POROČILO o boljši zakonodaji, subsidiarnosti, sorazmernosti in pametnih predpisih

28. 6. 2011 - (2011/2029(INI))

Odbor za pravne zadeve
Poročevalec: Sajjad Karim

Postopek : 2011/2029(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A7-0251/2011
Predložena besedila :
A7-0251/2011
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o boljši zakonodaji, subsidiarnosti, sorazmernosti in pametnih predpisih

(2011/2029(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje[1],

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 15. decembra 2010 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi[2],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. februarja 2010 o revidiranem okvirnem sporazumu med Evropskim parlamentom in Komisijo za naslednje zakonodajno obdobje[3],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2010 o boljši pripravi zakonodaje – 15. letno poročilo Evropske komisije o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti v skladu s členom 9 Protokola[4],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o 26. letnem poročilu o spremljanju uporabe prava Evropske unije[5],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o zagotavljanju neodvisnih ocen učinka[6],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne X. julija 2011 o 27. letnem poročilu Komisije o nadzoru uporabe prava EU[7],

–   ob upoštevanju političnih smernic za novo Komisijo, ki jih je 3. septembra 2009 predstavil predsednik Komisije,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o pametni pravni ureditvi v Evropski uniji (KOM(2010)0543),

–   ob upoštevanju poročila Komisije o subsidiarnosti in sorazmernosti (Sedemnajsto poročilo o boljši pripravi zakonodaje, 2009) (KOM(2010)0547),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Tretji strateški pregled boljše pravne ureditve v Evropski uniji“ (KOM(2009)0015),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z naslovom „Zmanjševanje administrativnih bremen v Evropski uniji – Priloga k 3. strateškemu pregledu boljše zakonodaje“ (KOM(2009)0016),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z naslovom „Tretje poročilo o napredku strategije za poenostavitev zakonodajnega okolja“ (KOM(2009)0017),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Akcijski program za zmanjševanje upravnih obremenitev v Evropski uniji – Načrti za posamezna področja in ukrepi za leto 2009“ (KOM(2009)0544),

–   ob upoštevanju poročila skupine na visoki ravni neodvisnih zainteresiranih strani za upravna bremena z dne 17. septembra 2009,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta EU za konkurenčnost z dne 30. maja 2011 o pametni pravni ureditvi,

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in Odbora za ustavne zadeve (A7-0251/2011),

A. ker je bil načrt za pametno pravno ureditev pripravljen v okviru strategije EU 2020, katere cilj je, da se do leta 2020 doseže „pametna, trajnostna in vključujoča rast“, prvenstveno tako, da bi se ob bolj kakovostni in poenostavljeni veljavni zakonodaji EU zmanjšala upravna bremena za podjetja,

B.  ker je pravilno izvajanje načel subsidiarnosti in sorazmernosti izredno pomembno za ustrezno delovanje Evropske unije in za to, da bodo njene institucije delovale v skladu s pričakovanji državljanov, podjetij na notranjem trgu ter nacionalnih in lokalnih vlad, pa tudi za to, da se odločitve sprejemajo kar najbliže državljanom,

C. ker je treba vprašanje boljše priprave zakonodaje obravnavati ne le v okviru zakonodajnega programa Komisije, ampak tudi širše glede na stalno izvajanje novih prvin Lizbonske pogodbe, ki vplivajo na zakonodajne postopke,

D. ker Lizbonska pogodba na novo ureja razmerje moči med evropskimi institucijami in Parlament v procesu sprejemanja zakonodaje po rednem zakonodajnem postopku obravnava kot enakovreden Svetu,

E.  ker so nacionalni parlamenti po sprejetju Lizbonske pogodbe formalno vključeni v nadzor uporabe načela subsidiarnosti in so do zdaj poslali že več kot 300 prispevkov;

F.  ker je bistvenega pomena, da se pri pripravi zakonodajnih aktov, vključno z ocenami učinka, opravijo posvetovanja z vsemi zainteresiranimi stranmi, zlasti z malimi in srednjimi podjetji in ustreznimi interesnimi skupinami,

G. ker se od leta 2005 izvaja poseben program za zmanjševanje upravnih bremen, izhajajočih iz zakonodaje Evropske unije, s ciljem zmanjšati bremena za 25 % do leta 2012, kar bi ustrezalo 1,4 % povečanju bruto domačega proizvoda,

H. ker je glede na letno poročilo odbora za oceno učinka za leto 2010 Komisija celovito izmerila le 27 % ocen učinka, opravljenih tega leta;

I.   ker je Komisija predlagala ukrepe za zmanjšanje upravnih bremen, s katerimi bi bil zastavljeni cilj celo presežen, a morata Parlament in Svet prej še sprejeti predhodne ukrepe, ki ustrezajo približno četrtini cilja 25-odstotnega zmanjšanja;

J.   ker je eden od ključnih elementov programa referenčno merjenje upravnih stroškov, osnovano na metodi standardnih stroškov,

K. ker uporaba tehnike prenovitve in kodifikacije za poenostavitev in kodifikacijo veljavne zakonodaje zagotavlja večjo jasnost in skladnost vnesenih sprememb,

