POROČILO o zahtevi za odvzem imunitete Adrianu Severinu

21. 6. 2011 - (2011/2070(IMM))

Odbor za pravne zadeve
Poročevalec: Francesco Enrico Speroni

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o zahtevi za odvzem imunitete Adrianu Severinu

(2011/2070(IMM))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Adrianu Severinu, ki jo je predložil romunski nacionalni protikorupcijski urad (urad tožilca na romunskem vrhovnem kasacijskem sodišču) 5. aprila 2011 in je bila razglašena na plenarnem zasedanju 6. aprila 2011,

–   po zaslišanju Adriana Severina 23. maja 2011 v skladu s členom 7(3) Poslovnika,

–   ob upoštevanju člena 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965, pa tudi člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–   ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008 in 19. marca 2010[1],

–   ob upoštevanju člena 72(2) romunske ustave,

–   ob upoštevanju člena 11 romunskega kazenskega zakonika, ki določa, da se romunsko kazensko pravo uporablja za kazniva dejanja, storjena zunaj romunskih meja, kadar je zadevno dejanje kaznivo tudi po kazenskem zakoniku države, v kateri je bilo storjeno,

–   ob upoštevanju člena 6(2) in člena 7 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A7-0242/2011),

A. ker je romunski nacionalni protikorupcijski urad zahteval odvzem imunitete poslancu Evropskega parlamenta Adrianu Severinu, s čimer je romunskemu tožilcu omogočil, da uvede potrebne preiskave in sproži sodni postopek zoper Adriana Severina, zahteva preiskavo njegovega doma in pisarne in opravi pregled računalnika ali po potrebi drugih elektronskih naprav in začne kazenski postopek zoper poslanca Severina zaradi pasivne korupcije in/ali trgovanja z vplivom ali druge pravne opredelitve domnevnega kaznivega dejanja ali kaznivih dejanj pred pristojnim kazenskim sodiščem,

B.  ker je odvzem imunitete Adrianu Severinu povezan z domnevnimi koruptivnimi kaznivimi dejanji iz člena 6 romunskega zakona št. 78/2000 v povezavi s členom 254 (korupcija) in členom 257 (trgovanje z vplivom) kazenskega zakonika ter členom 81(b) zakona št. 78/2000,

C. ker Evropski parlament ni pristojen za izražanje mnenja glede krivde ali nekrivde poslanca niti glede tega, ali je zaradi dejanj, ki mu jih pripisujejo, kazenski pregon utemeljen,

D. ker je zato primerno, da se v tem primeru priporoči odvzem poslanske imunitete,

1.  se odloči, da Adrianu Severinu odvzame imuniteto, pri čemer izključuje kakršno koli omejevanje njegove osebne svobode;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje ustreznim organom Republike Romunije in Adrianu Severinu.

• [1]  Zadeva št. 101/63, Wagner/Fohrmann in Krier, ECR 1964, str. 195; Zadeva št. 149/85, Wybot/Faure in drugi, ECR 1986, str. 2391; Zadeva št. T-345/05, Mote/Parlament [2008], ECR II-2849; Združeni zadevi št. C-200/07 in št. C-201/07, Marra/De Gregorio in Clemente [2008], ECR I-7929; Zadeva št. T-42/06, Gollnisch/Parlament.

OBRAZLOŽITEV

1. Uvod

Na plenarnem zasedanju z dne 6. aprila 2011 je predsednik skladno s členom 6(2) Poslovnika Evropskega parlamenta sporočil, da je 5. aprila 2011 prejel pismo romunskega nacionalnega protikorupcijskega urada (urada tožilca na vrhovnem kasacijskem sodišču Romunije) z zahtevo, da se Adrianu Severinu odvzame poslanska imuniteta.

Predsednik je pismo v skladu s členom 6(2) Poslovnika posredoval pristojnemu odboru.

2. Dejstva

Romunski nacionalni protikorupcijski urad je 21. marca 2011 začel postopek zoper poslanca Evropskega parlamenta Adriana Severina na podlagi informacij, v skladu s katerimi naj bi poslanec Severin med decembrom 2010 in marcem 2011 izkoristil svoj položaj poslanca Evropskega parlamenta in domnevno sprejel ponudbo predstavnikov samooklicane lobistične družbe, ki se je predstavljala pod imenom Taylor Jones Public Affairs, o plačilu 100.000 EUR v zameno za njegovo podporo osnutku spremembe k Direktivi št. 94/19/ES o sistemih zajamčenih vlog, ki se je nanašala na časovni rok za povračilo deponentom v primeru propada banke v Evropskem parlamentu.

