremembe  40

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Varnostna analiza za objekt opisuje vse vidike, povezane z varnostjo lokacije, konstrukcijo objekta in vodstvenim nadzorom ukrepov ter regulatornimi nadzori. Varnostna analiza in spremljevalna varnostna ocena opredeljujeta raven zagotovljene zaščite in pristojnemu regulatornemu organu ter drugim zainteresiranim stranem zagotovita, da bodo varnostne zahteve izpolnjene.

(3) Varnostna analiza za objekt opisuje vse vidike, povezane z varnostjo lokacije, konstrukcijo objekta, razgradnjo objekta ali njegovih delov in vodstvenim nadzorom ukrepov ter regulatornimi nadzori. Varnostna analiza in spremljevalna varnostna ocena opredeljujeta raven zagotovljene zaščite in pristojnemu regulatornemu organu ter drugim zainteresiranim stranem zagotovita, da bodo varnostne zahteve izpolnjene.

Predlog spremembe  41

Predlog direktive

Člen 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da nacionalni okvir vključuje ureditev za izobraževanje in usposabljanje, ki izpolnjuje potrebe vseh strani, odgovornih za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, da bi se vzdrževala in dodatno razvijala potrebno strokovno znanje in usposobljenost.

Države članice zagotovijo, da nacionalni okvir vključuje ureditev za izobraževanje in usposabljanje, ki izpolnjuje potrebe vseh strani, odgovornih za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, da bi se v skladu s tehničnim in znanstvenim napredkom vzdrževala in dodatno razvijala potrebno strokovno znanje in usposobljenost.

Predlog spremembe  42

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Države članice zagotovijo, da nacionalni okvir vključuje programe v podporo raziskavam o zmanjševanju radioaktivnih odpadkov in ravnanju z njimi.

Predlog spremembe  43

Predlog direktive

Člen 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice poskrbijo, da nacionalni okvir zagotavlja, da so ustrezna finančna sredstva po potrebi na voljo za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ob upoštevanju odgovornosti proizvajalcev radioaktivnih odpadkov.

Države članice poskrbijo, da nacionalni okvir zagotavlja, da so ustrezna finančna sredstva po potrebi na voljo za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ob upoštevanju odgovornosti proizvajalcev radioaktivnih odpadkov, zdravstvenih in varnostnih vprašanj in poklicnih bolezni, ki bi se lahko pojavile šele dolgo po izpostavljenosti radioaktivnosti, po načelu, da plača povzročitelj obremenitve.

Predlog spremembe  44

Predlog direktive

Člen 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice vzpostavijo in izvajajo ustrezne programe za zagotavljanje kakovosti v zvezi z varnostjo ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

Države članice vzpostavijo in izvajajo ustrezne programe za zagotavljanje kakovosti v zvezi z ravnanjem z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

Obrazložitev

Zagotavljanje kakovosti ne zajema samo varnosti, temveč vse vidike ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

Predlog spremembe  45

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Države članice zagotovijo, da so informacije o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki dostopne delavcem in prebivalstvu. Ta obveznost vključuje tudi zagotavljanje, da pristojni regulatiorni organ javnost obvešča o dogajanju na svojih področjih pristojnosti. Informacije se objavijo v skladu z nacionalno zakonodajo in mednarodnimi obveznostmi, če s tem niso ogroženi drugi interesi, priznani v nacionalni zakonodaji ali mednarodnih obveznostih, kot je npr. varnost.

(1) Države članice zagotovijo, da imajo delavci in prebivalstvo dostop do informacij o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter gradnji objekta za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom. Ta obveznost vključuje tudi zagotavljanje, da pristojni regulatorni organ vsaki pravni in fizični osebi na zahtevo ustrezno in učinkovito zagotovi redno posodobljene informacije o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom. Vsaka država članica zagotovi, da pristojni regulatorni organi vsaki pravni ali fizični osebi svetujejo o dostopu do informacij. Informacije se objavijo v skladu z nacionalno zakonodajo in mednarodnimi obveznostmi, predvsem z Aarhuško konvencijo. Informacije, ki so neposrednega pomena za zdravje in varnost delavcev ter javnosti (zlasti radioaktivni in toksični izpusti in izpostavljenost izpustom) se ne glede na okoliščine javno objavijo.