L.  ker je bistvenega pomena, da države članice pravilno in pravočasno izvajajo direktive Evropske unije pa tudi, da obravnavajo še vedno nerešen problem prestrogih predpisov (angl. „gold-plating“), ki uvajajo obveznosti, ki presegajo zahteve evropske zakonodaje,

M. ker razlike pri izvajanju pomenijo velik izziv za učinkovito in uspešno delovanje enotnega trga, kar povzroča, da se države članice delijo na troje: na tiste, ki evropsko zakonodajo izvajajo nepravilno, na tiste, ki jo izvajajo nepopolno, in na take, ki jo izvajajo netočno, to pa evropska podjetja in potrošnike potiska v neenak položaj in zavira nadaljnjo rast;

N. ker je bil z zakonom za mala podjetja uveden test MSP, ki pa je bil do zdaj uporabljen v zelo maloštevilnih primerih,

O. ker je podpredsednik Komisije Maroš Šefčovič na izmenjavi mnenj na seji Odbora za pravne zadeve 27. januarja 2011 izrazil trdno zavezanost načrtu za pametno pravno ureditev,

P.  ker Lizbonska pogodba za delegirane in izvedbene akte iz členov 290 in 291 PDEU določa nov sistem, po katerem so delegirani akti predmet skupnega dogovora, izvedbeni akti pa uredbe,

Splošne ugotovitve

1.  poudarja, da so enostavni, pregledni, dostopni in zlahka razumljivi predpisi izredno pomembni, saj so jamstvo za upoštevanje načela preglednosti evropske zakonodaje in za njeno učinkovitejše izvajanje, obenem pa državljanom EU omogočajo lažje uveljavljanje njihovih pravic;

2.  poudarja, da morajo evropske institucije pri oblikovanju predlogov spoštovati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti ter upoštevati merila iz Protokola št. 2, priloženega PDEU;

3.  podpira strateški pristop Komisije iz sporočila o pametni zakonodaji v Evropski uniji, ki postavlja „pametne predpise“ v središče celotnega procesa formuliranja politik – od zasnove pravnega akta do njegovega izvajanja, uveljavljanja, ocenjevanja in revizije;

4.  poudarja, da imajo za spodbujanje in zagotavljanje boljše zakonodaje pomembni vsi evropski institucionalni dejavniki, pač v skladu z načeli in smernicami iz načrta za pametno pravno ureditev in medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje; meni, da bi morale vse vpletene strani pokazati obnovljeno zavezanost tem načelom;

5.  ob sklicevanju na Montijevo poročilo odločno poudarja, da bi se bilo treba pri zakonodajnih predlogih v večji meri zatekati k uredbam, da bi sprejemali manj zakonodaje, ki pa bi bila boljša;

6.  spodbuja prihodnja predsedstva in Komisijo, naj obnovijo pogajanja o medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje; opozarja na ustrezne točke iz resolucije z dne 9. februarja 2010 o okvirnem sporazumu o odnosih med Parlamentom in Komisijo, zlasti na skupno zavezo obeh institucij, da se bosta dogovorili o ključnih spremembah pri pripravi prihodnjih pogajanj s Svetom glede prilagoditve medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje novim določbam Lizbonske pogodbe;

7.  poudarja, da bi si morali kar najbolj prizadevati, da bi bila Parlament in Svet v zakonodajnem postopku obravnavana enakopravno, saj bi s tem zagotovili izvajanje načela enakega obravnavanja obeh institucij, ki izhaja iz Lizbonske pogodbe;

8.  pozdravlja evropsko državljansko pobudo kot novo obliko javne udeležbe pri oblikovanju politike Evropske unije; z zadovoljstvom pričakuje prve državljanske pobude, ki jih bo mogoče sprožiti od aprila 2012 dalje, in spodbuja Komisijo, naj zagotovi, da bodo državljani dejansko poznali ustrezna veljavna pravila in uredbe, s čimer bodo ta instrument lahko učinkovito uporabljali od samega začetka;

9.  poziva Komisijo, naj se obveže glede rokov, v katerih bo izpolnila zahteve Parlamenta v skladu s členom 225 PDEU; pri tem se še posebej sklicuje na zavezo iz okvirnega sporazuma, da mora Komisija v treh mesecih po sprejetju poročila o zakonodajni pobudi na plenarnem zasedanju pripraviti poročilo o konkretnem izvajanju zahtev in najpozneje v enem letu predložiti zakonodajni predlog;

Nacionalni parlamenti

10. z zadovoljstvom sprejema tesnejše vključevanje nacionalnih parlamentov v proces oblikovanja evropske zakonodaje, zlasti v proces preverjanja skladnosti zakonodajnih predlogov z načelom subsidiarnosti;

11. vseeno meni, da je sedanji časovni okvir, s katerim razpolagajo nacionalni parlamenti za izpolnitev svojih obveznosti, pogosto nezadosten, zlasti v primeru preverjanja subsidiarnosti; ugotavlja tudi, da so odgovori nacionalnih parlamentov pogosto taki, da jih ni možno obravnavati kot utemeljena mnenja ali nasprotovanje na podlagi načela subsidiarnosti; opaža še, da jih Evropski parlament pogosto daje na voljo le v jeziku nacionalnega parlamenta; zato predlaga, naj generalni sekretar Parlamenta prouči metode za doslednejše vključevanje prispevkov nacionalnih parlamentov v delovno prakso Parlamenta;

