POROČILO o spremenjenem predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice
21. 6. 2011 - (KOM(2010)0093 – C7‑0046/2009 – 2009/0089(COD)) - ***I
Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Carlos Coelho
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o spremenjenem predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice
(KOM(2010)0093 – C7‑0046/2009 – 2009/0089(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2010)0093),
– ob upoštevanju člena 294(3) in členov 77(2)(a) in (b), 78(2)(e), 79(2)(c), 74, 82(1)(d) in 87(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katero je Komisija predložila predlog Parlamentu (C7‑0046/2009),
– ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja evropskega nadzornika za varstvo podatkov z dne 7. decembra 2009[1],
– ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 9. junija 2011, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju členov 55 in 37 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za proračunski nadzor (A7-0241/2011),
1. sprejme svoje stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. odobri skupno izjavo Parlamenta in Sveta, priloženo k tej resoluciji;
3. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
4. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.
PREDLOGI SPREMEMB PARLAMENTA*
k predlogu Komisije/k skupnemu stališču Sveta
---------------------------------------------------------
UREDBA (EU) št. …/… EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o ustanovitvi agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE U NIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti njenih členov 77(2)(a) in (b), 78(2)(e), 79(2)(c), 74, 82(1)(d), 85(1), 87(2)(a) in 88(2),
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
▌
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom[2],
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Druga generacija schengenskega informacijskega sistema (SIS II) je bila vzpostavljena z Uredbo (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II)[3] ter Sklepom Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II)[4]. V skladu z Uredbo (ES) št. 1987/2006 in Sklepom 2007/533/PNZ je Komisija v prehodnem obdobju odgovorna za operativno upravljanje centralnega SIS II. Po tem prehodnem obdobju bo za operativno upravljanje centralnega SIS II in nekatere vidike komunikacijske infrastrukture odgovoren organ za upravljanje.
(2) Vizumski informacijski sistem je bil vzpostavljen z Odločbo Sveta 2004/512/ES z dne 8. junija 2004 o vzpostavitvi vizumskega informacijskega sistema (VIS)[5]. V skladu z Uredbo (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (uredba o VIS)[6] je v prehodnem obdobju za operativno upravljanje VIS odgovorna Komisija. Po tem prehodnem obdobju bo za operativno upravljanje centralnega VIS, nacionalnih vmesnikov in nekatere vidike komunikacijske infrastrukture odgovoren organ za upravljanje.
(3) EURODAC je bil vzpostavljen z Uredbo Sveta (ES) št. 2725/2000 z dne 11. decembra 2000 o vzpostavitvi sistema "Eurodac" za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije[7]. Z Uredbo Sveta (ES) št. 407/2002 z dne 28. februarja 2002 o pravilih za izvedbo Uredbe (ES) št. 2725/2000 o vzpostavitvi sistema "Eurodac" za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije[8] so bile zagotovljene potrebne izvedbene določbe. ▌
(4) Da bi po prehodnem obdobju zagotovili operativno upravljanje SIS II, VIS in EURODAC ter delov komunikacijske infrastrukture, morda pa tudi operativno upravljanje drugih obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, za kar je treba sprejeti posebne zakonodajne instrumente, je treba ustanoviti organ za upravljanje
(5) Da bi ustvarili sinergijo, mora za operativno upravljanje teh obsežnih informacijskih sistemov skrbeti en subjekt, s čimer bi izkoristili ekonomijo obsega, ustvarili kritično maso in zagotovili največji možni izkoristek kapitala in človeških virov.
(5a) V skupnih izjavah, priloženih pravnim instrumentom SIS II in VIS, sta Svet in Evropski parlament Komisijo pozvala, naj po opravljeni oceni učinka pripravi potrebne zakonodajne predloge, s katerimi bi za dolgoročno operativno upravljanje centralnega SIS II in delov komunikacijske infrastrukture ter VIS postala odgovorna agencija.
(6) Ker mora biti organ za upravljanje pravno, upravno in finančno neodvisen, ga je treba ustanoviti v obliki regulativne agencije, ki je pravna oseba. Kot je bilo dogovorjeno, bi moral biti sedež agencije v Talinu (Estonija). Ker pa so bile naloge, povezane s tehničnim razvojem in pripravami na operativno upravljanje SIS II in VIS, že opravljene v Strasbourgu (Francija) in ker je bil podporni center že vzpostavljen v Sankt Johannu im Pongau (Avstrija), bi to moralo ostati nespremenjeno. Na teh dveh lokacijah bi morali tudi izvajati naloge, povezane s tehničnim razvojem in operativnim upravljanjem EURODAC, in vzpostaviti podporni center za EURODAC. To bi moralo veljati tudi za tehnični razvoj in operativno upravljanje drugih obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice ter podpornega centra, ki bi lahko zagotovil delovanje informacijskega sistema v primeru odpovedi tega sistema, če je tako določeno v zadevnem zakonodajnem instrumentu.
(7) Naloge organa za upravljanje, določene v Uredbi (ES) št. 1987/2006 in Uredbi (ES) št. 767/2008 ▌, bi morala zato opravljati agencija. Te naloge zajemajo nadaljnji tehnični razvoj.
(7a) V skladu z uredbama (ES) št. 2725/2000 in (ES) št. 407/2002 je centralna enota vzpostavljena v okviru Komisije ter je odgovorna za upravljanje osrednje zbirke podatkov Eurodac in druge naloge v zvezi s tem. Da bi izkoristili sinergije, bi morala agencija z dnem, ko začne opravljati svoje naloge, prevzeti naloge Komisije, povezane z operativnim upravljanjem sistema Eurodac, vključno z nekaterimi nalogami v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo.
(7b) Glavna naloga agencije je operativno upravljanje SIS II, VIS in EURODAC in, če bo tako odločeno, drugih obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice. Agencija bi morala biti odgovorna tudi za tehnične ukrepe, povezane s poverjenimi nalogami, ki niso normativnega značaja. Pri tem ne bi smela posegati v tiste normativne naloge, za katere je izključno pristojna Komisija oziroma pri katerih Komisiji pomaga odbor v skladu s posameznimi zakonodajnimi instrumenti za sisteme, ki jih operativno upravlja agencija.
(8) Poleg tega bi morala agencija opravljati naloge, povezane z usposabljanjem o tehnični uporabi SIS II, VIS in EURODAC in drugih obsežnih informacijskih sistemov, za katere bo morda pristojna v prihodnje.
(9) Na podlagi naslova V Pogodbe o delovanju Evropske unije („PDEU”) bi lahko z ustreznim zakonodajnim instrumentom agenciji poverili tudi pripravo, razvoj in operativno upravljanje drugih obsežnih informacijskih sistemov ▌. Agenciji bi morali te naloge poveriti le s posebnimi naknadnimi zakonodajnimi instrumenti po opravljeni oceni učinka.
(9a) Poleg tega bi morala biti agencija v skladu z določbami člena 49(6)(a) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[9], na izrecno in natančno zahtevo Komisije odgovorna za spremljanje raziskav in pilotne projekte v zvezi z obsežnimi informacijskimi sistemi na podlagi naslova V PDEU. Pri pilotnih projektih bi bilo treba posebno pozornost nameniti strategiji Evropske unije za upravljanje informacij.
(10) Prenos obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice na agencijo ne vpliva na posebna pravila, ki se uporabljajo za navedene sisteme. Za vse obsežne informacijske sisteme, katerih operativno upravljanje se prenese na agencijo, se dosledno uporabljajo zlasti posebna pravila o namenu, pravici dostopa, varnostnih ukrepih in dodatnih zahtevah glede varstva podatkov.
(11) Za učinkovit nadzor dejavnosti agencije morajo biti v upravnem odboru zastopane države članice in Komisija. Na upravni odbor se morajo prenesti potrebna pooblastila za sprejetje zlasti letnega delovnega programa, izvajanje njegovih dejavnosti v zvezi s proračunom agencije, sprejetje finančnih pravil, ki se uporabljajo za agencijo, imenovanje izvršnega direktorja ter vzpostavitev postopkov za sprejemanje odločitev izvršnega direktorja v zvezi z operativnimi nalogami agencije.
(11a) Kar zadeva SIS II, bi morala imeti Evropski policijski urad (Europol) in Eurojust na sejah upravnega odbora status opazovalca, če so na dnevnem redu vprašanja, povezana z uporabo Sklepa 2007/533/PNZ, saj imata v skladu s Sklepom 2007/533/PNZ oba pravico do dostopa do podatkov, vnesenih v SIS II, in neposrednega iskanja po njih. Europol in Eurojust bi morala imenovati vsak svojega predstavnika v svetovalno skupino za SIS II, ustanovljeno v skladu s členom 16(1)(a).
(11b) Kar zadeva VIS, bi moral imeti Europol na sejah upravnega odbora status opazovalca, če so na dnevnem redu vprašanja, povezana z uporabo Sklepa Sveta 2008/633/PNZ z dne 23. junija 2008 o dostopu imenovanih organov držav članic in Europola do vizumskega informacijskega sistema (VIS) za iskanje podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj[10] . Europolu bi bilo treba omogočiti, da v svetovalno skupino za VIS, ustanovljeno v skladu s členom 16(1)(b), imenuje svojega predstavnika.
(11c) Države članice bi morale imeti v zvezi z obsežnim informacijskim sistemom glasovalno pravico v upravnem odboru agencije, če je po pravu Unije za njih pravno zavezujoč kateri koli pravni instrument, ki ureja razvoj, vzpostavitev, delovanje in uporabo takšnega sistema. Danska bi tudi morala imeti glasovalno pravico v zvezi z obsežnim informacijskim sistemom, če se v skladu s členom 4 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji („PEU”) in PDEU, odloči, da bo zakonodajni instrument, ki ureja razvoj, ustanovitev, delovanje in uporabo tega obsežnega informacijskega sistema, prenesla v svoje notranje pravo.
(11d) Države članice bi morale imenovati člana v svetovalno skupino za obsežni informacijski sistem, če je po pravu Unije za njih pravno zavezujoč kateri koli zakonodajni instrument, ki ureja razvoj, vzpostavitev, delovanje in uporabo takšnega sistema. Poleg tega bi morala Danska imenovati člana v svetovalno skupino za obsežni informacijski sistem, če se v skladu s členom 4 Protokola o stališču Danske odloči, da bo zakonodajni instrument, ki ureja razvoj, ustanovitev, delovanje in uporabo tega obsežnega informacijskega sistema, prenesla v svoje notranje pravo.
(12) Za zagotovitev popolne samostojnosti in neodvisnosti agencije ji je treba zagotoviti samostojen proračun s prihodki iz splošnega proračuna Evropske unije. Za financiranje agencije se uporablja sporazum proračunskega organa, kot je določeno v točki 47 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju. Uporabiti je treba proračunski postopek in postopek razrešnice Unije. Revizijo računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov mora opravljati Računsko sodišče.
(13) Agencija bi morala sodelovati z drugimi agencijami Evropske unije, zlasti z agencijami, ki delujejo na področju svobode, varnosti in pravice, predvsem z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, in pri tem upoštevati svoje in njihove pristojnosti. Po potrebi bi se morala glede omrežne varnosti posvetovati z Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij ter slediti njenim priporočilom.
(14) Pri zagotavljanju razvoja in operativnega upravljanja obsežnih informacijskih sistemov bi morala agencija spoštovati evropske in mednarodne standarde in upoštevati najstrožje strokovne zahteve, zlasti strategijo Evropske unije za upravljanje informacij.
(15) Agencija pri obdelavi osebnih podatkov uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takšnih podatkov[11]. Navedena uredba med drugim določa, da je evropski nadzornik za varstvo podatkov pooblaščen, da od agencije pridobi dostop do vseh podatkov, potrebnih za svoje preiskave. V skladu s členom 28 Uredbe (ES) št. 45/2001 se je Komisija posvetovala z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je podal mnenje 7. decembra 2009.
(16) Za zagotovitev preglednega delovanja agencije bi bilo treba zanjo uporabljati Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije[12]. Dejavnosti agencije nadzira evropski varuh človekovih pravic v skladu s členom 228 PDEU.
(17) Za agencijo bi bilo treba uporabljati Uredbo Evropskega Parlamenta in Sveta (ES) št. 1073/1999 z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)[13], agencija pa bi morala pristopiti k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF)[14].
(17a) Država članica, ki je gostiteljica agencije, bi morala zagotoviti najboljše možne razmere za njeno pravilno delovanje, vključno z večjezičnim in evropsko usmerjenim izobraževanjem ter ustreznimi prometnimi povezavami.
(18) Za zagotovitev odprtih in preglednih pogojev zaposlovanja ter enake obravnave zaposlenih je treba za zaposlene v agenciji in njenega izvršnega direktorja uporabljati Kadrovske predpise za uradnike Evropske unije in pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije iz Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68[15] (v nadaljevanju besedila: kadrovski predpisi), vključno s pravili glede poklicne skrivnosti ali drugih enakovrednih obvez zaupnosti.
(19) Agencija je organ, ki ga Unija ustanavlja v smislu člena 185(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 ▌, zato bi morala svoja finančna pravila sprejeti v skladu z navedeno uredbo.
(20) Za agencijo bi bilo treba uporabljati Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[16].
(21) Ker ciljev te uredbe, tj. ustanovitev agencije na ravni Unije, odgovorne za operativno upravljanje in po potrebi razvoj obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, ni mogoče zadovoljivo doseči na ravni držav članic in so zato zaradi obsega in učinka ukrepa lažje uresničljivi na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.
(22) Ta uredba je v skladu s temeljnimi pravicami in načeli, določenimi v členu 6(2) PEU in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.
(23) ▌V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen PEU in ▌PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba, kolikor zadeva SIS II in VIS, pomeni nadaljnji razvoj schengenskega pravnega reda, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v roku šestih mesecev po dnevu sprejetja te uredbe odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo. ▌ Danska v skladu s členom 3 Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene na Danskem ali v kateri koli drugi državi članici Evropske unije, in o "Eurodacu" za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije[17] obvesti Komisijo, ali bo v svoje notranje pravo prenesla določbe te uredbe, ki urejajo Eurodac.
(24) Združeno kraljestvo v skladu s členom 5(1) Protokola (št. 19) o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, ki je priložen PEU in PDEU, ter v skladu s členom 8(2) Sklepa Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda sodeluje pri tej uredbi, kolikor se njene določbe nanašajo na SIS II, kot ga ureja Sklep 2007/533/PNZ. ▌Združeno kraljestvo je z dopisom z dne 5. oktobra 2010, naslovljenim na predsednika Sveta, v skladu s členom 4 Protokola o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, ki je priložen PEU in PDEU, zaprosilo, da lahko sodeluje pri sprejetju te uredbe, kolikor se njene določbe navezujejo na SIS II, kot ga ureja Uredba (ES) št. 1987/2006, ter VIS, ki določata razvoj predpisov o schengenskem pravnem redu, pri katerem Združeno kraljestvo v skladu s Sklepom▌ 2000/365/ES ▌ne sodeluje.Združeno kraljestvo v skladu s členom 5(1) Protokola (št. 19) o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter v skladu s členom 8(2) Sklepa Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda sodeluje pri tej uredbi, kolikor se nanaša na SIS II, kot ga ureja Sklep Sveta 2007/533/PNZ. Združeno kraljestvo v skladu s členom 1 Sklepa sveta 2010/779/EU z dne 14. decembra 2010[18] o tej prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske lahko sodeluje pri tej uredbi. Poleg tega je Združeno kraljestvo v skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, priloženega PEU in PDEU, z dopisom z dne 23. septembra 2009 uradno obvestilo predsednika Sveta o svoji nameri, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe, kolikor se njene določbe navezujejo na Eurodac. ▌Zato Združeno kraljestvo sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki je zanj zavezujoča in se v njem uporablja.
(25) Ta uredba, kolikor zadeva SIS II, kot ga ureja Uredba (ES) št. 1987/2006, in VIS, pomeni nadgradnjo določb schengenskega pravnega reda, v katerem Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda, ne sodeluje[19]. Irska v skladu s členom 4 Protokola o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, ki je priložen PEU uniji in PDEU, ni zaprosila za sodelovanje pri sprejetju te uredbe. Irska zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča niti se v njej ne uporablja, kolikor njeni ukrepi nadgrajujejo določbe schengenskega pravnega reda, ki se navezujejo na SIS II, kot ga ureja Uredba (ES) št. 1987/2006, in VIS. V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, Irska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, kolikor se navezuje na določbe o Eurodacu, zato zanjo ni zavezujoča niti se v njej ne uporablja ▌. Ker zaradi tega ni mogoče zagotoviti, da bi se uredba na Irskem v celoti uporabljala, kot je določeno v členu 288 PDEU, Irska ne sodeluje pri sprejemanju te uredbe, zanjo ni zavezujoča, niti se v njej ne uporablja, brez poseganja v njene pravice v skladu s prej navedenima protokoloma.