Predlog spremembe  46

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a) Postopki javne razprave vsebujejo primerne časovne okvire za posamezne stopnje, ki zagotavljajo dovolj časa za obveščanje javnosti in za to, da se ta učinkovito pripravi in sodeluje v postopku odločanja.

Predlog spremembe  47

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2b) Vsaka država članica zagotovi, da se v procesu odločanja ustrezno upošteva izid sodelovanja javnosti.

Predlog spremembe  48

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a) Države članice čim prej obvestijo čezmejne regionalne in lokalne organe o svojih nacionalnih programih, če bo imelo njihovo izvajanje čezmejne učinke.

Predlog spremembe  49

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3b) Države članice v nacionalnih programih jasno navedejo razpoložljiva finančna sredstva za upravljanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

Predlog spremembe  50

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Komisija bo pri odločanju glede zagotavljanja finančne ter tehnične pomoči Euratoma za objekte in dejavnosti v zvezi z ravnanjem z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki oziroma pri svojem oblikovanju stališč glede naložbenih programov v skladu s členom 43 Pogodbe Euratom upoštevala pojasnila držav članic ter njihov napredek pri nacionalnih programih za ravnanje z odpadki.

(4) Komisija bo pri odločanju glede zagotavljanja finančne ter tehnične pomoči Euratoma za objekte in dejavnosti v zvezi z ravnanjem z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki oziroma pri svojem oblikovanju stališč glede naložbenih programov v skladu s členom 43 Pogodbe Euratom upoštevala priglasitve držav članic ter njihov napredek pri nacionalnih programih za ravnanje z odpadki.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

12.4.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

29

12

17

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

János Áder, Elena Oana Antonescu, Kriton Arsenis, Sophie Auconie, Pilar Ayuso, Paolo Bartolozzi, Sergio Berlato, Milan Cabrnoch, Martin Callanan, Nessa Childers, Chris Davies, Esther de Lange, Anne Delvaux, Bas Eickhout, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Julie Girling, Françoise Grossetête, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Dan Jørgensen, Karin Kadenbach, Christa Klaß, Holger Krahmer, Jo Leinen, Corinne Lepage, Peter Liese, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Miroslav Ouzký, Gilles Pargneaux, Antonyia Prvanova (Antonyia Parvanova), Sirpa Pietikäinen, Mario Pirillo, Pavel Poc, Vittorio Prodi, Frédérique Ries, Oreste Rossi, Dagmar Roth-Behrendt, Daciana Octavia Sârbu, Horst Schnellhardt, Richard Seeber, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Claudiu Ciprian Tănăsescu, Åsa Westlund, Glenis Willmott, Sabine Wils

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Margrete Auken, Tadeusz Cymański, Matthias Groote, Riikka Manner, Miroslav Mikolášik, Renate Sommer, Bart Staes, Marianne Thyssen, Mihailis Tremopulos (Michail Tremopoulos), Anna Záborská

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Ashley Fox

  • [1]  Prvotni predlog Komisije iz leta 2003 (KOM (2003)0032) in njegova spremenjena različica iz leta 2004 (KOM (2004)0526).

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

26.5.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

33

6

12

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Pierre Audy, Ivo Belet, Bendt Bendtsen, Jan Březina, Reinhard Bütikofer, Maria Da Graça Carvalho, Jorgo Chatzimarkakis, Giles Chichester, Christian Ehler, Gaston Franco, Adam Gierek, Robert Goebbels, Fiona Hall, Jacky Hénin, Edit Herczog, Romana Jordan Cizelj, Krišjānis Kariņš, Lena Kolarska-Bobińska, Philippe Lamberts, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Judith A. Merkies, Jaroslav Paška, Ani Podimata (Anni Podimata), Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Michèle Rivasi, Jens Rohde, Paul Rübig, Amalia Sartori, Francisco Sosa Wagner, Konrad Szymański, Britta Thomsen, Evžen Tošenovský, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas), Niki Cavela (Niki Tzavela), Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Adina-Ioana Vălean, Kathleen Van Brempt, Alejo Vidal-Quadras, Henri Weber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Badia i Cutchet, Antonio Cancian, Vicky Ford, Rebecca Harms, Jolanta Emilia Hibner, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Mario Pirillo, Algirdas Saudargas, Peter Skinner, Hannes Swoboda