12. pri uporabi instrumentov nasprotovanja in tožbe zaradi kršitve subsidiarnosti opozarja, da materialnih meril za ugotavljanje kršitev načel subsidiarnosti in sorazmernosti ni, ter poudarja, da je treba na ravni EU določiti materialne pogoje za njuno izvajanje;

13. poudarja, da bodo lahko nacionalni parlamenti bolje izpolnjevali svojo pogodbeno odgovornost za preverjanje združljivosti zakonodajnih predlogov z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti, če bo Komisija v celoti izpolnila svojo obveznost natančne in celovite utemeljitve, določene v členu 5 Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

14. v zvezi s tem poudarja, da morajo nacionalni parlamenti pri predlaganju mnenj kolikor je le mogoče razlikovati med vidikoma subsidiarnosti in sorazmernosti;

Zmanjševanje upravnih bremen in zagotavljanje pravilnega izvajanja

15. je zaskrbljen, ker se lahko zgodi, da program za zmanjševanje upravnih obremenitev ne bo izpolnil zastavljenega cilja, to je 25-odstotno zmanjšanje upravnih bremen do leta 2012, in opozarja, da bi se morala Parlament in Svet hitro odzvati z obravnavo in odobritvijo predlaganih ukrepov; v tej zvezi ugotavlja koristnost vse pogostejše uporabe hitrih postopkov za sprejetje teh predlogov; se obvezuje, da bo v kratkem obravnaval zakonodajne predloge o teh ukrepih, Svet pa poziva, naj stori vse, da bodo sprejete omejitve upravnih bremen, opredeljenih s programom;

16. ugotavlja, da je skupina na visoki ravni neodvisnih zainteresiranih strani za upravna bremena pozitivno prispevala k programu Komisije za zmanjšanje teh bremen; vendar poudarja, da bi morala biti sestava skupine bolj uravnotežena in vključevati več strokovnjakov iz vrst civilne družbe in drugih držav članic;

17. spodbuja skupino na visoki ravni neodvisnih zainteresiranih strani za upravna bremena, naj začne dvostransko razpravo z malimi in srednjimi podjetji iz vse Evrope, da skupaj opredelijo najpogosteje omenjene ovire pri trgovanju z drugimi državami članicami na enotnem trgu ter predlagajo ukrepe za odpravo ali zmanjšanje teh ovir, s tem pa za povečano rast;

18. poudarja, da se mora program nadaljevati tudi po letu 2012 do konca mandata sedanje Komisije, z bolj smelo in jasneje zastavljenim ciljem in obsežnejšim področjem uporabe, kar bi mu omogočilo, da preseže zgolj upravna bremena in obravnava zakonodajna bremena in stroške, ki izhajajo iz zakonodaje EU kot celote, vključno z regulatornimi „nevšečnostmi“;

19. poziva države članice k doslednem zmanjševanju upravnih bremen in z zadovoljstvom pričakuje stalno konstruktivno sodelovanje z nacionalnimi parlamenti na tem področju;

20. opozarja, da je za uspešno uresničevanje sedanjih in prihodnjih programov za zmanjševanje upravnih bremen potrebno dejavno sodelovanje med Komisijo in državami članicami, da se preprečijo različne razlage zakonodaje in prestrogi predpisi (z dodajanjem strožjih zahtev v domačo zakonodajo, brez osnove v pravu EU) (angl. „gold-plating“);

21. poziva Komisijo in države članice, naj v obvezna poročila o izvajanju posameznih predpisov vnesejo več podatkov, da bi odpravili prestroge predpise („gold-plating“); meni, da bi se razhajanja znatno zmanjšala, če bi morale države članice pripravljati utemeljena mnenja, v katerih bi pojasnile svojo odločitev o prekoračitvi standardov iz direktiv, ki jih izvajajo;

22. spodbuja Komisijo, naj še naprej izvaja ukrepe za zmanjšanje upravnih bremen iz sektorskih načrtov;

23. meni, da proces zmanjševanja upravnega bremena in poenostavitve zakonodaje ne bi smel povzročiti znižanja standardov, določenih z veljavno zakonodajo;

Formuliranje politike

24. poziva Komisijo k boljši izrabi belih knjig, v katerih so predstavljeni osnutki zakonodajnih predlogov za obravnavo; meni, da bi to pripomoglo k manj pogostemu, bolj ali manj obsežnemu revidiranju predlogov med zakonodajnim postopkom; meni tudi, da bi to pomagalo pri pogosto težki oceni sorazmernosti predlagane zakonodaje, saj so na začetku okvirni predlogi predstavljeni zgolj v obliki zelene knjige;

25. meni, da bi bilo za boljše delovanje evropskega prava treba izboljšati obveščanje o zakonodajnem procesu in zakonodajnih predlogih, saj iz obvestil institucij za podjetja in državljane pogosto ni jasno razvidno, katera zakonodaja je bila na koncu sprejeta;