(26) Kar zadeva Islandijo in Norveško, ta uredba v zvezi s SIS II in VIS pomeni razvoj predpisov schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[20], ki spada na področje iz člena 1(A), (B) in (G) Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma[21]. Kar zadeva EURODAC, ta uredba pomeni nov ukrep v zvezi z EURODAC v smislu Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o kriterijih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici, na Islandiji ali na Norveškem. Zato bi morali delegaciji Republike Islandije in Kraljevine Norveške, če se bosta odločili to uredbo prenesti v svoj notranji pravni red, sodelovati v upravnem odboru agencije ▌. Podrobnosti o sodelovanju Republike Islandije in Kraljevine Norveške v dejavnostih agencije, kot so na primer glasovalne pravice, bi bilo treba določiti v posebnem dogovoru med Unijo in tema državama.
(27) Kar zadeva Švico, ta uredba v zvezi s SIS II in VIS pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[22], ki spadajo v področje iz člena 1(A), (B) in (G) Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES ▌[23]. Kar zadeva EURODAC, ta uredba pomeni nov ukrep v zvezi z EURODAC v smislu Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o kriterijih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici. Zato bi morala delegacija Švicarske konfederacije, če se bo odločila prenesti to uredbo v svoj notranji pravni red, sodelovati v upravnem odboru agencije ▌. Podrobnosti o sodelovanju Švicarske konfederacije pri dejavnostih agencije, kot so na primer glasovalne pravice, bi bilo treba določiti v posebnem dogovoru med Unijo in to državo.
(28) Kar zadeva Lihtenštajn, ta uredba v zvezi s SIS II in VIS pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[24], ki spadajo v področje iz člena 1(A), (B) in (G) Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/261/ES[25]. Kar zadeva EURODAC, ta uredba pomeni nov ukrep v zvezi z EURODAC v smislu Protokola med Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali Švici[26]. V skladu s tem bi morala delegacija Kneževine Lihtenštajn sodelovati v upravnem odboru agencije ▌. Podrobnosti o sodelovanju Kneževine Lihtenštajn pri dejavnostih agencije, kot so na primer glasovalne pravice, bi bilo treba določiti v posebnem dogovoru med Unijo in to državo.
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
PREDMET UREJANJA
Člen 1
Ustanovitev Agencije
1. Ustanovi se Evropska agencija (v nadaljnjem besedilu: agencija) za operativno upravljanje druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II), vizumskega informacijskega sistema (VIS) in EURODAC (v nadaljnjem besedilu: obsežni informacijski sistemi).
2. Agencija je lahko na podlagi ustreznega zakonodajnega instrumenta, ki temelji na naslovu V Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), odgovorna tudi za zasnovo, razvoj in operativno upravljanje drugih obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, pri čemer je treba po potrebi upoštevati razvoj raziskav, omenjenih v členu 5 te uredbe, in rezultate pilotnih projektov, omenjenih v členu 6 te uredbe.
3. Operativno upravljanje obsega vse naloge, potrebne za delovanje obsežnih informacijskih sistemov iz odstavka 1 v skladu s specifičnimi določbami, ki se uporabljajo za posamezne obsežne informacijske sisteme, tudi odgovornost za komunikacijsko infrastrukturo, ki jo uporabljajo obsežni informacijski sistemi. Med temi obsežnimi informacijskimi sistemi ni mogoča izmenjava podatkov oziroma izmenjava informacij in znanja, če to ni določeno v posamezni pravni podlagi.
Člen 1a
Cilji
Brez poseganja v naloge Komisije in držav članic v skladu z instrumenti, ki urejajo obsežne informacijske sisteme iz člena 1, agencija zagotavlja:
(a) učinkovito, varno in neprekinjeno delovanje obsežnih informacijskih sistemov iz člena 1;
(b) učinkovito in finančno pregledno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov;
(c) ustrezno visoko kakovost storitev za uporabnike obsežnih informacijskih sistemov;
(d) stalnost in nemoteno delovanje;
(e) visoko raven varovanja podatkov v skladu z veljavnimi pravili, vključno s specifičnimi določbami za posamezne obsežne informacijske sisteme iz člena 1;
(f) ustrezno raven varnosti podatkov in fizične varnosti v skladu z veljavnimi pravili, med drugim določbami, ki se uporabljajo za posamezne obsežne informacijske sisteme iz člena 1; ter
(g) uporabo ustrezne strukture za upravljanje projekta, da bi zagotovili učinkovit razvoj obsežnih informacijskih sistemov.
POGLAVJE II
NALOGE
Člen 2
Naloge v zvezi s SIS II
Agencija opravlja:
- naloge, za katere je organ za upravljanje pristojen v skladu z Uredbo (ES) št. 1987/2006 in Sklepom ▌ 2007/533/PNZ ▌;
- naloge, povezane z usposabljanjem o tehnični uporabi SIS II, zlasti za osebje SIRENE, in usposabljanjem strokovnjakov o tehničnih vidikih SIS II v okviru schengenske evalvacije.
Člen 3
Naloge v zvezi z VIS
Agencija opravlja:
- ▌naloge, za katere je organ za upravljanje pristojen v skladu z Uredbo (ES) št. 767/2006 in Sklepom ▌2008/633/PNZ;
- ▌naloge, povezane z usposabljanjem o tehnični uporabi VIS.
Člen 4
Naloge v zvezi z EURODAC
Agencija opravlja:
- ▌naloge, podeljene Komisiji kot pristojnemu organu za operativno upravljanje sistema Eurodac v skladu z uredbama (ES) št. 2725/2000 in (ES) št. 407/2002;
- naslednje naloge, povezane s komunikacijsko infrastrukturo: nadzor, varnost in usklajevanje odnosov med državami članicami in ponudnikom;
- naloge, povezane z usposabljanjem o tehnični uporabi EURODAC.
Člen 4a
Naloge, povezane z razvojem in operativnim upravljanjem drugih obsežnih informacijskih sistemov
Če je agencija odgovorna tudi za zasnovo, razvoj in operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov, ki niso navedeni v členu 1(1), po potrebi opravlja naloge, povezane z usposabljanjem o tehnični uporabi teh sistemov.
Člen 4b
Naloge, povezane s komunikacijsko infrastrukturo
1. Agencija opravlja naloge v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo, za katere je organ za upravljanje pristojen v skladu z zakonodajnimi instrumenti o razvoju, vzpostavitvi, delovanju in uporabi obsežnih informacijskih sistemov.
2. V skladu z navedenimi zakonodajnimi instrumenti so naloge v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo (vključno z operativnim upravljanjem in varnostjo) razdeljene med agencijo in Komisijo. Da bi zagotovili skladnost med izvajanjem ustreznih odgovornosti Komisije in agencije, Komisija in agencija skleneta operativne delovne dogovore, ki se vključijo v memorandum o soglasju.
3. Komunikacijska infrastruktura se ustrezno upravlja in nadzoruje, da se zaščiti pred grožnjami in se zagotovi njena varnost ter varnost obsežnih informacijskih sistemov, vključno s podatki, ki se izmenjujejo prek njih.
4. Sprejmejo se ustrezni ukrepi, vključno z varnostnimi načrti, da bi med drugim preprečili nepooblaščeno branje, kopiranje, spreminjanje ali izbris osebnih podatkov med njihovim prenosom ali med prenosom nosilcev podatkov, zlasti z ustreznimi tehnikami šifriranja. Zagotovi se, da se operativni podatki v zvezi s sistemom prek komunikacijske infrastrukture razpošiljajo le v šifrirani obliki.
5. Naloge v zvezi z operativnim upravljanjem komunikacijske infrastrukture se lahko prenesejo na zunanje zasebne subjekte ali organe v skladu z zadevnimi določbami Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002. V takem primeru bodo za ponudnike omrežja veljali varnostni ukrepi iz odstavka 3, ponudniki pa nikakor ne bodo imeli dostopa do operativnih podatkov VIS, EURODAC in SIS II ter z njimi povezane izmenjave podatkov SIRENE.
6. Brez poseganja v veljavne pogodbe o mrežah sistemov SIS II, VIS in EURODAC bo upravljanje ključev za šifriranje še naprej v pristojnosti agencije in se ne sme prenesti na noben zunanji zasebni subjekt.
Člen 5
Spremljanje raziskav
1. Agencija spremlja razvoj raziskav, pomembnih za operativno upravljanje SIS II, VIS, EURODAC in drugih obsežnih informacijskih sistemov ▌.
2. Agencija redno obvešča Evropski parlament, Svet in Komisijo, ko gre za vprašanja o varstvu podatkov, pa tudi evropskega nadzornika za varstvo podatkov o razvoju dogodkov iz odstavka 1.
Člen 6
Pilotni projekti
1. Agencija lahko samo na izrecno in natančno zahtevo Komisije, ki jo mora Evropskemu parlamentu in Svetu sporočiti najmanj tri mesece vnaprej in to potem, ko je odločitev o tem sprejel organ za upravljanje, v skladu s členom 9(1)(k) izvaja pilotne projekte, kot jih določa člen 49(6)(a) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, za razvoj in/ali operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na podlagi naslova V PDEU. Evropski parlament in Svet, pa tudi evropski nadzornik za varstvo podatkov, kadar gre za vprašanja o varstvu podatkov, so o izvajanju pilotnih projektov redno obveščeni.
2. Finančne odobritve za pilotne projekte, ki jih zahteva Komisija, se vključijo v proračun za največ dve zaporedni proračunski leti.
POGLAVJE III
SESTAVA IN ORGANIZACIJA
Člen 7
Pravni položaj
1. Agencija je organ Unije in je pravna oseba.
2. Agencija ima v vseh državah članicah najširšo pravno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava njihova zakonodaja. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine in z njimi razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku. Pooblaščena je tudi za sklepanje sporazumov o sedežu agencije in lokacijah, vzpostavljenih v skladu z odstavkom 4, z državami članicami, na ozemlju katerih se nahajajo sedež ter tehnične in podporne lokacije (države članice gostiteljice).
3. Agencijo zastopa njen izvršni direktor.
4. Sedež agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice je v Talinu, v Estoniji.
Naloge, povezane z razvojem in operativnim upravljanjem iz členov 1(2), 2, 3, 4 in 4b, se opravljajo v Strasbourgu, v Franciji.
V Sankt Johannu im Pongau v Avstriji se vzpostavi podporni center, ki bo zagotavljal delovanje obsežnega informacijskega sistema v primeru odpovedi tega sistema, če bo to določeno v zakonodajnem instrumentu o razvoju, vzpostavitvi in uporabi tega sistema.
Člen 8
Sestava
1. Vodstveni organi in organi upravljanja agencije so:
(a) upravni odbor,
(b) izvršni direktor,
(c) svetovalne skupine.
2. V strukturo agencije so vključeni tudi:
(a) uradna oseba za varstvo podatkov;
(b) uradna oseba za varnost;
(c) računovodja.
Člen 9
Pristojnosti upravnega odbora
1. Upravni odbor zagotovi, da agencija opravlja svoje naloge, tako da ▌:
(a) imenuje in po potrebi razreši izvršnega direktorja v skladu s členom 15;
(b) izvaja disciplinski nadzor nad izvršnim direktorjem in spremlja njegovo uspešnost pri opravljanju nalog, tudi izvajanje odločitev upravnega odbora;
(c) vzpostavi organizacijsko sestavo agencije po posvetovanju s Komisijo;
(d) določi poslovnik agencije po posvetovanju s Komisijo;
▌
(f) na predlog izvršnega direktorja potrdi sporazum o sedežu in sporazume o tehničnih in podpornih lokacijah, vzpostavljenih v skladu s členom 7(4), ki jih z državami članicami gostiteljicami podpiše izvršni direktor;
(g) v soglasju s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe iz člena 110 Kadrovskih predpisov;
(ga) sprejme potrebne izvedbene ukrepe za začasno napotitev nacionalnih strokovnjakov agenciji;
(gb) v skladu z nalogami iz poglavja II sprejme večletni delovni program na podlagi osnutka, ki ga izvršni direktor iz člena 14 predloži po posvetovanju s svetovalnimi skupinami iz člena 16 in po tem, ko je prejel mnenje Komisije. Večletni delovni program, brez poseganja v letni proračunski postopek Unije, vključuje večletni predračun proračuna in predhodne ocene, da se lahko oblikujejo cilji in različne faze večletnega načrtovanja;
(h) sprejme večletni načrt kadrovske politike in osnutek letnega delovnega programa ter ju najpozneje do 31. marca vsako leto predloži Komisiji in proračunskemu organu;
(i) vsako leto pred 30. septembrom, po tem, ko prejme mnenje Komisije, z dvotretinjsko večino svojih članov, ki imajo glasovalno pravico, ter v skladu z letnim proračunskim postopkom Unije in zakonodajnim programom Unije za področja iz naslova V PDEU sprejme letni delovni program agencije za prihodnje leto in zagotovi, da se sprejeti delovni program pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji ter objavi;
(j) vsako leto pred 31. marcem sprejme splošno poročilo o delu agencije za preteklo leto, v katerem so zlasti opisani doseženi rezultati v primerjavi s cilji letnega delovnega programa, in ga najpozneje do 15.junija pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji ▌; letno poročilo o delu se objavi;
(k) opravlja svoje naloge v zvezi s proračunom agencije, z izvajanjem pilotnih projektov iz člena 6 vred, v skladu z določbami iz členov 28, 29(6) in 30 te uredbe;
(l) sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za agencijo v skladu s členom 30 te uredbe;
(m) imenuje ▌računovodjo, ki je pri opravljanju svojih dolžnostifunkcijsko neodvisen;
(ma) ustrezno ukrepa v zvezi z ugotovitvami in priporočili iz posameznih notranjih in zunanjih revizijskih poročil in ocen;
(n) sprejme potrebne varnostne ukrepe, med njimi varnostni načrt, načrt za neprekinjeno poslovanje in sanacijski načrt po nesreči, upoštevajoč morebitna priporočila strokovnjakov za varnost iz svetovalnih skupin;
(na) imenuje uradno osebo, pristojno za varnost;
(o) v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 imenuje ▌ uradno osebo za varstvo podatkov;
(p) v šestih mesecih po dnevu začetka uporabe te uredbe sprejme podrobnosti za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001;
(q) sprejme poročila o tehničnem delovanju SIS II v skladu s členom 50(4) Uredbe (ES) št. 1987/2006 in členom 66(4) Sklepa 2007/533/PNZ ter VIS v skladu s členom 50(3) Uredbe (ES) št. 767/2008 in členom 17(3) Sklepa 2008/633/PNZ ▌;
(qa) sprejme letno poročilo o dejavnostih centralne enote EURODAC v skladu s členom 24(1) Uredbe (ES) št. 2725/2000;
(r) v skladu s členom 45 Uredbe (ES) št. 1987/2006 in členom 42(2) Uredbe (ES) št. 767/2008 da pripombe na poročila Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o revizijah ter zagotovi ustrezno nadaljnje ukrepanje po reviziji;
(s) objavi statistične podatke v zvezi s SIS II v skladu s členom 50(3) Uredbe (ES) št. 1987/2006 in členom 66(3) Sklepa 2007/533/PNZ;
(sa) pripravi statistični prikaz delovanja centralne enote EURODAC v skladu s členom 3(3) Uredbe (ES) št. 2725/2000;
(t) zagotovi letno objavo seznama pristojnih organov, ki so pooblaščeni za neposredno iskanje podatkov, shranjenih v SIS II, v skladu s členom 31(8) Uredbe (ES) št. 1987/2006 in členom 46(8) Sklepa 2007/533/PNZ, skupaj s seznamom uradov N. SIS II in uradov SIRENE, kakor so navedeni v členu 7(3) Uredbe (ES) št. 1987/2006 in členu 7(3) Sklepa 2007/533/PNZ;
(ta) zagotovi, da se vsako leto objavi seznam organov, določenih v skladu s členom 15(2) Uredbe (ES) št. 2725/2000;
(u) opravlja vse druge naloge, ki so mu zaupane v skladu s to uredbo.
2. Upravni odbor lahko izvršnemu direktorju svetuje o kateri koli zadevi, ki je tesno povezana z razvojem ali operativnim upravljanjem obsežnih informacijskih sistemov.
Člen 10
Sestava upravnega odbora
1. Upravni odbor sestavljajo po en predstavnik vsake države članice in dva predstavnika Komisije.
2. Vse države članice in Komisija imenujejo člane upravnega odbora in njihove namestnike najpozneje dva meseca po začetku veljavnosti te uredbe. Po tem roku Komisija skliče upravni odbor. Namestnik zastopa člana v njegovi odsotnosti. ▌
3. Člani upravnega odbora so imenovani na podlagi njihovih izkušenj na visoki ravni, strokovnosti na področju obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice in poznavanja varstva podatkov.
4. Mandat članov traja štiri leta. Obnovi se lahko enkrat. Po koncu mandata ali v primeru odstopa opravljajo člani svojo funkcijo do ponovnega imenovanja ali do zamenjave.
5. Države, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z EURODAC, so udeležene v agenciji. Vsaka v upravni odbor imenuje enega predstavnika in njegovega namestnika ▌.