Po trditvah romunskih organov obstajajo po opravljenih predhodnih preverjanjih (zlasti glede trditve nekega drugega poslanca Evropskega parlamenta, kopije računa in zvočnega posnetka, ki so ga posredovali mediji) resni razlogi za sum, da je poslanec Severin po doseženem dogovoru s predstavniki samooklicane lobistične družbe stopil v stik (osebno in prek svojega sekretariata) z vsaj enim poslancem Evropskega parlamenta, da bi poizvedel, ali je bil predlog spremembe v zvezi s časovnim rokom za povračilo deponentom v primeru propada banke vložen za razpravo v Odboru za pravne zadeve. Potem ko je „predstavnikom lobistične družbe“ zagotovil, da je njihov predlog spremembe vložil v razpravo v Odboru za pravne zadeve drug romunski poslanec Evropskega parlamenta, Sebastian Bodu, jim je poslanec Severin obljubil, da bo podprl predlog spremembe in za opravljeno storitev zahteval plačilo začetnega obroka 12.000 EUR, kar potrjuje izdani račun.

Po trditvah poslanca Severina mu je fiktivna družba Taylor Jones Public Affair, ki so si jo izmislili pri britanskem časopisu Sunday Times, obljubila plačano funkcijo člana v svoji mednarodni svetovalni skupini. V tej funkciji poslanec Severin, kot je zapisano tudi v predpogodbi, ne bi bil vključen v pripravo predlogov spremembe ali v promoviranje oziroma spreminjanje zakonodaje.

Po poslančevih besedah mu je bilo zagotovljeno, da je pogodba pravno neoporečna in da ne povzroča navzkrižja interesov z njegovo poslansko funkcijo. Tudi račun, ki ga je predložil, se je nanašal na svetovalne storitve. Poslanec Bodu je vložil predlog spremembe, podoben tistemu, ki ga je zahtevala domnevna družba, vendar on sam ni imel nič s tem.

Poslanec Severin trdi, da je imel stike s fiktivno družbo in da je bil ogoljufan. Trdi tudi, da to ni imelo pravnih posledic in da sam vsekakor nikoli ni opravljal svoje poslanske funkcije v zameno za denar. Poslanec Severin skratka izjavlja, da sta bila družba in pogodba fiktivni. Nikoli ni lobiral, škode in bilo in izmenjanega denarja tudi ne, pa tudi nobenih sprememb zakonodaje.

Opozoriti je treba, da so romunski organi svojo zahtevo utemeljili z danimi izjavami in zvočnimi posnetki, ki jih je posredovala družba, ki jo je ustvaril Sunday Times. Ta dokumentacija je rezultat manipulacije novinarjev Sunday Timesa, ki so vstopili v Parlament z uporabo lažne identitete in z namenom, da izvedejo goljufijo.

Čeprav bi tako dejanje lahko štelo za nedopustno z etičnega stališča in porajalo dvome glede primernosti odnosov med tiskom in poslanci, saj bi se lahko ustvaril vtis, da je šlo za značilno dejanje napeljevanja (agents provocateurs), ki do tega trenutka, kar je nenavadno, ni bilo predmet sodnega postopka, ni nobenih znakov, da bi šlo na strani romunskih sodnih organov za primer fumus persecutionis. To pomeni, da ni na voljo dovolj resnih in specifičnih razlogov za sum, da je bil postopek začet z izrecnim namenom političnega oškodovanja poslanca.

3. Notranja zakonodaja

Romunsko kazensko pravo

Zgoraj navedena dejanja po romunskem pravu urejajo določbe člena 6 zakona št. 78/2000 o preprečevanju, odkrivanju in kaznovanju kaznivih dejanj korupcije, v povezavi s členom 254 (korupcija) in členom 257 (trgovanje z vplivom) kazenskega zakonika, ter s členom 81(b) zakona št. 78/2000 o preprečevanju, odkrivanju in kaznovanju kaznivih dejanj korupcije.

Zgoraj omenjene določbe določajo naslednje:

Člen 6 zakona št. 78/2000 o preprečevanju, odkrivanju in kaznovanju kaznivih dejanj korupcije določa, da se kazniva dejanja pasivne korupcije (jemanje podkupnine) skladno s členom 254 kazenskega zakonika, aktivna korupcija (dajanje podkupnine) skladno s členom 255 kazenskega zakonika, prejemanje koristi, do katerih ni upravičen, skladno s členom 256 kazenskega zakonika in trgovanje z vplivom skladno s členom 257 kazenskega zakonika kaznujejo skladno z ustreznimi pravnimi določbami.

Člen 254 kazenskega zakonika določa:

(1) Ravnanje javnega uslužbenca, ki neposredno ali posredno zahteva ali prejme denar ali druge koristi, do katerih ni upravičen, ali jih ne zavrne, z namenom, da opravi ali ne opravi dejanja, povezanega z njegovo funkcijo, ali zadrži njegovo dokončanje, ali da deluje v nasprotju s svojo funkcijo, se kaznuje s kaznijo od 3 do 12 let zapora in z izgubo določenih pravic. (2) Če dejanje iz odstavka 1 stori javni uslužbenec, ki ima nadzorno funkcijo, se to kaznuje s kaznijo od 3 do 15 let zapora in izgubo določenih pravic.