26. pozdravlja, da se je Komisija obvezala pregledati postopek posvetovanja, in podpira sprejeto odločitev o podaljšanju minimalnega posvetovalnega obdobja na 12 tednov; vseeno poudarja, da je treba bolj vključevati vse zainteresirane strani, in meni, da bi morala Komisija proučiti metode za uvedbo vključujočih postopkov za večjo ozaveščenost; meni, da bi med te postopke lahko sodilo iskanje nacionalnih in evropskih zainteresiranih strani po posameznih političnih področjih in predlogih ter njihovo neposredno vključevanje v postopek posvetovanja;

27. poudarja, da je odprt, pregleden in reden dialog temeljni pogoj za večjo udeleženost civilne družbe pri pripravi zakonodaje in javnem upravljanju;

28. izraža stališče, da bi ob takšni sistematični metodi vse interesne in zainteresirane skupine lahko obširno analizirale možne socialne, gospodarske in okoljske učinke predlagane zakonodaje, kar bi koristilo formuliranju politike in bi bilo v duhu načel celostnega pristopa;

29. meni, da sedanje asimetrične metode in oblike posvetovanja ne spodbujajo k odgovoru vseh zainteresiranih strani; ugotavlja, da so anketiranci pogosto nezadovoljni z obliko in vsebino spletnih vprašalnikov; predlaga skupen pristop s standardnim obrazcem za odgovore, kar bi zadevo poenostavilo za anketirance, navajalo pa bi tudi k bolj podrobni in utemeljeni izbiri odgovorov, ki bi zajemali vrsto potencialnih političnih tem in možnosti za posvetovanje;

30. poziva zlasti Komisijo, naj v javna posvetovanja in objavo njihovih rezultatov učinkovito vključi večjezičnost, saj je to pogoj za široko udeležbo vseh zainteresiranih strani v Evropi;

31. je zaskrbljen zaradi vse bolj zapletenih dokumentov za posvetovanja in meni, da si je treba prizadevati za njihovo poenostavitev, tudi s pogostejšo uporabo belih knjig, kar bi zainteresirane strani spodbudilo k odgovoru, hkrati pa bi bili bolj dostopni za državljane; predlaga, da Komisija prouči, ali bi se lahko uvedel „test jasnosti“, da bi bili dokumenti za posvetovanje lahko razumljivi in enostavni za odgovarjanje;

32. obžaluje, da se anketirancem odziv Komisije na posvetovanja pogosto zdi nezadovoljiv; poziva Komisijo, naj ob koncu posvetovalnega obdobja izboljša komunikacijo in zagotovi povratne informacije o glavnih vprašanjih, ki so jih izpostavili vsi anketiranci;

33. poudarja, kako pomembno je, da so analize, ki jih Komisija opravi z ocenami učinka, neodvisne in verodostojne, da se zavarujejo osnovni cilji iz načrta za pametno pravno ureditev; ponavlja svoje stališče o tem vprašanju iz resolucije z dne 8. junija 2011;

34. za krepitev evropske konkurenčnosti predlaga, naj ocene učinka identificirajo specifične – pozitivne in negativne – posledice, ki jih bodo imeli ukrepi na konkurenčnost in rast v Evropski uniji; meni, da bi bilo treba te učinke, kolikor je le mogoče, v celoti izmeriti;

35. odločno podpira predlog, naj se ob dodatnih stroških za podjetja zaradi novih zakonov določi stroškovna izravnava, s katero bi se v največji možni meri zmanjšala regulativna obremenitev drugje; meni, da je to ključni vidik prihodnjih programov, s katerim se bo zmanjšalo breme in se bo izboljšal celotni zakonodajni okvir za podjetja;

36. poudarja, da bi bilo treba ocenjeno težo upravnih in regulativnih obremenitev izražati v neto in ne v bruto vrednostih;

37. poziva Komisijo, naj pri pripravi nove zakonodaje še posebej pazi na morebitni učinek na mala in srednja podjetja; poziva Komisijo, naj si prizadeva, da predpisi ne bi veljali za mala in srednja podjetja, če bi nanje vplivali nesorazmerno in ne bi bilo res dobrega razloga za njihovo vključitev v področje uporabe zakonodaje; odločno meni, da bi lahko take določbe blažile učinke predpisov in ugodno vplivale na njihovo izvajanje in uporabnost, zlasti za mala- in mikropodjetja; poziva vse institucije EU, naj upoštevajo člen 153(2b) PDEU, ki določa, da se morajo izogibati sprejemanju predpisov, ki bi uvajali upravne, finančne in zakonske omejitve, katere bi lahko zavirale ustanavljanje in razvoj malih in srednjih podjetij;

38. v tej zvezi meni, da ima ključno vlogo test MSP, sprejet z zakonom o malih podjetjih, in pričakuje, da ga bo Komisija v celoti uporabljala; poudarja, da mora Komisija zagotoviti usklajeno izvajanje testa MSP v vseh direktoratih Komisije, države članice pa spodbuja, naj podobne teste vključijo v svoje nacionalne postopke odločanja; poziva vse parlamentarne odbore, naj načela testa MSP uporabijo pri zakonodajnih poročilih, o katerih je pristojni odbor že glasoval in ki bodo predloženi v odobritev na plenarnem zasedanju;