Člen 11
Predsedstvo upravnega odbora
1. Upravni odbor izmed svojih članov izvoli predsednika in njegovega namestnika.
2. Mandat predsednika traja dve leti in se lahko enkrat podaljša. Njegov mandat poteče prej, če preneha njegovo članstvo v upravnem odboru.
3. Za predsednika so lahko izvoljeni samo člani, ki jih imenujejo države članice, za katere so po pravu Unije v celoti zavezujoči zakonodajni instrumenti o razvoju, vzpostavitvi, delovanju in uporabi vseh obsežnih sistemov, ki jih upravlja agencija.
Člen 12
Sestanki upravnega odbora
1. Sestanki upravnega odbora se skličejo:
(a) na pobudo predsednika,
(b) na zahtevo vsaj tretjine njegovih članov,
(c) na zahtevo Komisije ali
(d) na zahtevo izvršnega direktorja.
Upravni odbor se redno sestane najmanj enkrat na pol leta.
2. Izvršni direktor agencije sodeluje na sestankih.
3. Članom upravnega odbora lahko pomagajo strokovnjaki, ki so člani svetovalnih skupin.
4. Europol in Eurojust imata status opazovalca na sestankih upravnega odbora, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede SIS II v povezavi z uporabo Sklepa ▌ 2007/533/PNZ. Europol ima status opazovalca na sestankih upravnega odbora tudi, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede VIS v povezavi z uporabo Sklepa ▌ 2008/633/PNZ.
5. Upravni odbor lahko povabi na sestanke kot opazovalca kogar koli, čigar mnenje utegne biti pomembno.
6. Sekretariat za upravni odbor zagotovi agencija.
Člen 13
Glasovanje
1. Ne glede na odstavek 4 tega člena in člen 9(1)(i) ter člen 15(1) se odločitve upravnega odbora sprejmejo z ▌ večino vseh članov, ki imajo glasovalno pravico.
2. Ne glede na odstavek 3 tega člena ima vsak član upravnega odbora en glas.
3. Vsak član, ki ga je imenovala država članica, za katero so po pravu Unije zavezujoči vsi zakonodajni instrumenti o razvoju, vzpostavitvi, delovanju in uporabi obsežnega informacijskega sistema, ki ga upravlja agencija, lahko glasuje o vprašanjih, ki zadevajo ta obsežni informacijski sistem. Poleg tega lahko Danska glasuje o vprašanju, ki zadeva obsežni informacijski sistem, če se bo v skladu s členom 4 Protokola o stališču Danske odločila, da bo zakonodajni instrument, ki ureja razvoj, ustanovitev, delovanje in uporabo takšnega obsežnega informacijskega sistema, prenesla v svoje nacionalno pravo.
3a. V zvezi z državami, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z EURODAC, se uporablja člen 33.
4. Če se člani ne strinjajo o tem, ali neko glasovanje zadeva določen obsežen informacijski sistem, člani z dvotretjinsko večino odločijo, da ga ne zadeva.
5. Izvršni direktor agencije ne glasuje.
6. Podrobnejša pravila glasovanja določa poslovnik agencije, zlasti pogoje, na podlagi katerih nek član lahko deluje v imenu drugega člana, in morebitne zahteve glede sklepčnosti.
Člen 14
Naloge in pooblastila izvršnega direktorja
1. Agencijo vodi in zastopa njen izvršni direktor.
2. Izvršni direktor je pri opravljanju svojih nalog neodvisen. Ne glede na ločene pristojnosti Komisije in upravnega odbora izvršni direktor ne sme zahtevati ali sprejemati navodil od nobene vlade ali drugega organa.
3. Ne glede na člen 9 izvršni direktor prevzame popolno odgovornost za naloge, prenesene na agencijo, zanj pa se uporablja postopek letne razrešnice Evropskega parlamenta za izvrševanje proračuna.
4. Evropski parlament ali Svet lahko izvršnega direktorja agencije povabita, da poroča o izvajanju svojih nalog.
5. Izvršni direktor ▌:
(a) zagotavlja tekoče upravljanje agencije;
(b) sprejme vse ukrepe za zagotovitev delovanja agencije v skladu s to uredbo;
(c) pripravlja in izvršuje postopke, odločitve, strategije, programe in dejavnosti, ki jih sprejme upravni odbor, v okviru omejitev, ki jih določajo ta uredba, njena izvedbena pravila in vsi veljavni predpisi;
(d) vzpostavi in izvaja učinkovit sistem, ki omogoča redno spremljanje in ocenjevanje obsežnih informacijskih sistemov, vključno s statističnimi podatki, ter agencije, med drugim tudi z vidika uspešnega in učinkovitega uresničevanja njenih ciljev;
(e) brez glasovalne pravice sodeluje na sestankih upravnega odbora;
(f) izvršuje pooblastila iz člena 17(2) v zvezi z osebjem agencije in vodi kadrovske zadeve;
(g) ne glede na člen 17 Kadrovskih predpisov določi zahteve glede zaupnosti za skladnost s členom 17 Uredbe (ES) št. 1987/2006, členom 17 Sklepa 2007/533/PNZ in členom 26(9) Uredbe (ES) št. 767/2008 ter za izvajanje ustreznih pravil glede poklicne skrivnosti ali drugih enakovrednih obvez glede zaupnosti za vse člane osebja, ki morajo pri delu uporabljati podatke iz Eurodac;
(h) se pogaja in po odobritvi upravnega odbora podpiše sporazum o sedežu ter sporazume o tehničnih in podpornih lokacijah z vladami držav članic gostiteljic.
6. Izvršni direktor predloži upravnemu odboru v sprejetje zlasti osnutke:
(a) letnega delovnega programa agencije in letnega poročila o njenem delu, in sicer po predhodnem posvetovanju s svetovalnimi skupinami;
(b) finančnih pravil, ki se uporabljajo za agencijo;
(ba) večletnega delovnega programa;
(c) proračuna za prihodnje leto, oblikovanega na podlagi dejavnosti;
(d) večletnega načrta kadrovske politike;
(e) navodil za oceno iz člena 27;
(f) podrobnosti za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001;
(g) potrebnih varnostnih ukrepov, vključno z varnostnim načrtom, ter načrta za neprekinjeno poslovanje in sanacijskega načrta po nesrečah;
(h) poročil o tehničnem delovanju posameznih obsežnih informacijskih sistemov iz člena 9(1)(q) te uredbe in letnega poročila o dejavnostih centralne enote EURODAC iz člena 9(1)(qa) te uredbe na podlagi rezultatov spremljanja in ocenjevanja;
(i) letnih objav seznama pristojnih organov, ki so pooblaščeni za neposredno iskanje podatkov, shranjenih v SIS II, vključno s seznamom uradov N.SIS II in uradov SIRENE, iz člena 9(1)(t) te uredbe ter seznamom organov iz člena 9(1)(ta) te uredbe.
7. Izvršni direktor opravlja vse druge naloge, ki so mu zaupane v skladu s to uredbo.
Člen 15
Imenovanje izvršnega direktorja
1. Upravni odbor izmed primernih kandidatov, prijavljenih na javni razpis, ki ga organizira Komisija, imenuje izvršnega direktorja agencije za obdobje petih let. V postopku izbire se razpis za prijavo interesa objavi v Uradnem listu Evropske unije in drugih medijih. Upravni odbor lahko zahteva ponovitev postopka, če meni, da kandidati s prvega seznama niso primerni. Izvršni direktor je imenovan na podlagi osebnih zaslug, izkušenj z obsežnimi informacijskimi sistemi ter upravnih, finančnih in vodstvenih sposobnosti ter poznavanja varstva podatkov. Upravni odbor o tem odloča z dvotretjinsko večino vseh članov, ki imajo glasovalno pravico.
2. Kandidata, ki ga izbere upravni odbor, pristojni odbori Evropskega parlamenta pred njegovim imenovanjem povabijo, da poda izjavo in odgovori na vprašanja njihovih članov. Evropski parlament na podlagi te izjave sprejme mnenje, v katerem izrazi stališče glede izbranega kandidata. Upravni odbor obvesti Evropski parlament o tem, na kakšen način je upošteval to mnenje. Mnenje se do imenovanja kandidata obravnava kot osebno in zaupno.
3. Upravni odbor v devetih mesecih pred koncem petletnega obdobja v tesnem sodelovanju s Komisijo oceni delo izbranega kandidata. Pri tem upošteva zlasti rezultate iz prvega mandata in način, na katerega so bili doseženi. ▌
4. Upravni odbor lahko ▌, upoštevajoč poročilo o oceni, enkrat podaljša mandat izvršnega direktorja za največ tri leta, vednar le če to upravičujejo naloge in potrebe agencije.
5. Upravni odbor obvesti Evropski parlament, da namerava podaljšati mandat izvršnega direktorja. Pristojni odbori Evropskega parlamenta izvršnega direktorja v mesecu pred podaljšanjem njegovega mandata povabijo, naj da izjavo in odgovori na vprašanja njihovih članov.
6. Izvršni direktor je za svoje ravnanje odgovoren upravnemu odboru.
7. Upravni odbor lahko izvršnega direktorja razreši. Upravni odbor o tem odloča z dvotretjinsko večino vseh članov, ki imajo glasovalno pravico.
Člen 16
Svetovalne skupine
1. Upravnemu odboru s strokovnimi nasveti, povezanimi z ustreznim obsežnim informacijskim sistemom, in zlasti s pripravo letnega delovnega programa, pomagajo naslednje svetovalne skupine:
(a) svetovalna skupina za SIS II;
(b) svetovalna skupina za VIS;
(c) svetovalna skupina za EURODAC;
(d) katera koli druga svetovalna skupina, povezana z obsežnim informacijskim sistemom, če je tako določeno v ustreznem zakonodajnem instrumentu, ki ureja razvoj, vzpostavitev, uporabo in delovanje tega sistema.
2. Vse države članice, za katere je po pravu Unije zavezujoč kateri koli zakonodajni instrument, ki ureja razvoj, vzpostavitev, uporabo in delovanje obsežnega informacijskega sistema, in Komisija lahko imenujejo enega člana v svetovalno skupino, ki se ukvarja s tem sistemom; mandat članov je največ tri leta in je obnovljiv.
Tudi Danska imenuje člana v svetovalno skupino za takšen sistem, če se v skladu s členom 4 Protokola o stališču Danske odloči, da bo zakonodajni instrument, ki ureja razvoj, ustanovitev, delovanje in uporabo tega obsežnega informacijskega sistema, prenesla v svoje notranje pravo.
Vse države, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z EURODAC, ter ukrepov v zvezi z drugimi obsežnimi informacijskimi sistemi, in sodelujejo v določenem sistemu, imenujejo člana v svetovalno skupino, ki se ukvarja s tem sistemom.
3. Europol in Eurojust lahko imenujeta vsak svojega predstavnika v svetovalno skupino za SIS II. Europol lahko imenuje svojega predstavnika v svetovalno skupino za VIS.
4. Člani upravnega odbora niso člani svetovalnih skupin. Izvršni direktor agencije ali njegov predstavnik se lahko udeleži vseh sestankov svetovalnih skupin kot opazovalec.
5. Postopki za delovanje in sodelovanje svetovalnih skupin so določeni v poslovniku agencije.
6. Pri pripravi mnenja si vsaka svetovalna skupina prizadeva doseči soglasje. Če takega soglasja ni mogoče doseči, mnenje sestavlja stališče večine članov, vključno z utemeljitvijo. Zabeležijo se tudi stališča manjšine, vključno z utemeljitvijo. Smiselno se uporabljata člen 13(3) in 13(3a). Člani, ki zastopajo države, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z EURODAC, lahko izrazijo svoje mnenje glede vprašanj, o katerih ne morejo glasovati.
7. Vsaka država članica ter vsaka država, ki se je pridružila izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z EURODAC, spodbuja dejavnosti svetovalnih skupin.
8. Za predsedovanje se smiselno uporablja člen 11.
POGLAVJE IV
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 17
Osebje
1. Za osebje agencije in izvršnega direktorja se uporabljajo Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije („kadrovski predpisi za uradnike”) in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije („pogoji za zaposlitev”) iz Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) 259/68 („kadrovski predpisi””) ter pravila, ki so jih skupaj sprejele institucije Unije za namene uporabe teh kadrovskih predpisov ▌.
1a. Agencija se za namene izvajanja kadrovskih predpisov obravnava kot agencija v smislu člena 1a(2) kadrovskih predpisov za uradnike.
2. Agencija v zvezi s svojim osebjem izvaja pooblastila, dodeljena organu za imenovanje v skladu s kadrovskimi predpisi za uradnike in organu, ki je pooblaščen za sklenitev pogodb v skladu s pogoji za zaposlitev ▌.
2a. Osebje agencije sestavljajo uradniki ter začasni in/ali pogodbeni uslužbenci. Upravni odbor vsako leto da soglasje, če bi pogodbe, ki jih namerava izvršni direktor podaljšati, v skladu s pogoji za zaposlitev postale pogodbe za nedoločen čas.
2b. Agencija ne zaposluje začasnega osebja za opravljanje finančnih nalog, ki veljajo za občutljive.
2c. Komisija in države članice lahko agenciji začasno dodelijo uradnike ali nacionalne strokovnjake. Upravni odbor v ta namen sprejme potrebne izvedbene ukrepe, upoštevajoč večletni načrt kadrovske politike.
3. Ne glede na člen 17 kadrovskih predpisov za uradnike agencija uporablja ustrezna pravila glede poklicne skrivnosti ali drugih enakovrednih obvez zaupnosti.
4. Upravni odbor v soglasju s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe iz člena 110 kadrovskih predpisov za uradnike.
Člen 18
Javni interes
Člani upravnega odbora, izvršni direktor in člani svetovalnih skupin se zavežejo, da bodo delovali v javnem interesu. V ta namen vsako leto dajo pisno izjavo o zavezanosti, ki se objavi.
Seznam članov upravnega odbora je objavljen na spletni strani agencije.
Člen 19
Sporazum o sedežu in sporazumi o tehničnih in podpornih lokacijah
Potrebni dogovori glede namestitve, ki jo je treba agenciji zagotoviti v državah članicah gostiteljicah, in glede prostorov, ki ji jih te države omogočijo, ter posebna pravila, ki v državah članicah gostiteljicah ▌ veljajo za izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje agencije in njihove družinske člane, so določena v sporazumu o sedežu agencije in sporazumih o tehničnih in podpornih lokacijah, ki jih sklenejo agencija in države članice gostiteljice po pridobitvi odobritve upravnega odbora. ▌
Člen 20
Privilegiji in imunitete
Za agencijo se uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije.
Člen 21
Odgovornost
1. Pogodbeno odgovornost agencije določa pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.
2. Sodišče Evropske unije je pristojno za odločanje na podlagi katere koli arbitražne klavzule v pogodbah, ki jih sklene agencija.
3. V primeru nepogodbene odgovornosti agencija v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, poravna kakršno koli škodo, ki so jo povzročile njene službe ali njeni uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti.
4. Sodišče Evropske unije je pristojno za reševanje sporov v zvezi s povrnitvijo škode iz odstavka 3.
5. Osebno odgovornost uslužbencev agencije do agencije urejajo določbe iz Kadrovskih predpisov.
Člen 22
Jezikovna ureditev
1. Za agencijo se uporabljajo določbe iz Uredbe št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti[27].
2. Ne glede na odločitve, sprejete na podlagi člena 342 PDEU, sta letni delovni program in letno poročilo o dejavnostih iz člena 9(1)(i) in (j) napisana v vseh uradnih jezikih institucij Unije.
3. Prevajalske storitve, potrebne za delovanje agencije, zagotovi Prevajalski center za organe Unije.
▌
Člen 23
Dostop do dokumentov
1. Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja najpozneje šest mesecev po datumu, določenem v členu 34(2), sprejme pravila o dostopu do dokumentov agencije v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001[28]▌.
▌
3. Na odločitve, ki jih sprejme agencija v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, je možna pritožba pri evropskem varuhu človekovih pravic v skladu s pogoji iz člena 228 PDEU in tožba na Sodišču ▌v skladu s členom 263 PDEU.
Člen 24
Informacije in komuniciranje
1. Agencija v skladu s pravnimi instrumenti o razvoju, vzpostavitvi, uporabi in delovanju obsežnih informacijskih sistemov iz člena 1 in na lastno pobudo obvešča javnost o svojem področju dela. Zlasti zagotovi, da javnosti in vsem zainteresiranim strankam poleg objav iz člena 9(1)(i), (j), (s) in (t), člena 27(3) in člena 29(8) hitro daje tudi objektivne, zanesljive in razumljive informacije o svojem delu.
2. Upravni odbor določi podrobnosti za uporabo odstavka 1.
Člen 25
Varstvo podatkov
1. Ne glede na določbe o varstvu podatkov, ki se uporabljajo, kot je določeno v zakonodajnih instrumentih o razvoju, vzpostavitvi, uporabi in delovanju obsežnih informacijskih sistemov, se za podatke, ki jih obdeluje agencija v skladu s to uredbo, uporablja Uredba (ES) št. 45/2001 ▌.