Člen 257 kazenskega zakonika določa:

(1) Če oseba, ki ima ali daje vedeti, da ima zadosten vpliv nad javnim uslužbencem, da ga lahko pripravi do tega, da opravi uradno dejanje, ki bi ga moral opraviti, ali da ga ne opravi, sprejme ali zahteva dobrine ali druge koristi, tj. sprejme neposredno ali posredno obljubo ali darila zanj ali za koga drugega, se to kaznuje s kaznijo od 2 do 10 zapora.

Člen 81(b) zakona št. 78/2000 o preprečevanju, odkrivanju in kaznovanju kaznivih dejanj korupcije določa, da se določbe iz členov 254–257 kazenskega zakonika in členov 61 in 82 zakona št. 78/2000 uporabljajo tudi za naslednje kategorije:

'b) poslance parlamentarnih skupščin mednarodnih organizacij, katerih član je Romunija.

V tem primeru pristojnost nacionalnega protikorupcijskega urada potrjujejo določbe člena 13 nujne vladne odredbe št. 43/2002 o nacionalnem protikorupcijskem uradu, ki določa, da je za kazniva dejanja po zakonu št. 78/2000 o preprečevanju, odkrivanju in kaznovanju kaznivih dejanj korupcije, skupaj z naknadnimi spremembami ali dodatki, pristojen nacionalni protikorupcijski urad, kadar so storjena v eni od naslednjih okoliščin:

a) kadar materialna škoda, ki so jo dejanja povzročila, ne glede nato, kdo so storilci kaznivih dejanj, presega protivrednost zneska 200 000EUR v romunski lejih, ali kadar so dejanja povzročila zelo resne motnje v dejavnosti javnega organa, javne institucije ali druge pravne osebe, ali kadar je vrednost zneska ali dobrine, ki je predmet kaznivega dejanja korupcije, večja od protivrednosti 10.000 EUR v romunski lejih.

b) kadar ne glede na vrednost materialne škode ali resnost motnje, povzročene javnemu organu, javni instituciji ali drugi pravni osebi, ali vrednost zneska ali dobrine, ki je predmet kaznivega dejanja korupcije, taka kazniva dejanja storijo [...] osebe iz člena 81 zakona št. 78/2000 ter naknadnih sprememb ali dodatkov [...].

Člen 11 kazenskega zakonika določa, da se kazensko pravo uporablja za kazniva dejanja, ki jih zunaj romunskih meja storijo romunski državljani ali osebe brez državljanstva, kadar se zadevno dejanje šteje za kaznivo tudi po kazenskem pravu države, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno.

Pravo EU

Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priloga k pogodbam:

Člen 9:

Med zasedanjem Evropskega parlamenta njegovi člani uživajo:

a) na ozemlju svoje države imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

b) na ozemlju drugih držav članic imuniteto pred kakršnim koli ukrepom ali priporom in sodnim postopkom.

Za člane velja imuniteta tudi medtem, ko potujejo do kraja zasedanja Evropskega parlamenta in nazaj.

Kadar je član zaloten pri kaznivem dejanju, sklicevanje na imuniteto ni mogoče in Evropskemu parlamentu ne preprečuje uresničevanja pravice do odvzema imunitete svojemu članu.

Določbe romunske ustave glede imunitete poslancev romunskega parlamenta – člen 72(2):

Zoper poslance in senatorje se lahko uvede kazenska preiskava ali kazenski pregon za dejanja, ki niso povezana z njihovim glasovanjem ali političnim mnenjem, izraženim med opravljanjem njihovega mandata, vendar se jih brez soglasja zbora, ki mu pripadajo, po njihovem predhodnem zaslišanju ne sme preiskati, pridržati ali prijeti. Preiskavo in pregon lahko izvaja le državni tožilec vrhovnega kasacijskega sodišča. Za ta primer je pristojno vrhovno kasacijsko sodišče.

4. Sklepna ugotovitev

Na osnovi zgornjih preudarkov in v skladu s členom 6(2) Poslovnika ter po preučitvi razlogov za in proti zaščiti poslančeve imunitete, Odbor za pravne zadeve priporoča, da Evropski parlament

odvzame poslansko imuniteto Adrianu Severinu, hkrati pa meni, da do pravnomočnosti sodbe poslancu ni mogoče odvzeti prostosti ali ga zapreti ali zoper njega uvesti ukrepe, ki mu onemogočajo izvrševanje nalog iz njegovega mandata.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	20.6.2011
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	12 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Sebastian Valentin Bodu, Christian Engström, Marielle Gallo, Klaus-Heiner Lehne, Bernhard Rapkay, Francesco Enrico Speroni, Alexandra Thein, Diana Wallis, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Eva Lichtenberger, József Szájer