39. je seznanjen z dejstvom, da namerava Komisija še v letu 2011 predložiti zakonodajni predlog o uporabi nadomestnih postopkov za reševanje sporov, da bi zagotovila hiter in učinkovit dostop do mehanizmov za izvensodno reševanje sporov;

Poenostavitev in naknadno vrednotenje

40. poziva Svet, naj v skladu s svojo izjavo iz točke 34 medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje od držav članic zahteva, da pripravljajo in objavljajo razpredelnice, kjer bo prikazano ujemanje med direktivami in nacionalnimi ukrepi za prenos; poudarja, da so te korelacijske razpredelnice bistvenega pomena za preglednost glede tega, kako se obveznosti iz direktiv EU prenašajo v nacionalno zakonodajo; poudarja, da ima lahko uporaba korelacijskih tabel koristno vlogo pri ugotavljanju neskladij in primerov prestrogih predpisov;

41. poziva Komisijo, naj gradi na uspešnih programih boljše priprave zakonodaje in upravne poenostavitve v državah članicah, vključno s široko uporabo elektronskih postopkov;

42. poudarja, da bi se morala veljavna zakonodaja vedno spreminjati s prenovitvijo; obenem priznava in spoštuje pravice Komisije v zakonodajnem postopku;

43. poziva k izboljšanju zbirke podatkov EUR-Lex, da bi ta postala preglednejša in prijaznejša za uporabnike;

44. poziva Svet in Komisijo, naj konstruktivno sodelujeta z Evropskim parlamentom za nemoteno delovanje sistema delegiranih in izvedbenih aktov v praksi;

45. pozdravlja širšo uporabo naknadnega vrednotenja zakonodaje, ki se izvaja; vseeno poudarja, da bi bilo treba takšno vrednotenje izvajati za vse pomembne predpise, ne samo za ključna področja; v tej zvezi ugotavlja, da bi bilo treba obravnavati tudi izvedbene in delegirane akte; poziva Komisijo, naj naknadno vrednotenje kar se da razširi na vsa področja politike, in predlaga, naj se v predpise kot uporabno sredstvo za jamčenje, da je veljavna ureditev še vedno nujna in sorazmerna, pogosteje vključujejo klavzule o časovni omejitvi veljavnosti – predvsem v obliki obvezno predpisanih datumov pregleda, z možnostjo, da se po potrebi in želji določi samodejni potek veljavnosti v zakonodaji vsebovanih določb;

46. poziva Komisijo, naj zlasti pregleda vse uredbe o financiranju, da bi se zmanjšala upravna obremenitev za prosilce subvencij EU in da bi bil celoten postopek za vložitev zahtevkov učinkovitejši;

Politična spodbuda in stalna pazljivost

47. pozdravlja osebno podporo predsednika Komisije načrtu za pametno pravno ureditev; meni, da je vprašanje tako pomembno, da potrebuje resnično politično spodbudo Komisije, da bo ostalo visoko na političnem dnevnem redu; v tej zvezi predlaga, naj se ga obravnava kot osrednjo nalogo v portfelju enega od komisarjev; se zaveda, da bi moral Parlament proučiti metode za to, kako bi boljši pripravi zakonodaje pripisovali večji pomen v odborih, in meni, da bi bilo treba dodatno razmisliti o možnosti, da bi vprašanje obravnavali na sejah, kjer bi sodelovali različni odbori;

48. je zadovoljen, da Komisija na podlagi posameznih ključnih primerov nadaljuje prakso preverjanja tega, kako institucije EU in nacionalni parlamenti izvajajo načelo subsidiarnosti in sorazmernosti, zaradi česar je poročilo o boljši pripravi zakonodaje jasnejše;

49. se obvezuje, da bo pozorno spremljal, kako bo Komisija izvajala načrt za pametno pravno ureditev, in pozdravlja poročilo o napredku, načrtovano za drugo polovico leta 2012;

50. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

OBRAZLOŽITEV

Splošne ugotovitve

Sporočilo o pametni pravni ureditvi razširja sklepe predsedstva z zasedanja Evropskega sveta spomladi 2007 o prenovljeni lizbonski strategiji za rast in delovna mesta ter Politične smernice za naslednjo Komisijo predsednika Komisije Joseja Manuela Barrosa. Te so vsebovale predlog o nadomestitvi lizbonske strategije s strategijo EU 2020, s čimer bi bil večji poudarek dan konkurenčnosti in zmanjšanju upravnega bremena s pametno pravno ureditvijo, da bi trgi delovali za ljudi, posebna pozornost pa bi bila namenjena javnim posvetovanjem, ocenam učinkov, komitologiji in poenostavitvi veljavne zakonodaje.

Na videz bi lahko vse to opisali kot samo preimenovanje obstoječega načrta za boljšo pravno ureditev, vseeno pa je treba pozdraviti uvrstitev teh vprašanj višje na dnevni red. Parlament mora skupaj z drugimi evropskimi institucijami in državami članicami prispevati svoje, da se ohrani pridobljeni zagon in se pospeši delovanje na vseh področjih, kjer je to potrebno.