2. Upravni odbor določi ukrepe, na podlagi katerih agencija uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001, zlasti oddelek 8 v zvezi z uradno osebo za varstvo podatkov ▌.
Člen 26
Pravila o varnosti na področju zaščite tajnih podatkov in občutljivih netajnih
podatkov
1. Agencija uporablja načela varnosti, opredeljena v Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom z dne 29. novembra 2001 o spremembah njenega poslovnika[29]. To med drugim zajema določbe o izmenjavi, obdelavi in hrambi tajnih podatkov, vključno z ukrepi za fizično varnost.
2. Agencija uporablja tudi načela varnosti v zvezi z obdelavo občutljivih netajnih podatkov, ki jih je sprejela in jih izvaja ▌ Komisija.
2a. Upravni odbor v skladu s členoma 1A in 9(1)(n) določi notranjo strukturo agencije, potrebno za spoštovanje ustreznih varnostnih načel.
Člen 26a
Varnost agencije
1. Agencija je odgovorna za varnost in ohranjanje reda v stavbah, prostorih in na zemljišču, ki ga uporablja. Agencija uporablja varnostna načela in ustrezne določbe zakonodajnih instrumentov o razvoju, vzpostavitvi, uporabi in delovanju obsežnih informacijskih sistemov iz člena 1.
2. Države članice gostiteljice sprejmejo vse učinkovite in primerne ukrepe za ohranitev reda in varnosti v neposredni bližini stavb, prostorov in zemljišč, ki jih uporablja agencija, ter agenciji zagotovijo ustrezno zaščito v skladu s sporazumom o sedežu in sporazumi o tehničnih in podpornih lokacijah, hkrati pa zagotovijo prost dostop do teh stavb, prostorov in zemljišč osebam, ki jih je pooblastila agencija.
Člen 27
Vrednotenje
1. Komisija v tesnem sodelovanju z upravnim odborom v treh letih po začetku izvajanja nalog agencije, nato pa na vsaka štiri leta oceni delovanje agencije. V oceni se ugotovi, na kakšen način in v kolikšni meri agencija učinkovito prispeva k operativnemu upravljanju obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode varnosti in pravice ter izvaja naloge, ki so določene v uredbi. Oceniti je treba tudi vlogo agencije v okviru strategije Unije za usklajeno, stroškovno-učinkovito in povezano informacijsko okolje na ravni Unije, ki bo oblikovana v prihodnjih letih.
2. Na podlagi te ocene Komisija po posvetovanju z upravnim odborom izda priporočila za spremembe te uredbe, tudi zato da bi jo še bolj uskladili z navedeno strategijo Unije. Komisija ▌ta priporočila, skupaj z mnenjem upravnega odbora in ustreznimi predlogi, posreduje Svetu, Evropskemu parlamentu in evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov.
▌
POGLAVJE V
FINANČNE DOLOČBE
Člen 28
Proračun
1. Ne glede na druge vrste prihodkov prihodke agencije sestavljajo:
(a) subvencija Unije, vključena v splošni proračun Evropske unije (oddelek Komisija);
(b) prispevek držav, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z EURODAC;
(c) morebitni finančni prispevki držav članic.
2. Odhodki agencije med drugim vključujejo prejemke osebja, upravne in infrastrukturne stroške, stroške poslovanja ter izdatke v zvezi s pogodbami in sporazumi, ki jih sklene agencija. Izvršni direktor vsako leto na podlagi dejavnosti, ki jih izvaja agencija, pripravi osnutek ocene prihodkov in odhodkov agencije za naslednje proračunsko leto in ga pošlje upravnemu odboru skupaj z organizacijsko shemo.
3. Prihodki in odhodki agencije so uravnoteženi.
4. Upravni odbor na podlagi osnutka, ki ga pripravi izvršni direktor, vsako leto sprejme osnutek ocene prihodkov in odhodkov agencije za naslednje finančno leto.
5. Upravni odbor Komisiji in državam, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z EURODAC, vsako leto do 10. februarja pošlje osnutek ocene prihodkov in odhodkov agencije ter splošne smernice, ki so podlaga za oceno, končno oceno pa do 31. marca.
6. Upravni odbor vsako leto najpozneje do 31. marca Komisiji in proračunskemu organu predloži:
(a) svoj osnutek letnega delovnega programa;
(b) svoj posodobljeni večletni načrt kadrovske politike, določen v skladu s smernicami, ki jih je določila Komisija;
(c) podatke o številu uradnikov, začasnih in pogodbenih uslužbencev, kakor je opredeljeno v Kadrovskih predpisih, za leti n–1 in n ter oceno za leto n+1;
(d) podatke o prispevkih v naravi, ki so jih države članice gostiteljice dodelile agenciji;
(e) oceno salda izkaza realizacije proračuna za leto n–1.
7. Komisija pošlje ▌ proračunskemu organu oceno prihodkov in odhodkov skupaj s ▌ predlogom splošnega proračuna ▌ Unije.
8. Na podlagi ocene prihodkov in odhodkov Komisija v ▌ osnutek splošnega proračuna Evropske unije vnese ocene, ki jih šteje za nujne za kadrovski načrt, in znesek subvencije iz splošnega proračuna, ki ga predloži proračunskemu organu v skladu s členom 314 PDEU.
9. Proračunski organ odobri proračunska sredstva za subvencijo agenciji. Proračunski organ sprejme organizacijsko shemo agencije.
10. Upravni odbor sprejme proračun agencije. Ta je dokončen, ko je dokončno sprejet splošni proračun Evropske unije. Po potrebi se ustrezno prilagodi.
11. Pri vseh spremembah proračuna, vključno z organizacijsko shemo, se ravna po enakih postopkih.
12. Upravni odbor čim prej obvesti proračunski organ o tem, da namerava izvesti projekt, ki ima lahko znatne finančne posledice za financiranje njegovega proračuna, zlasti o vsakem projektu, ki se nanaša na premoženje, kot je najem ali nakup zgradb. O tem obvesti Komisijo in države, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z EURODAC. Če namerava katera izmed vej proračunskega organa dati mnenje, o tem obvesti upravni odbor v dveh tednih po prejemu podatkov o projektu. Če odgovora ni, lahko agencija nadaljuje načrtovane dejavnosti.
Člen 29
Izvrševanje proračuna
1. Proračun agencije izvršuje njen izvršni direktor.
2. Izvršni direktor proračunskemu organu letno posreduje vse podatke, pomembne za rezultat postopkov ocenjevanja.
3. Računovodja agencije najpozneje do 1. marca naslednjega leta pošlje računovodji Komisije in Računskemu sodišču začasne računovodske izkaze agencije skupaj s poročilom o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju med letom. Računovodja Komisije konsolidira začasne zaključne račune institucij in decentraliziranih organov v skladu s členom 128 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.
4. Računovodja agencije proračunskemu organu najpozneje do 31. marca naslednjega leta pošlje tudi poročilo o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju.
5. Po prejemu pripomb Računskega sodišča glede začasnega zaključnega računa agencije v skladu s členom 129 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 izvršni direktor na svojo odgovornost sestavi zaključni račun agencije in ga pošlje v mnenje upravnemu odboru.
6. Upravni odbor da mnenje o zaključnem računu agencije.
7. Izvršni direktor proračunskemu organu, računovodji Komisije, Računskemu sodišču in državam, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda ter ukrepov, povezanih z EURODAC, najpozneje do 1. julija naslednjega leta pošlje zaključni račun skupaj z mnenjem upravnega odbora.
8. Zaključni račun se objavi.
9. Izvršni direktor pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe najpozneje do 30. septembra. Ta odgovor pošlje tudi upravnemu odboru.
10. Izvršni direktor Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo predloži vse informacije, potrebne za nemoten potek postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto, kakor določa člen 146(3) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.
11. Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, da Evropski parlament do 15. maja leta n+2 izvršnemu direktorju razrešnico glede izvrševanja proračuna za leto n.
Člen 30
Finančna pravila
Finančna pravila, ki se uporabljajo za agencijo, sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Ne sme odstopati od Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002, razen če je takšno odstopanje posebej potrebno za delovanje Agencije in Komisija z njim predhodno soglaša.
Člen 31
Boj proti goljufijam
1. Za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejavnosti se uporablja Uredba (ES) št. 1073/1999.
2. Agencija pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu o internih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in nemudoma izda ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse zaposlene.
3. Sklepi o financiranju ter izvedbeni sporazumi in instrumenti na podlagi teh sklepov izrecno določajo, da lahko Računsko sodišče in OLAF po potrebi opravita preglede na kraju samem nad prejemniki sredstev agencije in zastopniki, odgovornimi za njihovo dodelitev.
POGLAVJE VI
KONČNE DOLOČBE
Člen 32
Pripravljalni ukrepi
1. Komisija je odgovorna za ustanovitev in začetno delovanje agencije, dokler agencija nima operativnih zmogljivosti za izvrševanje lastnega proračuna.
2. Dokler upravni odbor v skladu s členom 15 te uredbe ne imenuje izvršnega direktorja in ta ne prevzame svojih dolžnosti, lahko Komisija v ta namen imenuje nekaj svojih uradnikov, vključno z uradnikom, ki bo začasno opravljal naloge izvršnega direktorja. Začasni izvršni direktor se lahko imenuje šele po sklicu upravnega odbora v skladu s členom 10(2).
Če izvršni direktor ne izpolnjuje obveznosti iz te uredbe, lahko upravni odbor zaprosi Komisijo, naj imenuje novega začasnega izvršnega direktorja.
3. Začasni izvršni direktor lahko, potem ko se s tem strinja upravni odbor, odobri vsa plačila, krita s sredstvi iz proračuna agencije, po sprejetju organizacijske sheme agencije pa lahko sklepa pogodbe, vključno s pogodbami o zaposlitvi. Upravni odbor lahko njegova pooblastila omeji, če je to upravičeno.
Člen 33
Udeležba držav, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z EURODAC
V skladu z ustreznimi določbami posameznih pridružitvenih sporazumov se sprejme ureditev, v kateri bodo med drugim določeni narava, obseg in podrobna pravila za sodelovanje držav, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda ter ukrepov, povezanih z EURODAC, pri delu agencije, vključno z določbami o finančnih prispevkih, ▌osebju in glasovalnih pravicah.
Člen 34
Začetek veljavnosti in uporaba
1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
2. Agencija svoje odgovornosti, določene v členih 2 do 6, prevzame […][30].
Ta uredba je v skladu s Pogodbama v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V xxx,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
PRILOGA K OSNUTKU ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Osnutek skupne izjave Evropskega parlamenta in Sveta
Evropski svet in Svet priznavata, da je posebna ureditev glede sedeža in lokacij agencije posledica posebnih okoliščin ter da ne posega v sklepe predstavnikov držav članic, ki so se 13. decembra 2003 v Bruslju[31] sestali na ravni voditeljev držav ali vlad, zlasti kar zadeva prednostno obravnavo držav članic, ki so se EU pridružile leta 2004 in 2007, pri dodelitvi sedežev uradov ali agencij, ki bodo ustanovljene v prihodnosti.
- [1] UL C 70, 19.3.2010, str. 13.
- [2] Stališče Evropskega parlamenta z dne xxx .
- [3] UL L 381, 28.12.2006, str. 4.
- [4] UL L 205, 7.8.2007, str. 63.
- [5] UL L 213, 15.6.2004, str. 5.
- [6] UL L 218, 13.8.2008, str. 60.
- [7] UL L 316, 15.12.2000, str. 1.
- [8] UL L 62, 5.3.2002, str. 1.
- [9] UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
- [10] UL L 218, 13.8.2008, str. 129.
- [11] UL L 8, 12.1.2001, str. 1.
- [12] UL L 145, 31.5.2001, str. 43.
- [13] UL L 136, 31.5.1999, str. 1.
- [14] UL L 136, 31.5.1999, str. 15.
- [15] UL L 56, 4.3.1968, str. 1.
- [16] UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
- [17] UL L 66, 8.3.2006, str. 38.
- [18] UL L 333, 17.12.2010, str. 58.
- [19] UL L 64, 7.3.2002, str. 20.
- [20] UL L 176, 10.7.1999, str. 36.
- [21] UL L 176, 10.7.1999, str. 31.
- [22] UL L 53, 27.2.2008, str. 52.
- [23] UL L 53, 27.2.2008, str. 1.
- [24] UL: Prosimo, vnesite navedbo objave protokola v dok. ST 16462/06.
- [25] UL L 83, 26.3.2008, str. 3.
- [26] UL…
- [27] UL 17, 6.10.1958, str. 385.
- [28] UL L 145, 31.5.2001, str. 43.
- [29] UL L 317, 3.12.2001, str. 1.
- [30] UL: Prosimo, vstavite datum, ki ustreza prvemu dnevu v mesecu, ki sledi enoletnemu obdobju po začetku veljavnosti te uredbe.
- [31] Glej 5381/04, str.27.
OBRAZLOŽITEV
OZADJE
Komisija je junija 2009 predlagala dva zakonodajna predloga za ustanovitev agencije, ki bi bila odgovorna za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice. Prvi je bil predlog uredbe o zadevah, povezanih s sistemi SIS, VIS in EURODAC, iz prvega stebra, drugi pa predlog sklepa o zadevah iz tretjega stebra.
Vendar pa sta pobudi z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe izgubili pomen. 19. marca 2010 je Komisija predložila nov predlog, ki je v bistvu revidirana različica prejšnjega predloga uredbe z vključitvijo zadev iz tretjega stebra.
Čeprav je bilo z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe odpravljeno razlikovanje med stebri, pa je predlog, ki ga obravnavamo na tem mestu, simptomatičen primer „načela neobveznega sodelovanja“, ki se kaže v različnih vidikih območja svobode, varnosti in pravice nasploh, pri schengenskem redu pa še prav posebej. Pravni okvir sistemov, s katerimi bo upravljala agencija, se bo uporabljal za zelo raznoliko skupino držav članic, ki so udeležene v različnih stopnjah (kar zadeva Združeno kraljestvo, Dansko in Irsko), in pridruženih držav (Norveška, Islandija, Švica in v prihodnje Lihtenštajn).
V primeru SIS II Združeno kraljestvo in Irska nista udeleženi v nekdaj prvem stebru (Uredba (ES) št. 1987/2006), njuno sodelovanje pa se omejuje zgolj na tretji steber (Sklep Sveta 2007/533/PNZ). Danska je udeležena, Norveška in Islandija sta pridruženi državi, Lihtenštajn pa se bo pridružil v prihodnosti.
Pri VIS Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujeta, Danska pa. Norveška, Islandija in Švica so pridružene, Lihtenštajn se bo pridružil v prihodnosti.
Pri Eurodacu so udeležene Združeno kraljestvo, Irska in Danska. Združeno kraljestvo je Svet obvestilo, da z agencijo želi sodelovati pri vprašanjih, povezanih z Eurodacom. Irska tega ni storila. Norveška, Islandija in Švica so pridružene, Lihtenštajn se bo pridružil v prihodnosti.
Pri treh sistemih, ki jih bo upravljala agencija, bosta Združeno kraljestvo in Irska sodelovali le do določene mere v SIS II, ne bosta pa udeležena v VIS. Kar se tiče agencije, pa bo Združeno kraljestvo sodelovalo le pri ukrepih, povezanih z Eurodacom.
Odgovoriti moramo torej na naslednja vprašanja:
– Če države članice niso udeležene v vseh sistemih, kolikšno besedo naj imajo pri sprejemanju zakonodajne pobude o ustanovitvi agencije?
– Do kakšne mere je uredba za te države članice obvezujoča?
Predlog Komisije ni povsem jasen. Po eni strani je Komisija prepričana, da predlog korenini v schengenskem pravnem redu. A uvodni izjavi 24 in 25 predloga Komisije se, nasprotno, nanašata na sodelovanje Združenega kraljestva in Irske v pravnem okviru za te tri podatkovne zbirke. Predlog torej očitno skuša določiti, kolikšno besedo naj imata ti dve državi članici pri njegovem sprejemanju in v kakšnem obsegu se bo sprejeto besedilo uporabljalo zanju. Uvodna izjava 24, glede Združenega kraljestva, zgolj splošno navaja, da ta država lahko sodeluje pri sprejetju uredbe in jo mora uporabljati za zadeve SIS II in VIS, ki ne sodijo pod nekdanji prvi steber. Podobno splošno opredelitev je mogoče najti v uvodni izjavi 25, ki se nanaša na Irsko.
V mnenju s 7. junija 2010 je pravna služba Evropskega parlamenta opozorila na sodbo Sodišča z 18. septembra 2009 v sporu med Združenim kraljestvom in Svetom (Zadeva C–77/05) o sprejetju Uredbe (ES) št. 2007/2004 o ustanovitvi agencije Frontex). Sodišče je zavzelo stališče, da čeprav je Združeno kraljestvo uradno sicer zaprosilo za sodelovanje pri sprejetju te uredbe, pa naj se mu to ne dovoli, ker se država ni strinjala, da bi bil ustrezni del schengenskega pravnega reda zanjo zavezujoč. Še ena podobna zadeva je v teku pred Sodiščem (v zvezi s sprejetjem Sklepa Sveta 2008/633/PNZ o VIS).
Po mnenju pravne službe uvodni izjavi 24 in 25 v predlogu Komisije ne zagotavljata v zadostni meri, „da bi sprejetje te uredbe potekalo na pregleden način v skladu z navedeno sodno prakso Sodišča“. Še več, „nemogoče bi bilo (...) določiti pravne posledice akta v povezavi z Združenim kraljestvom in Irsko, kar bi vodilo v pravno negotovost, ki je v nasprotju z nečeli prava Unije“.
Parlament in Svet, ki si delita zakonodajno moč, skrbno proučujeta predlagane alternativne možnosti za razrešitev pravnega vprašanja, ki je bilo izpostavljeno v pravnem mnenju. Pravne službe trenutno preučujejo tri možnosti.
1. MOŽNOST – Predlog Komisije se zavrne ter se pozove, naj se nadomesti z drugimi pobudami. (Naprimer z uredbo o ustanovitvi agencije in ločenimi zakonodajni instrumenti za podelitev pooblastil agenciji in ureditev upravljanja sistemov. Kolikšno besedo bi pri odločanju imele posamezne države članice, bi bilo odvisno od obsega njihove udeležbe v določenem sistemu).
2. MOŽNOST – Predlog se dopolni tako, da se jasno navede, kakšne glasovalne pravice naj bi glede agencije imele posamezne države članice. Lahko bi bil sprejet še sklep o tem, da lahko Združeno kraljestvo in Irska uporabita pravico do sodelovanja pri uredbi o ustanovitvi agencije.
3. MOŽNOST – Predlog se razbije na dva dela: zadeve v zvezi z VIS se obravnavajo v ločenem instrumentu (VIS je edini od vseh treh sistemov, pri katerem ne Irska in ne Združeno kraljestvo ne sodelujeta tako ali drugače).
Predlog Komisije
Ob sprejemanju zakonodajnih instrumentov za SIS II in VIS sta Parlament in Svet Komisijo pozvala, naj pripravi potrebne zakonodajne pobude za ustanovitev organa, ki bi sistema upravljal.
Komisija je pripravila oceno učinka, s katero je želela ugotoviti, katera rešitev bi bila najboljša s finančnega, operativnega in institucionalnega vidika.
Stališče poročevalca
Poročevalec meni, da je med različnimi možnostmi, ki jih je Komisija predstavila v svoji študiji, ustanovitev evropske agencije še najboljša.
1. Zakaj potrebujemo novo agencijo?
Preprosto druge rešitve ni. Naložiti odgovornost Komisiji ne bi bilo prav, še zlasti ne zaradi neskončnih težav, ki so se v zadnjih letih pojavljale pri razvoju teh sistemov. Poleg tega je Komisija že večkrat opozorila, da je zagon Eurodaca le začasna rešitev v sili in da sama ni v položaju, da bi lahko prevzela neposredno odgovornost za upravljanje obsežnih informacijskih sistemov.
Zakaj tudi izvajalska agencija ni rešitev? Ker bi v tem primeru zakonodajna oblast agencije ne mogla oblikovati in izvajati demokratičnega nadzora. Če Komisija ustanovi izvajalsko agencijo, je ta pod nadzorom in v pristojnosti izključno Komisije. Komisija določi njene naloge in imenuje upravne organe, tudi direktorja. Izvajalska agencija je časovno omejena, torej predstavlja začasno rešitev.
2. Razširitev pristojnosti agencije na še druge sisteme
Po mnenju poročevalca je treba jasno opredeliti, da bi bila širša pooblastila agencije, s katerimi bi ta lahko upravljala nove take sisteme, če bi do njih prišlo, možna samo, če bi se določila s posebnimi zakonodajnimi instrumenti.
3. Jasna opredelitev ciljev in nalog agencije
Pomembno je opozoriti, da cilji in naloge agencije veljajo zgolj na tehnični ravni operativnega upravljanja. Agencija ne sme biti pooblaščena za sprejemanje političnih odločitev, naprimer o novih sistemih ali v zvezi z interoperabilnostjo sistemov.
4. Pilotni projekti
Pametno bi bilo določiti pravila, s katerimi bi agenciji preprečili, da bi se njena pristojnost zaradi bohotenja pilotnih projektov ne razširila prek nadzora in preglednosti.
5. Sedež agencije
Dve državi se potegujeta za sedež agencije: Estonija in Francija. Poročevalec meni, da zaenkrat še ne bi smeli predlagati lokacije, čeprav je Parlament skupaj s Svetom pristojen za to, da sprejme potrebno odločitev.
Vseeno bi Parlament moral opredeliti nekaj meril, ki jih bo treba izpolnjevati, če naj sprejme tehtno odločitev:
– Iz varnostnih in proračunskih razlogov bi bilo bolje, če bi bila agencija na eni lokaciji (v nasprotju z decentralizirano ureditvijo); imeti obsežno infrastrukturo in obilico človeških virov ni ravno dobro.
– Agencija bi morala biti lastnica prostorov ali jih vsaj najemati, s čimer bi povečali varnost stavbe, teh prostorov pa ne bi smela deliti za uporobo drugih nacionalnih sistemov.
– Varnostna merila morajo biti kar najvišja, tako za fizične zmogljivosti kot za podatke.
– Sedež mora predstavljati cenovno najučinkovitejšo rešitev.
6. Komunikacijska infrastruktura
Kot je to določeno s pravnim okvirom za SIS II, bo agencija delno odgovorna za komunikacijsko infrastrukturo, zlasti kar zadeva nadzor in varnost, to pa zato, da se znotraj pravnega okvira za vsak posamezni sistem zagotovi varna mreža za izmenjavo podatkov.
Izredno pomembno je, da se omrežje zaščiti pred vsakršno grožnjo in zagotavlja varnost, ne le samega omrežja, pač pa tudi posredovanih podatkov.
Po mnenju poročevalca posebna komunikacijska infrastruktura za vse tri sisteme skupaj ne bi bila prava rešitev, saj bi bile njene posledice vsaj z vidika proračuna precejšnje. Možen je prenos nalog na zunanjega izvajalca, a pod strogimi merili. To bi, denimo, zahtevalo precej sprememb v omrežju s-TESTA, da bi bile izpolnjene vse zahteve.
7. V strukturi agencije mora biti tudi:
– uradna oseba za varstvo podatkov
– uradnik za varnost
– računovodja.
8. „Načelo neobveznega sodelovanja“
Tako kot pravna služba Parlamenta (glej prej navedeni del njenega mnenja) tudi poročevalec meni, da je treba upoštevati sodbo Sodišča. Komisijo in Svet poziva, naj si dejavno prizadevata za rešitev pravnih težav in tako poskrbita za kar največjo jasnost, ko bo agencija ustanovljena.
9. Člani upravnega odbora in glasovalne pravice
Pri načelu neobveznega sodelovanja sta bistvenega pomena vodstvena struktura agencije in sodelovanje držav članic. Zdi se samo po sebi umevno, da država članica, ki ne sodeluje v sistemu, ne more dostopati do podatkov ali imeti odločilne vloge ali možnosti glasovanja o zadevah, povezanih s tem sistemom. Zapletenejše je, kako postopati, če države članice sodelujejo le do določene mere v samo nekaterih vidikih sistema.
S predlogom spremembe je poročevalec skušal vzpostaviti jasne pogoje za sodelovanje posameznih držav članic in pridruženih tretjih držav v vsakem od sistemov.
Predsednik naj bi bil izbran med člani, ki jih kot kandidate imenujejo države članice, ki v celoti uporabljajo vse instrumente, povezane s sistemi, ki jih upravlja agencija.
10. Boljše varstvo podatkov in večji demokratični nadzor
Poročevalec je spremenil kar nekaj členov, da bi okrepil vlogo Parlamenta in povečal preglednost.
Podobno je želel z okrepljeno vlogo Evropskega nadzornika za varstvo podatkov poostriti pravila o varovanju podatkov, integriteto in varnost osebnih podatkov.
Natančno opredeliti in povečati bi bilo treba tudi vlogo Parlamenta pri izbiri kandidatov za mesto izvršnega direktorja.
MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI
Juan Fernando López Aguilar
predsednik
Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
BRUSELJ
Zadeva: Mnenje o pravni podlagi za spremenjeni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice (KOM(2010)0093 – C7‑0046/2009 – 2009/0089(COD))
Spoštovani gospod predsednik,
v pismu z dne 14. marca 2011 ste v skladu s členom 37(2) poslovnika Odbor za pravne zadeve zaprosili, da preuči, ali naj se navedenemu predlogu uredbe dodata dve novi pravni podlagi.
Odbor je omenjeno vprašanje obravnaval na seji dne 12. marca 2011.
Pravna podlaga, ki jo predlaga Komisija, so členi 74, 77(2)(a) in (b), 78(2)(e), 79(2)(c), 82(1)(d) in 87(2)(a) PDEU, vsi iz naslova V „Območje svobode, varnosti in pravice”.
Predlagani pravni podlagi, ki naj se dodata, sta člena 85(1) in 88(2) PDEU, ki prav tako sodita pod naslov V in predpisujeta postopek, ki se uporablja pri določanju strukture, delovanja, področja ukrepanja in nalog Eurojusta in Europola.
I - Ozadje
Komisija je junija 2009 sprejela sveženj predlogov za ustanovitev agencije, odgovorne za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice. Sveženj je vključeval predlog uredbe o ustanovitvi agencije in predlog sklepa Sveta o pooblastitvi agencije, ustanovljene s to uredbo, za naloge v zvezi z operativnim upravljanjem druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II), vizumskega informacijskega sistema (VIS) in EURODAC pri uporabi naslova VI Pogodbe o EU v okviru nekdanjega tretjega stebra.
Lizbonska pogodba je, kot je znano, odpravila stebrno strukturo, tako da mora biti sedaj skoraj vsa zakonodaja s področja svobode, varnosti in pravice sprejeta po rednem zakonodajnem postopku. Zato je Komisija predstavila omenjeni predlog uredbe, v katerem so upoštevane spremembe, ki so posledica začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, in ki vsebuje določbe, ki so bile prvotno predlagane v obliki sklepa Sveta.
V Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve je 11. oktobra 2010 potekalo orientacijsko glasovanje o predlogih sprememb k osnutku poročila, ki je dalo poročevalcu Carlosu Coelhu pooblastila v pogajanju s Svetom. Neuradni trialog na ravni strokovnjakov je potekal med novembrom 2010 in marcem 2011.
Na predlog pravne službe Sveta je sporazumno besedilo, ki je predstavljalo podlago za trialog na visoki ravni, predviden konec marca 2011, vključevalo dve dodatni predlagani pravni podlagi, in sicer člena 85(1) in 88(2) PDEU, ki naj bi dopolnila pravno podlago instrumenta iz nekdanjega tretjega stebra[1].
II - Zadevni členi PDEU
Kot pravna podlaga za predlog Komisije so predloženi sledeči členi:
Člen 74
Svet sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi upravno sodelovanje med pristojnimi službami držav članic na področjih, ki so zajeta v tem naslovu, kakor tudi med temi službami in Komisijo. Odloča na predlog Komisije ob upoštevanju člena 76 in po posvetovanju z Evropskim parlamentom.
Člen 76
Akti iz poglavij 4 in 5 ter ukrepi iz člena 74, ki zagotavljajo upravno sodelovanje na področjih iz navedenih poglavij, se sprejmejo:
(a) na predlog Komisije, ali
(b) na pobudo četrtine držav članic.
Člen 77
1. Unija oblikuje politiko, da bi:
(a) zagotovila, da se ne izvaja kontrola oseb pri prehajanju notranjih meja, ne glede na državljanstvo;
(b) izvajala kontrola oseb in učinkovit nadzor pri prehajanju zunanjih meja;
(c) se postopno uvedel integriran sistem upravljanja zunanjih meja.
2. Za namene iz odstavka 1 Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe glede:
(a) skupne politike vizumov in drugih dovoljenj za kratkotrajno prebivanje;
(b) kontrolo oseb pri prehodu zunanjih meja;
(c) ...
(d) ...
(e) ...
3. ...
4. ...
Člen 78
1. Unija oblikuje skupno politiko o azilu, subsidiarni zaščiti in začasni zaščiti z namenom ponuditi ustrezen status vsem državljanom tretjih držav, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in zagotoviti skladnost z načelom nevračanja. Ta politika mora biti v skladu z Ženevsko konvencijo z dne 28. julija 1951 in Protokolom z dne 31. januarja 1967 o statusu beguncev ter drugimi ustreznimi Pogodbami.
2. Za namene odstavka 1 Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe za skupni evropski azilni sistem, ki zajema:
(a) ...
(b) ...
(c) ...
(d) ...
(e) merila in mehanizme za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošenj za azil ali subsidiarno zaščito;
(f) ...
(g) ...
3. ...
Člen 79
1. Unija oblikuje skupno politiko priseljevanja, s katero v vseh fazah zagotovi učinkovito upravljanje migracijskih tokov, pravično obravnavo državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državah članicah, in preprečevanje nezakonitega priseljevanja in trgovine z ljudmi ter okrepljene ukrepe za boj proti temu.
2. Za namene iz odstavka 1, Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe na naslednjih področjih:
(a) ...
(b) ...
(c) nezakonito priseljevanje in nedovoljeno prebivanje, tudi odstranitev in vračanje oseb, ki prebivajo brez dovoljenja;
(d) ...
3. ...
4. ...
5. ...
Člen 82
1. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah v Uniji temelji na načelu vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb in vključuje približevanje zakonov in drugih predpisov držav članic na področjih, navedenih v odstavku 2 in v členu 83.
Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe za:
(a) ...
(b) ...
(c) ...
(d) lažje sodelovanje med sodnimi ali drugimi enakovrednimi organi držav članic pri kazenskih postopkih in izvrševanju odločb.
2. ...
3. ...
Člen 87
1. Unija vzpostavi policijsko sodelovanje, ki vključuje vse pristojne organe držav članic, vključno s policijskimi, carinskimi in drugimi tovrstnimi specializiranimi službami kazenskega pregona, pri preprečevanju ali odkrivanju kaznivih dejanj in preiskav.
2. Za namene iz odstavka 1 lahko Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku določita ukrepe glede:
(a) zbiranja, hrambe, obdelave, analize in izmenjave ustreznih informacij;
(b) ...
(c) ...
3. ...
Predlaga se, naj se dodajo sledeči členi:
Člen 85
1. Naloga Eurojusta je podpirati in krepiti koordinacijo in sodelovanje nacionalnih organov, pristojnih za preiskave in pregon hudih oblik kriminala, ki se nanašajo na dve ali več držav članic ali zahtevajo skupni pregon, na podlagi postopkov, ki jih izvajajo, in informacij, ki jih pošljejo organi držav članic in Europol.
V tej zvezi Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita strukturo, delovanje, področje ukrepanja in naloge Eurojusta. Te naloge lahko zajemajo:
(a) uvedbo kazenskih preiskav, kakor tudi predlog uvedbe pregona, ki ga izvajajo pristojni nacionalni organi, zlasti v primeru kršitev finančnih interesov Unije;
(b) koordinacijo preiskav in pregona iz točke (a);
(c) krepitev pravosodnega sodelovanja, skupaj z reševanjem sporov o pristojnosti in s tesnim sodelovanjem z Evropsko pravosodno mrežo.
S temi uredbami se določijo tudi podrobnosti glede sodelovanja Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov držav članic pri ocenjevanju dejavnosti Eurojusta.
2. ...
Člen 88
1. ...
2. Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita strukturo, delovanje, področje ukrepanja in naloge Europola. Te naloge lahko zajemajo:
(a) zbiranje, hrambo, obdelavo, analizo in izmenjavo informacij, ki so jih posredovali predvsem organi držav članic ali tretjih držav oziroma služb;
(b) usklajevanje, organizacijo in izvajanje preiskovalnih in operativnih dejanj, ki se izvajajo skupaj s pristojnimi organi držav članic ali v okviru skupnih preiskovalnih ekip, po potrebi v povezavi z Eurojustom.
S temi uredbami se določijo tudi postopki za nadzor dejavnosti Europola, ki ga opravlja Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti.
3. ...
III - Predlagana pravna podlaga
Člen 74 PDEU, ki se nanaša na postopek iz člena 76 PDEU za področje policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, določa splošno pravilo glede upravnega sodelovanja med pristojnimi organi držav članic. V skladu s tema dvema členoma ukrepe sprejme Svet sam, s Parlamentom pa se o njih le posvetuje. Pri tem je treba omeniti, da Svet po členu 16(3) PEU odloča s kvalificirano večino, saj člen 76 PDEU ne določa drugače.
Členi 77-79, 82 in 87 obravnavajo zadevna področja, kjer ima Parlament vlogo sozakonodajalca.