Nacionalni parlamenti

Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 so nacionalni parlamenti pridobili večjo vlogo pri zagotavljanju spoštovanja načela subsidiarnosti. Medtem ko je Parlament prejel že precej prispevkov in utemeljenih mnenj, pa dejanska praktična izvedba te novosti, zlasti področje uporabe in vsebina prispevkov, še ni povsem dorečena.

Ker se sporočilo Komisije o subsidiarnosti in sorazmernosti nanaša na leto 2009, je novost iz Lizbonske pogodbe v referenčnem obdobju učinkovala zgolj en mesec. Parlament je do zdaj prejel več kot 300 prispevkov nacionalnih parlamentov in bilo bi prav, da se ob tej priložnosti izreče, ali so sistemi, ki jih je vzpostavil za obravnavanje te novosti, učinkoviti, opredeli pomanjkljivosti ter predlaga izboljšanja.

Zmanjševanje upravnih bremen in zagotavljanje pravilnega izvajanja

Malo verjetno je, da bo zastavljeni cilj o 25-odstotnem zmanjšanju upravnih bremen do leta 2012 izpolnjen brez večje angažiranosti in ukrepanja. Že sprejete ukrepe je torej treba okrepiti ter biti bolj ambiciozen. Vse udeležene zainteresirane strani si morajo še bolj prizadevati, da bi cilj 25 odstotkov izpolnile in stroške predpisov zmanjšale še v tem mandatu Komisije, vsekakor pa po letu 2014.

Glavni vprašanji, ki ju je treba obravnavati, so razlike v razlagi in pretirana natančnost zakonodaje („gold-plating“); predvsem ju morajo obravnavati države članice same pri izvajanju in prenosu zakonodaje v nacionalno pravo, pa tudi Komisija kot varuhinja Pogodb. Države članice bi torej morale biti dolžne utemeljevati, zakaj v domačo zakonodajo uvajajo zahteve, ki presegajo standarde iz zakonodaje EU.

Formuliranje politike

Predlogi za zakonodajo EU bi morali nastati po temeljiti pripravljalni fazi, v kateri bi morala Komisija obvezno predstaviti belo knjigo, izvesti obširna posvetovanja z vsemi zainteresiranimi stranmi ter pripraviti ocene učinka. Vedno je treba obravnavati učinke za mala in srednja podjetja, saj imajo zakonodajne zahteve zanje večje posledice kot za večje družbe.

Poenostavitev in naknadno vrednotenje

Ponovno je treba poudariti, da morajo prenos direktiv v državah članicah spremljati korelacijske razpredelnice, Parlament pa bi moral biti inovativen pri snovanju pobud, da se korelacijska tabela pripravi za vsak zakonodajni predpis.

Program Komisije za poenostavitev bi se moral bolj osredotočiti na tehniko prenovitve, zagotoviti pa je treba tudi stalno ocenjevanje veljavne zakonodaje, da se sproti ugotavlja, ali jo je treba poenostaviti in v nekaterih primerih morda celo odpraviti.

Politična spodbuda in stalna pazljivost

Za konkretno izvajanje načrta za pametno pravno ureditev je potrebna resnična politična spodbuda vseh institucij in držav članic, čeprav ima osrednjo vlogo pri ohranjanju te teme visoko na političnem dnevnem redu Komisija. Zato bi se moral z zadevo kot osrednjo nalogo ukvarjati eden od komisarjev.

A tudi Parlament bi moral razmisliti, kako naj se še bolj obveže pripravi pametne pravne ureditve, na primer s pripravo sej, na katerih bi sodelovali različni odbori.

Komisija bo poročilo o napredku načrta za pametno pravno ureditev predstavila v drugi polovici 2012. Naloga Parlamenta je, da podrobno spremlja vsak vidik tega področja.

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (26. 5. 2011)

za Odbor za pravne zadeve

o boljši zakonodaji, subsidiarnosti, sorazmernosti in pametnih predpisih
(2011/2029(INI))

Pripravljavec mnenja: Cornelis de Jong

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  podpira strateški pristop Komisije iz njenega sporočila o pametni zakonodaji v Evropski uniji, ki postavlja „pametne predpise“ v središče celotnega procesa oblikovanja politik – od zasnove pravnega akta do izvajanja, uveljavljanja, ocenjevanja in revizije;

2.  poziva vse institucije EU, naj upoštevajo člen 153(2b) PDEU, ki določa, da se morajo izogibati sprejemanju zakonov, ki bi uvajali upravne, finančne in zakonske omejitve, zaradi katerih bi se zaviralo ustanavljanje in razvoj malih in srednjih podjetij;

3.  poziva Komisijo, naj ob vseh novih zakonodajnih predlogih tudi v prihodnje opravi test MSP, zlasti pa test, ki temelji na načelu „misli najprej na male“;

4.  poziva vse parlamentarne odbore, naj načela testa MSP uporabijo pri zakonodajnih poročilih, o katerih je pristojni odbor že glasoval in se vlagajo v odobritev na plenarnem zasedanju;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj zmanjšajo upravne stroške in obremenitve malih in srednjih podjetij ter jim olajšajo dostop do posojil in trga storitev;