Člena 85 in 88 pa zadevata strukturo, delovanje, področje ukrepanja in naloge Eurojusta in Europola, pri določanju katerih ima Parlament vlogo sozakonodajalca. Pri tem velja omeniti, da oba člena predpisujeta, naj uredbe, ki so sprejete na njihovi podlagi, določajo postopke za nadzor nad agencijama, ki ga izvaja Parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti.
IV - Sodna praksa o pravni podlagi
Iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da mora izbira pravne podlage akta Skupnosti temeljiti na objektivnih dejstvih, ki jih je mogoče sodno preskusiti, kar zlasti velja za cilj in vsebino ukrepa.[2] Izbira neustrezne pravne podlage je lahko torej razlog za razveljavitev zadevnega akta.
V - Cilj in vsebina predlagane uredbe
Uvodne izjave predlagane uredbe določajo namen, kot sledi:
(a) Za dosego sinergije je treba zagotoviti, da sisteme SIS II, VIS in EURODAC operativno upravlja en subjekt, in sicer v obliki regulativne agencije, ki je pravna oseba.
(b) Agencija je lahko odgovorna tudi za pripravo, razvoj in operativno upravljanje dodatnih obsežnih informacijskih sistemov na podlagi ustreznega pravnega instrumenta pri uporabi naslova V PDEU in naj bi bila odgovorna za spremljanje raziskav in pilotnih projektov za obsežne informacijske sisteme pri uporabi naslova V PDEU.
(c) Agencija mora sodelovati z drugimi agencijami Evropske unije v okviru njihovih pristojnosti, zlasti z agencijami, ustanovljenimi na področju svobode, varnosti in pravice.
(d) Več uvodnih izjav določa upravni okvir, v katerem naj bi agencija delovala.
(e) Posebna ureditev sedaj velja za Dansko, Združeno kraljestvo, Irsko, Norveško, Islandijo, Švico in Lihtenštajn.
Omenjeno sporazumno besedilo z dne 11. marca 2011 vključuje sledeči dve novi uvodni izjavi:
"(11a) Kar zadeva SIS II, morata imeti Evropski policijski urad (Europol) in Eurojust na sestankih upravnega odbora status opazovalca, kadar so na dnevnem redu vprašanja, povezana z uporabo Sklepa 2007/533/PNZ, saj imata na podlagi Sklepa 2007/533/PNZ oba pravico do dostopa in neposrednega iskanja podatkov, vnesenih v SIS II. Europol in Eurojust bi morala imenovati vsak svojega predstavnika v svetovalno skupino za SIS II, ustanovljeno v skladu s členom 16(1)(a).
(11b) Kar zadeva VIS, je treba Europolu odobriti status opazovalca na sestankih upravnega odbora, kadar so na dnevnem redu vprašanja v zvezi z uporabo Sklepa 2008/633/PNZ. Europolu je treba omogočiti, da imenuje predstavnika v svetovalno skupino za VIS, ustanovljeno v skladu s členom 16(1)(b).
Normativne določbe so sledeče:
Člen 1 predpisuje ustanovitev agencije.
Členi od 2 do 6 predpisujejo naloge agencije v zvezi s sistemi SIS II, VIS in EURODAC ter s spremljanjem raziskav in pilotnih projektov.
Členi od 7 do 16 določajo strukturo in organizacijo agencije, členi od 17 do 27 predpisujejo njeno delovanje, členi od 28 do 31 pa vsebujejo finančne določbe.
Besedilo člena 12(4) je sledeče:
„Europol in Eurojust imata status opazovalca na sestankih upravnega odbora, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede SIS II v povezavi z uporabo Sklepa Sveta 2007/533/PNZ. Europol ima status opazovalca na sestankih upravnega odbora tudi, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede VIS v povezavi z uporabo Sklepa Sveta 2008/633/PNZ.”
Besedilo člena 16(3) je sledeče:
„Europol in Eurojust lahko imenujeta vsak svojega predstavnika v svetovalno skupino za SIS II. Europol lahko imenuje svojega predstavnika v svetovalno skupino za VIS.””
Člena 12(4) in 16(3) ostajata v omenjenem sporazumnem besedilu z dne 11. marca 2011 nespremenjena.
Preostali členi od 32 do 34 predpisujejo končne določbe in začetek veljavnosti predlagane uredbe.
VI - Opredelitev ustrezne pravne podlage
Ker predlagani uvodni izjavi 11a in 11b ter člena 12(4) in 16(3) določata sodelovanje Europola in Eurojusta pri vprašanjih, povezanih z delovanjem sistemov SIS II in VIS, bi predlagana uredba učinkovito predpisovala določbe v zvezi s strukturo, delovanjem, področjem ukrepanja in nalogami teh dveh organov, zaradi česar je treba dodati predlagani pravni podlagi.
Čeprav člena 74 in 76 PDEU za razliko od vseh drugih členov, ki predstavljajo pravno podlago, ne predpisujeta uporabe rednega zakonodajnega postopka, pa določata, da mora Svet odločati s kvalificirano večino. Posledično ti členi med seboj niso postopkovno nezdružljivi.
VII - Sklep in priporočilo
Ob upoštevanju te analize morata biti člena 85(1) in 88(2) PDEU dodana členom 74, 77(2)(a) in (b), 78(2)(e), 79(2)(c), 82(1)(d) in 87(2)(a) PDEU in skupaj z njimi tvoriti pravno podlago za predlagano uredbo.
Odbor za pravne zadeve se je na seji dne 12. aprila 2011 soglasno[3] odločil, da vam priporoči, naj spremenjeni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice (KOM(2010)0093) temelji na členih 74, 77(2)(a) in (b), 78(2)(e), 79(2)(c), 82(1)(d), 85(1), 87(2)(a) in 88(2) PDEU.
S spoštovanjem,
Klaus-Heiner Lehne
- [1] Dokument Sveta 7638/11 z dne 11. marca 2011.
- [2] Zadeva C-45/86, Komisija proti Svetu (Splošni tarifni preferenciali) [1987], ZOdl 1439, odst. 5; zadeva C-440/05, Komisija proti Svetu [2007], ECR I – 9097; zadeva C-411/06, Komisija proti Parlamentu in Svetu (8. september 2009) (UL C 267, 7.11.2009, str. 8).
- [3] Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Klaus-Heiner Lehne, predsednik; Evelyn Regner, podpredsednica; Piotr Borys, Sergio Gaetano Cofferati, Christian Engström, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sajjad Karim, Kurt Lechner, Eva Lichtenberger, Antonio López-Istúriz White, Arlene McCarthy, Antonio Masip Hidalgo, Alajos Mészáros, Angelika Niebler, Bernhard Rapkay, Alexandra Thein, Diana Wallis, Rainer Wieland, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka.
MNENJE Odbora za proračun (15. 7. 2010)
za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
o spremenjenem predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice
(KOM(2010)0093 – C7‑0046/2009 – 2009/0089(COD))
Pripravljavka mnenja: Jutta Haug
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Komisija je 24. junija 2009 sprejela paket zakonodajnih predlogov za ustanovitev agencije, odgovorne za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice.
Po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe je bilo treba začetni zakonodajni sveženj (predlog uredbe in sklep Sveta) združiti v predlagani spremenjeni enotni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta.
Osrednja naloga agencije bo izpolnjevati naloge operativnega upravljanja za SIS II, VIS in EURODAC ter ohranjati delovanje sistemov 24 ur na dan, sedem dni v tednu in s tem zagotavljati stalen neprekinjen pretok izmenjave podatkov, ne da bi bila odgovorna za podatke, ki se vnesejo v sistem.
Čeprav pripravljavka mnenja podpira politične cilje, zaradi katerih se ustanavlja agencija, mora vseeno postaviti nekaj vprašanj s proračunskega vidika, ob upoštevanju, da točke, ki zadevajo poslanstvo in naloge agencije ali celo možnost njene ustanovitve, sodijo v pristojnosti vodilnega odbora.
Proračun
Za financiranje agencije bosta v poglavju 18 02 proračuna EU oblikovani dve novi proračunski vrstici. Pričakuje se, da bodo skupni stroški do izteka finančnega okvira znašali 113 milijonov EUR, razdeljeni pa bodo, kot sledi:
V milijonih EUR
|
|
2010 |
2011 |
2012 |
2013 |
Skupaj |
|
|
Finančni stroški skupaj |
1.500 |
15.500 |
55.700 |
40.300 |
113.000 |
|
Kot je omenjeno v zakonodajnem finančnem izkazu, bodo te odobritve prišle iz tistih proračunskih vrstic, ki so trenutno namenjene informacijskim sistemom: 18 02 04 "Schengenski informacijski sistem (SIS II)", 18 02 05 "Vizumski informacijski sistem (VIS)" in 18 03 11 "EURODAC". Zato je predlog skladen z obstoječim finančnim programiranjem.
Te proračunske vrstice so za obdobje 2010–2013 oblikovane kot sledi, v skladu z zadnjimi zneski iz finančnega programiranja:
V milijonih EUR
|
|
2010 |
2011 |
2012 |
2013 |
Skupaj |
|
|
VIS, SIS II, Eurodac FP |
58.000 |
112.000 |
109.000 |
122.000 |
401.000 |
|
Ker so bile ostale odobritve (približno 288 milijonov EUR), predstavljene v proračunskih vrsticah za VIS, SISII in Eurodac, še vedno nujne, kljub ustanovitvi agencije, bi pripravljavka mnenja želela izraziti presenečenje, da celoten znesek, ki se šteje za nujnega, tudi za ustanovitev agencije, popolnoma ustreza zneskom, ki so bili v začetku predvideni v finančnem programiranju (nobenega varčevanja, nobenih dodatnih stroškov).
Pripravljavka mnenja bi rada tudi opozorila, da ustanovitev decentraliziranih agencij pomeni način uporabe operativnih skladov za pokritje upravnih odhodkov. Treba je rešiti vprašanje financiranja dela odhodkov agencij prek razdelka 5. V prid temu govori omejena razlika do zgornje meje iz razdelka 3a , saj drugih prednostnih nalog Evropskega parlamenta morda ne bo mogoče financirati. Pripravljavka mnenja poudarja, da bo medinstitucionalna delovna skupina o regulativnih agencijah omogočila nadaljnje razprave na tem področju.
Osebje
Pričakuje se, da bo imela agencija med svojim običajnim delovanjem 120 zaposlenih, ki jih bo postopoma začela zaposlovati od začetka leta 2011 naprej.
Čeprav se bo na agencijo preneslo naloge Komisije, se ne pričakuje prenosa delovnih mest s Komisije na agencijo:
– za Eurodac bodo „sproščeni“ 4 uradniki in zaposleni za določen čas ter zunanji sodelavec, ki so trenutno v Bruslju, in premeščeni na druge prednostne naloge Komisije;
– približno 20 uradnikov in 25 zunanjih sodelavcev (pogodbeni sodelavci in nacionalni strokovnjaki, ki jih pošljejo države članice), ki bo imelo za nalogo razvijati in pripravljati delovanje SIS II in VIS, bo premeščenih v skladu z letno politično strategijo in upravnimi postopki Komisije.
Pripravljavka mnenja zato obžaluje, da se prenos nalog na agencijo uporablja za sprostitev delovnih mest, ki bodo premeščena na opravljanje drugih prednostnih nalog. Kot Komisija priznava, lahko le s prenosom nalog na zunanje izvajalce uspešno izpolnjuje zavezo, da ne bo zahtevala dodatnega zaposlovanj.
Ocena učinka
Po mnenju pripravljavke mnenja je v oceni učinka, ki jo je pripravila Komisija, nekaj velikih pomanjkljivosti kar zadeva dobro in popolno obveščenost zakonodajnega organa.
Zlasti manjka izrecna obrazložitev, zakaj je potrebna agencija za izpolnjevanje tehničnih nalog, ki so doslej sodile v pristojnost Komisije.
Poleg tega je bila ocena učinka opravljena leta 2007 in deluje zastarelo/neustrezno iz več razlogov, kljub kakovostnim izboljšavam v primerjavi z ocenami za predhoden agencije:
– niso bile upoštevane vse možnosti, ki so trenutno mogoče;
– ne omenja se, kako bo agencija bolje reševala težave, s katerimi se je soočala Komisija, ali kako se bodo naloge agencije prepletale z nalogami Komisije, zlasti glede na težaven prehod na SIS II;
– nacionalni parlamenti so izrazili nekaj dodatnih pomislekov, na katere ni odgovorjeno, zlasti kar zadeva varstvo osebnih podatkov ter nepovezanost predlagane odgovornosti in odsotnosti dostopa do podatkov;
– celotne proračunske posledice ustanovitve tovrstne agencije niso jasno predstavljene v oceni učinka, in sicer niti posledice za Komisijo niti morebitne posledice za nacionalne proračune.
Ni prvič, da Komisija predstavlja nedosledno oceno učinka ali analizo stroškov in koristi. Pripravljavka mnenja meni, da bi moral Evropski parlament preučiti možnost, da bi Komisija v bodoče poslala svojo oceno učinka/analizo stroškov in koristi v zvezi z ustanovitvijo nove agencije Računskemu sodišču, da bi to lahko predstavilo mnenje o doslednosti ocene učinka, s čimer bi preprečili take razmere.
Predlogi sprememb
Predlogi sprememb zadevajo naslednje vidike predloga:
– sklicevanje na celoten niz pravne podlage;
– zaščita pristojnosti Evropskega parlamenta v proračunskem postopku in postopku razrešnice, pa tudi pri parlamentarnem nadzoru;
– poročilo Računskega sodišča;
– naloge gostujočih držav članic;
– izvajanje ABB-ABM za boljše spremljanje dejavnosti in proračuna agencije;
– dejanske upravne in nadzorne dejavnosti upravnega odbora ter ustrezna znanja njegovih članov;
– nadaljnji ukrepi po revizijskih poročilih;
– čas trajanja mandata direktorja;
– smotrna velikost svetovalnih odborov;
– rezultati ocenjevanja agencije in obveščanje Evropskega parlamenta;
– prilagoditev proračunski terminologiji iz Lizbonske pogodbe;
– začetna faza delovanja agencije in podpora Komisije.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za proračun poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Navedbi sklicevanj 1 a in 1 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti1 (finančna uredba), zlasti člena 185 Uredbe, |
|
|
ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju ter zlasti točke 47 sporazuma, |
|
|
1 UL L 248, 16.9.2002, str. 1. |
|
|
2 UL C 139, 14.6.2006, str. 1. |
Obrazložitev | |
Finančno uredbo (člen 185) in Medinstitucionalni sporazum o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (člen 47) bi bilo treba navesti kot pravno podlago za ustanovitev nove agencije EU. | |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(5a) Komisija mora predložiti časovno razporeditev organu, pristojnemu za proračun, ki navaja nadaljnji razvoj sistema, zlasti SIS II in VIS. Časovna razporeditev mora prikazati, kdaj in po kakšni ceni so načrtovani posamezni tehnični ukrepi. Če merila in načrt niso izpolnjeni, bi lahko proračunski organ ustrezna sredstva prenesel v rezervo. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(12) Za zagotovitev popolne samostojnosti in neodvisnosti agencije ji je treba zagotoviti samostojen proračun s prihodki iz splošnega proračuna Evropske unije. Za prispevek Unije in morebitne druge subvencije v breme splošnega proračuna Evropske unije je treba uporabiti proračunski postopek Unije. Revizijo računovodskih izkazov mora opravljati Računsko sodišče. |
(12) Za zagotovitev popolne samostojnosti in neodvisnosti agencije ji je treba zagotoviti samostojen proračun s prihodki iz splošnega proračuna Evropske unije. Financiranje agencije ureja sporazum proračunskih organov, kot je določeno v točki 47 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006. Uporabiti je treba proračunski postopek in postopek razrešnice Unije. Revizijo računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov mora opravljati Računsko sodišče. |
Obrazložitev | |
V uvodno izjavo je treba vstaviti navedbo, da je potreben sporazum med vejama proračunskega organa o financiranju urada, kakor določa medinstitucionalni sporazum. V uvodni izjavi bi morala biti tudi navedba postopka razrešnice, iz nje pa bi moralo biti razvidno, da razrešnica ne zadeva zgolj dejavnosti, ki jih financira EU. Poleg tega bi se moralo opraviti revizijo zakonitosti in pravilnosti delovanja agencije ter transakcij pri poslovnih dogodkih v računovodskih izkazih agencije, kot je sedanja praksa pri drugih agencijah EU. | |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(13a) Kar zadeva sodelovanje med agencijami, ki delujejo na področju svobode, varnosti in pravice, bi bilo treba ustvarjati sinergije za boljše izvajanje politik na tem področju, da se zagotovi boljše upravljanje in prepreči podvajanje postopkov in struktur ter tako tudi stroškov. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Člen 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Ustanovi se Evropska agencija (v nadaljnjem besedilu: agencija) za operativno upravljanje druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II), vizumskega informacijskega sistema (VIS), EURODAC ter za razvoj in upravljanje drugih obsežnih informacijskih sistemov pri uporabi naslova V Pogodbe o delovanju Evropske unije. |
V skladu s členom 185 finančne uredbe se ustanovi Evropska agencija (v nadaljnjem besedilu: agencija) za operativno upravljanje druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II), vizumskega informacijskega sistema (VIS), EURODAC ter za razvoj in upravljanje drugih obsežnih informacijskih sistemov pri uporabi naslova V Pogodbe o delovanju Evropske unije v skladu s členom 185 finančne uredbe. |
Obrazložitev | |
V členu, ki se tiče pravne opredelitve in statusa agencije je treba navesti osnovno pravilo finančne uredbe, ki zadeva ustanavljanje decentraliziranih agencij in v skladu s katerim se agencija ustanovi. | |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Sedež agencije je [...] |
4. Sedež agencije je [...]. Država članica gostiteljica zagotovi, da ima agencija dobre pogoje kar zadeva njeno namestitev in predpise, ki se uporabljajo za zaposlene pri agenciji in člane upravnih organov agencije, ki se določijo v sporazumu o sedežu. |
|
|
Da se zagotovi najboljše možno dolgoročno delovanje agencije, bi bilo treba pred sklenitvijo sporazuma o sedežu opraviti oceno stroškov in koristi. Posebno pozornost se nameni pripravljenosti in zmožnosti države članice, da zagotovi lastna sredstva za gostovanje agencije ter tako zagotovi njeno nemoteno ustanovitev in delovanje. |
Obrazložitev | |
Zagotavljanje takšnih privlačnih pogojev ne bi smelo biti odvisno zgolj od dobre volje izbrane države članice. Medtem, ko se bodo države članice odločile o lokaciji agencije, mora predhodna finančna ocena ob posebnem upoštevanju fizičnega objekta v državi članici gostiteljici določiti, kje bodo nastali najnižji dodatni stroški pri vzpostavitvi agencije, ob upoštevanju pogojev, določenih v členu 19 uredbe. Ocena bi morala prav tako prikazati pripravljenost države članice, da zagotovi lastne vire za izpolnjevanje potreb agencije in zmožnosti zagotavljanja. | |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – točka j | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(j) vsako leto pred 31. marcem sprejme splošno poročilo o delu agencije za preteklo leto in ga do 15. junija pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Računskemu sodišču; letno poročilo o delu se objavi; |
(j) vsako leto pred 31. marcem sprejme splošno poročilo o delu agencije za preteklo leto, v katerem zlasti primerja dosežene rezultate s cilji iz letnega delovnega programa, in ga do 15. junija pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Računskemu sodišču; letno poročilo o delu se objavi; |
Obrazložitev | |
V skladu z načeloma upravljanja na podlagi dejavnosti in oblikovanja proračuna na podlagi dejavnosti (ABM-ABB) bi moralo letno poročilo o delu agencije zadevati cilje, določene v delovnem programu, da se omogoči dobro spremljanje dosežkov agencije. | |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – točka m a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ma) spremlja in zagotovi ustrezno nadaljevanje za ugotovitve in priporočila iz različnih revizijskih poročil in ocen, bodisi notranjih ali zunanjih; |
Obrazložitev | |
Za boljše sprejemanje in spremljanje ugotovitev revizije in ocenjevanja bi bilo treba upravnemu odboru, ki mu direktor odgovarja, izrecno zaupati njuno nadzorovanje. | |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Člani upravnega odbora so imenovani na podlagi njihovih izkušenj na visoki ravni ter strokovnosti na področju obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice. |
3. Člani upravnega odbora so imenovani na podlagi njihovih izkušenj na visoki ravni ter strokovnosti na področju obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice. Imajo tudi potrebna upravna in vodstvena znanja za izpolnjevanje nalog, naštetih v členu 9. |
Obrazložitev | |
Člani upravnega odbora bi morali imeti znanja, ki so skladna s funkcijami, ki so jim dodeljene. | |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 5 – točka d | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) vzpostavi in izvaja učinkovit sistem, ki omogoča redno spremljanje in ocenjevanje informacijskih sistemov, vključno s statističnimi podatki, ter agencije; |
(d) vzpostavi in izvaja učinkovit sistem, ki omogoča redno spremljanje, revizijo in ocenjevanje informacijskih sistemov, vključno s statističnimi podatki, ter agencije, tudi v smislu učinkovitega in uspešnega izpolnjevanja ciljev agencije; |
Obrazložitev | |
V skladu z zgornjim predlogom spremembe 6 (člen 9(1), alineja ma) se vzpostavi tudi sistem spremljanja ugotovitev revizije in odzivanja nanje, ne le v povezavi s finančnimi vidiki in upoštevanjem predpisov, temveč tudi v zvezi z revizijo uspešnosti. | |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 5 – točka h | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(h) izpogaja sporazum o sedežu z vlado države članice gostiteljice in ga po njegovi potrditvi s strani upravnega odbora podpiše. |
(h) izpogaja sporazum o sedežu z vlado države članice gostiteljice in ga po njegovi potrditvi s strani upravnega odbora podpiše, pri čemer upošteva ocena stroškov in koristi, določena v drugem pododstavku člena 7(4). |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 6 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) letnega delovnega programa agencije in letnega poročila o njenem delu, in sicer po predhodnem posvetovanju s svetovalnimi skupinami; |
(a) letnega delovnega programa agencije in letnega poročila o njenem delu, z navedbo sredstev, dodeljenih vsaki dejavnosti, in sicer po predhodnem posvetovanju s svetovalnimi skupinami; |
Obrazložitev | |
V skladu z načeloma upravljanja na podlagi dejavnosti in oblikovanja proračuna na podlagi dejavnosti (ABM-ABB) bi morala delovni program in letno poročilo o delu agencije zagotavljati informacije o sredstvih, dodeljenih za dejavnosti, ki so potrebne za izpolnjevanje ciljev agencije. | |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 6 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) proračuna za prihodnje leto; |
(c) proračuna za prihodnje leto, oblikovanega na podlagi dejavnosti; |
Obrazložitev | |
V skladu z načeloma upravljanja na podlagi dejavnosti in oblikovanja proračuna na podlagi dejavnosti (ABM-ABB) bi moral proračun agencije izrecno temeljiti na ciljih in dejavnostih agencije ter povezovati poslanstvo in cilje agencije z njenimi dejavnostmi in viri. | |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Kandidata, ki ga izbere upravni odbor, lahko pred njegovim imenovanjem povabijo pristojni odbori Evropskega parlamenta, da poda izjavo in odgovori na vprašanja njihovih članov. |
2. Kandidata, ki ga izbere upravni odbor, lahko pred njegovim imenovanjem povabijo pristojni odbori Evropskega parlamenta, da poda izjavo in odgovori na vprašanja njihovih članov. Njihovo mnenje, če ga izrazijo, se obravnava pred imenovanjem. |
Obrazložitev | |
Pred imenovanjem se obravnava vsako mnenje Parlamenta o izbranem kandidatu. | |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Upravni odbor lahko na predlog Komisije ob upoštevanju poročila o oceni in zgolj v primerih, kadar dolžnosti in potrebe agencije to upravičujejo, enkrat podaljša mandat izvršnega direktorja za največ tri leta. |
4. Upravni odbor lahko na predlog Komisije ob upoštevanju poročila o oceni in zgolj v primerih, kadar dolžnosti in potrebe agencije to upravičujejo, enkrat podaljša mandat izvršnega direktorja za največ tri leta. Izvršni direktor opravlja to funkcijo za obdobje, ki ni daljše od osmih let. |
Obrazložitev | |
Izvršni direktor, glede na občutljivost funkcije, ne bi smel imeti možnosti, da ostane na položaju dlje kot osem let, niti prek zunanje prijave za isto funkcijo po podaljšanju njegovega/njenega mandata. | |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Vsaka država članica, vsaka država, ki se je pridružila izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z EURODAC, ter Komisija v vsako svetovalno skupino imenujejo enega člana za triletno obdobje, ki se lahko podaljša. |
2. Vsaka država članica, vsaka država, ki se je pridružila izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z EURODAC, ter Komisija po sistemu rotacije v eno od treh svetovalnih skupin imenujejo enega člana za triletno obdobje, ki se lahko podaljša. |
Obrazložitev | |
Da se prepreči nastanek strukture upravljanja, v kateri bi bilo toliko članov različnih odborov, kot je zaposlenih v agenciji, bi morali biti v svetovalnem odboru predstavniki največ tretjine držav članic. To je skladno s svetovalno naravo odbora, protiutež temu pa je popolna zastopanost držav članic v upravnem odboru. | |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 19 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Potrebni dogovori glede namestitve, ki jo je treba agenciji zagotoviti v državi članici gostiteljici, in glede prostorov, ki ji jih navedena država omogoči, ter posebna pravila, ki v državi članici gostiteljici agencije veljajo za izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje agencije in njihove družinske člane, so določena v sporazumu o sedežu med agencijo in državo članico gostiteljico, ki se sklene po pridobitvi odobritve upravnega odbora. Država članica, ki je gostiteljica agencije, zagotovi najboljše možne razmere za pravilno delovanje agencije, vključno z večjezičnim in evropsko usmerjenim izobraževanjem ter ustreznimi prometnimi povezavami. |
Potrebni dogovori glede namestitve, ki jo je treba agenciji zagotoviti v državi članici gostiteljici, in glede prostorov, ki ji jih navedena država omogoči, ter posebna pravila, namenjena zagotavljanju dobrih pogojev za zaposlene, ki v državi članici gostiteljici agencije veljajo za izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje agencije in njihove družinske člane, so določena v sporazumu o sedežu med agencijo in državo članico gostiteljico, ki se sklene po pridobitvi odobritve upravnega odbora. Država članica, ki je gostiteljica agencije, zagotovi najboljše možne razmere za pravilno delovanje agencije, vključno z večjezičnim in evropsko usmerjenim izobraževanjem ter ustreznimi prometnimi povezavami. Te razmere se preučijo v oceni stroškov in koristi pred podpisom sporazuma o sedežu ter v skladu z drugim pododstavkom člena 7(4) in ob upoštevanju pripravljenosti in zmožnosti države članice, da zagotovi lastna sredstva za gostovanje agencije. |
Obrazložitev | |
Namen takšnih določb je treba izrecno navesti. | |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Pri ocenjevanju se presojajo koristnost, pomembnost in učinkovitost agencije ter njenega načina dela. Pri oceni se upoštevajo stališča interesnih skupin na evropski in nacionalni ravni. |
2. Pri ocenjevanju se presojajo koristnost, pomembnost, dosežena dodana vrednost in učinkovitost agencije ter njenega načina dela. Pri oceni se upoštevajo stališča interesnih skupin na evropski in nacionalni ravni. V oceni se še posebej obravnava morebitna potreba po spremembi ali razširitvi nalog agencije ali ukinitvi njenih dejavnosti, v primeru, da njena vloga postane odvečna. |
Obrazložitev | |
Omeniti bi bilo treba, da bi redna ocenjevanja lahko privedla tudi do tega, da se ponovno premisli o nalogah ali obstoju agencije, če bi se izkazalo za potrebno. | |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Odhodki agencije med drugim vključujejo prejemke osebja, upravne in infrastrukturne stroške, stroške poslovanja ter izdatke v zvezi s pogodbami in sporazumi, ki jih sklene agencija. Izvršni direktor vsako leto pripravi osnutek ocene prihodkov in odhodkov agencije za naslednje proračunsko leto in ga pošlje upravnemu odboru skupaj z organizacijsko shemo. |
2. Odhodki agencije med drugim vključujejo prejemke osebja, upravne in infrastrukturne stroške, stroške poslovanja ter izdatke v zvezi s pogodbami in sporazumi, ki jih sklene agencija. Izvršni direktor na podlagi dejavnosti, ki jih opravlja agencija, vsako leto pripravi osnutek ocene prihodkov in odhodkov agencije za naslednje proračunsko leto in ga pošlje upravnemu odboru skupaj z organizacijsko shemo. |
Obrazložitev | |
V skladu z načeloma upravljanja na podlagi dejavnosti in oblikovanja proračuna na podlagi dejavnosti (ABM-ABB) bi moral proračun agencije izrecno temeljiti na ciljih in dejavnostih agencije ter povezovati poslanstvo in cilje agencije z njenimi dejavnostmi in viri. | |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 6 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) svoj osnutek delovnega programa; |
(a) svoj osnutek delovnega programa, skupaj s predvidenimi človeškimi in finančnimi viri, ki so povezani z vsako dejavnostjo v programu; |
Obrazložitev | |
V skladu z načeloma upravljanja na podlagi dejavnosti in oblikovanja proračuna na podlagi dejavnosti (ABM-ABB) bi moral delovni program agencije zagotavljati informacije o sredstvih, dodeljenih za dejavnosti, ki so potrebne za izpolnjevanje ciljev agencije. | |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
7. Komisija pošlje poročilo o oceni Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljnjem besedilu: proračunski organ) skupaj z začasnim osnutkom splošnega proračuna Evropske unije. |
7. Komisija pošlje poročilo o oceni Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljnjem besedilu: proračunski organ) skupaj z osnutkom splošnega proračuna Evropske unije. |
Obrazložitev | |
Uporaba izrazov iz Lizbonske pogodbe. | |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
8. Na podlagi poročila o oceni Komisija v predhodni osnutek splošnega proračuna Evropske unije vnese ocene, za katere meni, da so nujni glede na organizacijsko shemo, in znesek subvencije iz splošnega proračuna, ki ga predloži proračunskemu organu v skladu s členom 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije. |
8. Na podlagi poročila o oceni Komisija v osnutek splošnega proračuna Evropske unije vnese ocene, za katere meni, da so nujni glede na organizacijsko shemo, in znesek subvencije iz splošnega proračuna, ki ga predloži proračunskemu organu v skladu s členom 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije, skupaj z opisom in utemeljitvijo morebitnih razlik med oceno prihodkov in odhodkov agencije ter zneskom subvencije, ki bo bremenila splošni proračun. |
Obrazložitev | |
Prvi del predloga spremembe zadeva uporabo izrazov iz Lizbonske pogodbe. Namen drugega dela je zagotoviti proračunskemu organu ustrezne informacije, v primeru, da bi Komisija spremenila oceno agencije. | |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 10 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
10. Upravni odbor sprejme proračun agencije. Ta je dokončen, ko je dokončno sprejet splošni proračun Evropske unije. Po potrebi se ustrezno prilagodi. |
10. Upravni odbor sprejme proračun agencije. Ta je dokončen, ko je dokončno sprejet splošni proračun Evropske unije. Po potrebi se ustrezno prilagodi, skupaj z letnim delovnim programom. |
Obrazložitev | |
V primeru, da bi Komisija znatno zmanjšala proračun, se od agencije ne bi smelo zahtevati, da opravlja iste naloge in dejavnosti z manjšimi sredstvi. | |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 11 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
11a. Komisija predloži časovno razporeditev organu, pristojnemu za proračun, za nadaljnji razvoj sistema, zlasti SIS II in VIS. Časovna razporeditev prikaže, kdaj in po kakšni ceni so načrtovani posamezni tehnični ukrepi. |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Izvršni direktor proračunskemu organu letno posreduje vse podatke, pomembne za rezultat postopkov ocenjevanja. |
2. Izvršni direktor proračunskemu organu letno posreduje vse podatke, ki zadevajo rezultat postopkov ocenjevanja. |
Obrazložitev | |
Direktor agencije ne bi smel odločati o tem, kaj se Parlamentu zdi pomembno. | |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4a. Računsko sodišče Evropske unije opravi revizijo računovodskih izkazov agencije ter preverja zakonitost in pravilnost poslovnih dogodkov. Kjer je to mogoče, zagotovi tudi morebitne ugotovitve o uspešnosti agencije pri učinkovitem izpolnjevanju svojih ciljev. |
Obrazložitev | |
Ko mora Parlament ocenjevati, ali agencije izpolnjujejo svoje cilje, pogosto nima informacij o uspešnosti agencij. Čeprav od računskega sodišča s sredstvi, ki jih ima trenutno na voljo, ni mogoče zahtevati revizije uspešnosti vsake agencije, bi bilo treba razpoložljive informacije o uspešnosti posredovati organu, ki da razrešnico. | |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Člen 32 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Dokler upravni odbor v skladu s členom 15 te uredbe ne imenuje izvršnega direktorja in ta ne prevzame svojih dolžnosti, lahko Komisija v ta namen začasno dodeli omejeno število svojih uradnikov, vključno z uradnikom za opravljanje nalog izvršnega direktorja. |
2. Dokler upravni odbor v skladu s členom 15 te uredbe ne imenuje izvršnega direktorja in ta ne prevzame svojih dolžnosti, Komisija v ta namen začasno dodeli omejeno število svojih uradnikov, vključno z uradnikom za opravljanje nalog izvršnega direktorja. |
Obrazložitev | |
Pomoč Komisije pri začetku delovanja agencije ne bi smela biti hipotetična, preden agencija postane samostojna. | |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Člen 34 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Agencija 1. januarja 2012 prevzame svoje odgovornosti, določene v členih 2 do 6. |
2. Agencija 1. januarja 2012 prevzame svoje odgovornosti, določene v členih 2 do 6, pod pogojem, da države članice dovolj časa vnaprej dosežejo soglasje o kraju sedeža agencij, da je omogočen začetek delovanja infrastrukture in postopkov agencije na tem sedežu. |
Obrazložitev | |
Namen dodanega besedila je preprečiti razmere, do katerih je prišlo pri Evropski agenciji za pomorsko varnost, katere začasni sedež je bil drugje kot dokončni in kasnejša selitev povzroča znatne dodatne stroške. | |
POSTOPEK
|
Naslov |
Agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2010)0093 – C7-0046/2009 – COM(2009)0293 – 2009/0089(COD) |
|||||||
|
Pristojni odbor |
LIBE |
|||||||
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
BUDG 14.7.2009 |
|
|
|
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Jutta Haug 21.10.2009 |
|
|
|||||
|
Datum sprejetja |
14.7.2010 |
|
|
|
||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
35 0 3 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Marta Andreasen, Reimer Böge, Lajos Bokros, Giovanni Collino, Andrea Cozzolino, Isabelle Durant, James Elles, Göran Färm, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Salvador Garriga Polledo, Jens Geier, Ivars Godmanis, Ingeborg Gräßle, Carl Haglund, Jiří Havel, Monika Hohlmeier, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Anne E. Jensen, Sergej Kozlík, Jan Kozłowski, Alain Lamassoure, Giovanni La Via, Vladimír Maňka, Barbara Matera, Claudio Morganti, Miguel Portas, Dominique Riquet, László Surján, Helga Trüpel, Derek Vaughan |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
François Alfonsi, Maria Da Graça Carvalho, Peter Jahr, Riikka Manner, Peter Šťastný, Georgios Stavrakakis (Georgios Stavrakakis), Theodor Dumitru Stolojan |
|||||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Lucas Hartong |
|||||||
MNENJE Odbora za proračunski nadzor (14.7.2010)
za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
o spremenjenem predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice
(KOM(2010)0093 – C7‑0046/2009 – 2009/0089(COD))
Pripravljavec mnenja: Marian-Jean Marinescu
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Nova regulativna agencija pomeni dodatne stroške, zato je bistvenega pomena zagotoviti najprimernejše ravnotežje med učinkovitostjo, rezultati in stroški.