6.  meni, da bi pametni predpisi morali biti usmerjeni h končnemu uporabniku; zato poziva Komisijo, Svet in Evropski parlament, naj se pri razvoju nove zakonodaje bolj osredotočijo na končne uporabnike in v celotnem procesu zagotovijo ustrezno posvetovanje z njimi;

7.  poziva Komisijo, naj bolj spodbuja dialog in komunikacijo s civilno družbo v obliki javnih posvetovanj ter to obliko komunikacije kar najbolj prilagodi potrebam državljanov;

8.  poziva Komisijo, naj v okviru raziskav na področju javnih posvetovanj razmisli o dejstvu, da se civilna družba v le zelo nezadostni meri udeležuje teh posvetovanj; zahteva, naj Komisija sprejme ukrepe za zagotovitev, da bo v prihodnje bistveno več evropskih državljanov kakor doslej sodelovalo v javnih posvetovanjih, denimo z uporabo dostopnih in uporabniku prijaznih spletnih prevajalskih orodij, s čimer bi postale vse strani za javno posvetovanje ter spletne strani in s tem povezana dokumentacija na voljo v vseh uradnih jezikih EU;

9.  poudarja, da je odprt, pregleden in reden dialog osnovni pogoj za večje sodelovanje civilne družbe pri pripravi zakonodaje in javnem upravljanju;

10. pozdravlja odločitev Komisije, da trajanje javnih posvetovanj z osmih podaljša na dvanajst mesecev; meni, da je obširna vključitev vseh zainteresiranih strani temelj boljše zakonodaje;

11. poudarja pomen neodvisne ocene učinka za učinkovito izvajanje, uporabo in uveljavljanje zakonodajnih ukrepov in vse parlamentarne odbore poziva, naj te ocene učinka v celoti upoštevajo; poudarja pomen posodabljanja ocen učinka po vsaki večji spremembi začetnih predlogov Komisije;

12. poziva Komisijo, naj dodatno vpliva na pravočasno delo odbora za oceno učinka in izboljša količinsko opredeljenost stroškov izvajanja in uveljavitve ter potencialne upravne obremenitve predlagane zakonodaje, kot je to v svojem posebne poročilu o ocenah učinka predlagalo Evropsko računsko sodišče[1];

13. ponavlja stališča iz resolucije z dne 20. maja 2010 o „uresničitvi enotnega trga za potrošnike in državljane“ in sporočila Komisije z dne 8. oktobra 2010 o „pametni pravni ureditvi v Evropski uniji“, da mora predhodno in naknadno ocenjevanje zakonodaje EU postati sestavni del oblikovanja politik; poziva Komisijo, naj v celoti uporabi to obliko ocenjevanja za preverjanje kakovosti, uspešnosti in učinkovitosti vsakega predpisa EU ter naj pregleda uporabo posameznega predpisa v praksi na različnih ravneh v vsaki državi članici in njen učinek za potrošnike, državljane ter mala in srednja podjetja;

14. spodbuja sprejetje predloga Računskega sodišča, ki določa, da bi nacionalne ocene učinka lahko koristno dopolnjevale ocene učinka, ki jih izvaja Komisija; poziva k poenostavitvi zakonodaje in kar največjemu zmanjšanju upravnih obremenitev, zlasti za mala in srednja podjetja, izmenjavo najboljših praks med državami članicami ter njihove skupne ukrepe za zmanjšanje pretirane natančnosti pri izvajanju zakonodaje EU;

15. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo preverjeni tako morebitni učinki predlagane zakonodaje za notranji trg in potrošnike kakor tudi njihove gospodarske, socialne in okoljske posledice; poudarja, da se je v ta namen treba sistematično posvetovati z vsemi zainteresiranimi stranmi, vključno z malimi in srednjimi podjetji, organizacijami za varstvo potrošnikov in, če ima zakonodaja učinek na trg dela, socialnimi partnerji;

16. spodbuja Komisijo, naj redno pregleduje zakonodajo EU ter naj ob tesnem sodelovanju z Evropskim parlamentom zagotovi, da se veljavna zakonodaja pravilno posodablja in, ko je to primerno in za vsak primer posebej, naj zagotovi, da se besedila, ki so zastarela in neuporabna, umaknejo, da se prepreči neučinkovita pretirana regulacija;

17. poziva Komisijo, naj zlasti pregleda vse uredbe o financiranju, da bi se zmanjšala upravna obremenitev za prosilce subvencij EU in da bi bil celoten postopek za vložitev zahtevkov učinkovitejši.