Iz različnih ocenjevalnih poročil je mogoče sklepati, da obstaja nekaj vidikov, ki jih je treba resno upoštevati.
Najprej je treba pripraviti dokument, s katerim se bo strategija agencije pretvorila v večletni okvir z jasnimi cilji in kazalniki uspešnosti. S tem se bo izboljšala uspešnost, finančno upravljanje in nadzor agencije.
Nato je treba zmanjšati število članov upravnega odbora. S tem se bo zagotovilo učinkovitejšo organizacijo dela ter preprečilo rast stroškov upravljanja, pa tudi strukturni deficit agencije. Zmanjšanje števila članov upravnega odbora bo samodejno privedlo do zmanjšanja števila članov revizijske komisije, ki pomaga upravnemu odboru pri opravljanju njegovih nalog.
Kot tretje bi morala sestava upravnega odbora za dobro upravljanje ponujati možnost pravične zastopanosti držav članic, to pa bi bilo med drugim mogoče zagotoviti z izmenjevanjem.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3a. Agencijo nadzoruje Komisija. |
Obrazložitev | |
Čeprav naj bi bila agencija ustanovljena kot pravno neodvisen upravni organ, mora Komisija v okviru svoje nadzorne funkcije zagotoviti, da bo uprava agencije spoštovala pravo in zakone. | |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – točka (g a) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ga) sprejme večletni delovni program na podlagi nalog iz Poglavja II-Naloge, pri čemer za njegovo podlago uporabi osnutek, ki ga predloži izvršni direktor iz člena 14, po posvetovanju s svetovalnimi skupinami iz člena 16 in po prejetju mnenja Komisije. Večletni delovni program, brez poseganja v letni proračunski postopek Unije, vključuje večletni predračun proračuna in predhodne ocene, da se oblikujejo cilji in različne faze večletnega načrtovanja; |
Obrazložitev | |
Okvirna finančna uredba, ki se uporablja za agencije, predpisuje večletno načrtovanje samo glede zaposlenih. V svojem posebnem poročilu št. 5/2008 „Agencije Evropske unije: doseganje rezultatov“ je računsko sodišče priporočilo, da agencije pripravijo dokument, v katerem pretvorijo svojo strategijo v večletni delovni program z jasnimi cilji in kazalniki uspešnosti. To je zahteval tudi Evropski parlament v svoji resoluciji o razrešnici za leto 2008: uspešnost, finančno poslovodenje in nadzor agencij EU (sprejeta besedila, 5. maj 2010, P7_TA(2010)0139). | |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – točka h | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(h) sprejme večletni načrt kadrovske politike ter ga najpozneje do 31. marca vsako leto predloži Komisiji in proračunskemu organu; |
(h) sprejme večletni načrt kadrovske politike in osnutek letnega delovnega programa ter ju najpozneje do 31. marca vsako leto predloži Komisiji in proračunskemu organu; |
Obrazložitev | |
Zaradi skladnosti s pododstavkom a člena 28(6). | |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – točka i | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(i) vsako leto pred 30. septembrom po prejetju mnenja Komisije z dvotretjinsko večino svojih članov, ki imajo glasovalno pravico, ter v skladu z letnim proračunskim postopkom Unije in zakonodajnim programom Unije za področja iz naslova V Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme letni delovni program agencije za prihodnje leto in zagotovi, da se sprejeti delovni program pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji ter objavi; |
(i) v skladu z večletnim programom vsako leto pred 30. septembrom po prejetju mnenja Komisije z dvotretjinsko večino svojih članov, ki imajo glasovalno pravico, ter v skladu z letnim proračunskim postopkom Unije in zakonodajnim programom Unije za področja iz naslova V Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme letni delovni program agencije za prihodnje leto in zagotovi, da se sprejeti delovni program pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji ter objavi; |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 6 – točka (b a) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ba) večletnega delovnega programa; |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Izvršnega direktorja agencije za obdobje petih let imenuje upravni odbor na podlagi seznama kandidatov, ki ga predlaga Komisija. |
1. Izvršnega direktorja agencije za obdobje petih let imenuje upravni odbor na podlagi seznama kandidatov, ki ga predlaga Komisija. Kandidati morajo imeti lastnosti in sposobnosti, potrebne za učinkovito izvajanje nalog izvršnega direktorja agencije, zlasti glede finančnih pravil, ki se uporabljajo za agencijo. |
Obrazložitev | |
Usklajeno s členom 14(3). | |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Vsaka država članica, vsaka država, ki se je pridružila izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z EURODAC, ter Komisija v vsako svetovalno skupino imenujejo enega člana za triletno obdobje, ki se lahko podaljša. |
2. Vsaka svetovalna skupina ima deset članov. Komisija imenuje enega člana, Svet pa ostalih devet članov za posamezno skupino. Člani se imenujejo za triletno obdobje, ki se lahko podaljša. |
Obrazložitev | |
Svetovalni organi bi morali po možnosti doseči soglasje glede stališč, vendar preveliko število članov tega ne spodbuja. Preveliki svetovalni organi bi lahko po nepotrebnem otežili delo agencije. | |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Poglavje IV – Naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
DELOVANJE |
OSEBJE |
Obrazložitev | |
Nov naslov za določbe o osebju. | |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Agencija ne zaposluje začasnega osebja za opravljanje finančnih nalog, ki veljajo za občutljive. |
Obrazložitev | |
Zaposlovanje začasnega osebja za opravljanje občutljivih finančnih nalog bi lahko vplivalo na uspešnost agencije zaradi nekvalificiranega/neusposobljenega/nemotiviranega osebja. Zaradi tega utegne biti agencija izpostavljena finančnim goljufijam, saj je na začasno osebje, ki želi pridobiti podaljšanje pogodbe, lažje vplivati. Glej tudi resolucijo Evropskega parlamenta o razrešnici za leto 2008: uspešnost, finančno poslovodenje in nadzor agencij EU (odstavek 7) (sprejeta besedila, 5. maj 2010, P7_TA(2010)0139). | |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4a. Če Komisija ugotovi, da je prišlo do večkratnih kršitev kadrovskih predpisov ali pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev in da upravni odbor agencije na tem področju ne izpolnjuje dodeljene nadzorne funkcije, lahko zahteva, da v okviru svoje nadzorne funkcije na področju upravljanja s kadri ukrepa namesto agencije. |
Obrazložitev | |
V preteklosti se je pri drugih agencijah izkazalo, da upravni odbori niso imeli ustreznega nadzora nad pristojnostmi izvršnega direktorja na področju upravljanja s kadri. Tudi v primerih večkratnih očitnih kršitev kadrovskih predpisov so upravni odbori v drugih agencijah le z odporom izpolnjevali svojo nadzorno funkcijo. Namen predloga spremembe je, da se Komisiji zagotovi skrajno sredstvo v okviru njene vloge nadzornika. | |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Člen 17 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 17a Privilegiji in imunitete |
|
|
Za agencijo se uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije. |
Obrazložitev | |
Člen 20 iz predloga Komisije postane člen 17 a (novo). | |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Poglavje IV a (novo) – pred členom 18 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
POGLAVJE IVa SPLOŠNE DOLOČBE |
Obrazložitev | |
Novo poglavje. | |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 18 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člani upravnega odbora, izvršni direktor in člani svetovalnih skupin se zavežejo, da bodo delovali v javnem interesu. V ta namen vsako leto dajo pisno izjavo o zavezanosti. |
Člani upravnega odbora, izvršni direktor in člani svetovalnih skupin se zavežejo, da bodo delovali v javnem interesu. V ta namen vsako leto dajo pisno izjavo o zavezanosti. Seznam članov upravnega odbora je objavljen na spletni strani agencije. |
Obrazložitev | |
Za zagotavljanje preglednosti. Do sedaj agencije niso bile usklajene na tem področju. | |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 19 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Sporazum o sedežu |
Sporazum o sedežu in pogoji delovanja |
Obrazložitev | |
Sprememba naslova. | |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 20 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 20
Privilegiji in imunitete
Za agencijo se uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije. |
črtano |
Obrazložitev | |
Zaradi predloga spremembe 11 postane odveč. | |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 23 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 23a |
|
|
Upravni nadzor |
|
|
Dejavnosti agencije nadzoruje evropski varuh človekovih pravic v skladu s členom 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije. |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 27 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Vrednotenje |
Vrednotenje in pregled |
Obrazložitev | |
Upoštevati bi bilo treba tudi možnost pregledov. | |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. V treh letih po začetku izvajanja nalog agencije in vsakih pet let po tem upravni odbor naroči neodvisno zunanjo oceno izvajanja te uredbe na podlagi navodil, ki jih po posvetovanju s Komisijo izda upravni odbor. |
1. V treh letih po začetku izvajanja nalog agencije in vsaka tri leta po tem upravni odbor naroči neodvisno zunanjo oceno izvajanja te uredbe na podlagi navodil, ki jih po posvetovanju s Komisijo izda upravni odbor. |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Pri ocenjevanju se presojajo koristnost, pomembnost in učinkovitost agencije ter njenega načina dela. Pri oceni se upoštevajo stališča interesnih skupin na evropski in nacionalni ravni. |
2. Pri ocenjevanju se presojajo koristnost, pomembnost in učinkovitost agencije ter njenega načina dela. Oceni se tudi ustreznost upravljavske strukture za izvajanje nalog agencije. Pri oceni se upoštevajo stališča interesnih skupin na evropski in nacionalni ravni. |
Obrazložitev | |
Ta ocena se posveti tudi vprašanju, ali je upravljavska struktura ustrezna za izvajanje nalog agencije. | |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Upravni odbor prejme rezultate ocenjevanja in predloži priporočila v zvezi s spremembami te uredbe, agencije in njenega načina dela Komisiji, ki jih skupaj z lastnim mnenjem in ustreznimi predlogi pošlje Svetu in Evropskemu parlamentu. Po potrebi se vključi delovni načrt s časovnim razporedom. Ocena in priporočila se objavijo. |
3. Upravni odbor prejme rezultate ocenjevanja in predloži priporočila v zvezi s spremembami te uredbe, agencije in njenega načina dela Komisiji, ki jih skupaj z lastnim mnenjem in ustreznimi predlogi pošlje Svetu in Evropskemu parlamentu. Ocena in priporočila se objavijo. |
Obrazložitev | |
Časovni razpored prihodnjih ocenjevanj, pri katerem se upoštevajo ugotovitve ocenjevalnega poročila iz odstavka 2, bi bilo treba obravnavati v ločenem in bolj podrobnem odstavku. Glej predlog spremembe 21. | |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3a. Upravni odbor v soglasju s Komisijo določi časovni razpored prihodnjih ocenjevanj, pri čemer upošteva ugotovitve iz ocenjevalnega poročila iz odstavka 2. |
Obrazložitev | |
Glej obrazložitev predloga spremembe 20. | |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 6 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) svoj osnutek delovnega programa; |
(a) svoj osnutek letnega delovnega programa; |
Obrazložitev | |
Glej predlog spremembe 2. | |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 6 – točka (b a) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ba) svoj posodobljen večletni delovni program; |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Izvršni direktor proračunskemu organu letno posreduje vse podatke, pomembne za rezultat postopkov ocenjevanja. |
2. Izvršni direktor proračunskemu organu v skladu s členom 72(5) Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/20021 letno posreduje poročilo o številu in vrsti notranjih revizij, ki jih je opravil notranji revizor, njegovih priporočilih in ukrepih, sprejetih na podlagi teh priporočil. |
|
|
___________ 1 UL L 357, 31. 12. 2002, str. 72. |
Obrazložitev | |
Zahteve, ki jih mora v skladu z finančnimi pravili izpolnjevati izvršni direktor, je treba natančno opredeliti. | |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen 32 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Pripravljalni ukrepi |
Začetek dejavnosti agencije |
Obrazložitev | |
Sprememba naslova. | |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Člen 34 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Začetek veljavnosti in uporaba |
Začetek veljavnosti |
POSTOPEK
|
Naslov |
Agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2010)0093 – C7-0046/2009 – COM(2009)0293 – 2009/0089(COD) |
|||||||
|
Pristojni odbor |
LIBE |
|||||||
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
CONT 14.7.2009 |
|
|
|
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Marian-Jean Marinescu 1.10.2009 |
|
|
|||||
|
Obravnava v odboru |
31.5.2010 |
|
|
|
||||
|
Datum sprejetja |
12.7.2010 |
|
|
|
||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
18 2 1 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Marta Andreasen, Jean-Pierre Audy, Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Luigi de Magistris, Tamás Deutsch, Martin Ehrenhauser, Jens Geier, Gerben-Jan Gerbrandy, Ingeborg Gräßle, Ville Itälä, Bogusław Liberadzki, Monica Luisa Macovei, Jan Olbrycht, Aldo Patriciello, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Georgios Stavrakakis (Georgios Stavrakakis), Søren Bo Søndergaard |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Zuzana Brzobohatá, Edit Herczog, Ivailo Kalfin, Olle Schmidt, Derek Vaughan |
|||||||
POSTOPEK
|
Naslov |
Agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice |
||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2010)0093 – C7-0046/2009 – COM(2009)0293 – 2009/0089(COD) |
||||
|
Datum predložitve EP |
19.3.2010 |
|
|
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
LIBE 14.7.2009 |
|
|
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
BUDG 14.7.2009 |
CONT 14.7.2009 |
|
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Carlos Coelho 2.9.2009 |
|
|
|
|
|
Oporekanje pravni podlagi Datum mnenja JURI |
JURI 12.4.2011 |
|
|
|
|
|
Obravnava v odboru |
15.6.2011 |
|
|
|
|
|
Datum sprejetja |
15.6.2011 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
43 3 1 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Jan Philipp Albrecht, Rita Borsellino, Simon Busuttil, Carlos Coelho, Rosario Crocetta, Cornelis de Jong, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Cornelia Ernst, Tanja Fajon, Kinga Gál, Kinga Göncz, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Ágnes Hankiss, Anna Hedh, Salvatore Iacolino, Sophia in ‘t Veld, Lívia Járóka, Timothy Kirkhope, Juan Fernando López Aguilar, baronica Sarah Ludford (Baroness Sarah Ludford), Clemente Mastella, Véronique Mathieu, Claude Moraes, Jan Mulder, Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou), Judith Sargentini, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Rui Tavares, Wim van de Camp, Daniël van der Stoep, Axel Voss, Renate Weber, Tatjana Ždanoka |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Edit Bauer, Michael Cashman, Anna Maria Corazza Bildt, Luis de Grandes Pascual, Ioan Enciu, Heidi Hautala, Marija Nedelčeva (Mariya Nedelcheva), Norica Nicolai, Zuzana Roithová, Michèle Striffler, Cecilia Wikström |
||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Marita Ulvskog |
||||
|
Datum predložitve |
21.6.2011 |
||||