18. meni, da je okrepljena vloga Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov, ki jo določa Lizbonska pogodba, skupaj s splošnim načelom subsidiarnosti pokazala na velik pomen dejavnega sodelovanja držav članic v celotnem političnem ciklusu vsakega predpisa EU, od priprave predpisa do njegovega izvajanja, uveljavljanja, utrjevanja, ocenjevanja in revizije;

19. opozarja, da korelacijske tabele prispevajo k boljšemu izvajanju predpisov o notranjem trgu ter bistveno poenostavljajo njihovo uveljavljanje; poziva države članice, naj zaradi večje preglednosti končno sprejmejo in javno objavijo korelacijske tabele za izvajanje zakonodaje ter tako prispevajo k boljši zakonodaji; poziva Komisijo in države članice, naj se po najboljših močeh zavzamejo za nadaljnje izboljšanje prenosa, uporabe in, kjer je to primerno, zagotavljanje spoštovanja evropske zakonodaje;

20. ob sklicevanju na Montijevo poročilo odločno poudarja, da bi bilo treba pri zakonodajnih predlogih v večji meri uporabljati uredbe, da bi tako sprejemali manj zakonodaje, ki pa bi bila boljša;

21. meni, da bi bilo za boljše delovanje evropskega prava treba izboljšati komunikacijo o zakonodajnem procesu in zakonodajnih predlogih, saj iz obvestil institucij za podjetja in državljane pogosto ni jasno, katera zakonodaja je bila na koncu sprejeta;

22. je seznanjen z dejstvom, da namerava Komisija še v letu 2011 predložiti zakonodajni predlog o uporabi nadomestnih postopkov za reševanje sporov, da bi zagotovila hiter in učinkovit dostop do postopkov za izvensodno reševanje sporov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

25.5.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

34

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pablo Arias Echeverría, Adam Bielan, Cristian Silviu Buşoi, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, António Fernando Correia De Campos, Jürgen Creutzmann, Evelyne Gebhardt, Louis Grech, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Ilijana Ivanova (Iliana Ivanova), Sandra Kalniete, Edvard Kožušník, Hans-Peter Mayer, Phil Prendergast, Mitro Repo, Robert Rochefort, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Laurence J.A.J. Stassen, Catherine Stihler, Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides), Emilie Turunen, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Regina Bastos, Cornelis de Jong, María Irigoyen Pérez, Constance Le Grip, Morten Løkkegaard, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis)

  • [1]  Ocene učinka v institucijah EU: ali pomagajo pri odločanju? Posebno poročilo št. 3/2010.

MNENJE Odbora za ustavne zadeve (16. 6. 2011)

za Odbor za pravne zadeve

o boljši zakonodaji, subsidiarnosti, sorazmernosti in pametnih predpisih
(2011/2029(INI))

Pripravljavec mnenja: Morten Messerschmidt

POBUDE

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

Boljša priprava zakonodaje

1.  odobrava, da Komisija nadaljuje prakso preverjanja, kako institucije EU in nacionalni parlamenti izvajajo načelo subsidiarnosti in sorazmernosti, in sicer na podlagi posameznih ključnih primerov, s čimer povečuje jasnost sporočila o boljši pripravi zakonodaje;

2.  poudarja, da morajo evropske institucije pri oblikovanju predlogov upoštevati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti ter upoštevati merila iz Protokola št. 2 k PDEU;

3.  poudarja, da bi bilo treba storiti vse, da bi bila Parlament in Svet v zakonodajnem postopku obravnavana enakopravno, saj bi s tem zagotovili izvajanje načela enakopravne obravnave obeh institucij, ki izhaja iz Lizbonske pogodbe;

4.  opozarja na okrepljeno vlogo, ki jo imajo nacionalni parlamenti po Lizbonski pogodbi pri pregledovanju zakonodajnih predlogov v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti, ter poudarja pomen tesnega sodelovanja med nacionalnimi parlamenti in evropskimi institucijami;

5.  opozarja na konkretne izkušnje preverjanja subsidiarnosti in sorazmernosti, ki kažejo na velike razlike med množico dokumentov EU, ki jih je treba oceniti, intenzivnostjo preverjanja in utemeljevanja, ki je za to potrebna, in omejenimi človeškimi viri, ki so namenjeni opravljanju te naloge; s tem v zvezi poudarja, da je treba znatno podaljšati rok iz člena 6 Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti (Protokol št. 2), ki daje nacionalnim parlamentom osem tednov za vložitev utemeljenih mnenj;

6.  v okviru uporabe instrumentov pritožbe in tožbe zaradi kršitve subsidiarnosti opozarja, da ni materialnih meril za ugotavljanje kršitev načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ter poudarja, da je treba na ravni EU določiti materialne pogoje za izvajanje teh načel;

7.  poudarja, da bodo lahko nacionalni parlamenti bolje izpolnjevali svojo pogodbeno odgovornost za preverjanje združljivosti zakonodajnih predlogov z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti, če bo Komisija v celoti izpolnila svojo obveznost natančne in celovite utemeljitve, določene v členu 5 Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

8.  v zvezi s tem poudarja, da morajo nacionalni parlamenti pri predlaganju mnenj, kolikor je le mogoče, razlikovati med vidikoma subsidiarnosti in sorazmernosti;

9.  poudarja, da je po Lizbonski pogodbi Parlament kot sozakonodajalec odgovoren, da v procesu boljše priprave zakonodaje zagotovi jasno in razumljivo zakonodajo, ki državljanom in podjetjem ne nalaga nepotrebnih ali nesorazmernih upravnih bremen;

10. meni, da bi se moral Parlament glede na pravico prenosa pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov na Komisijo vzdržati vključevanja podrobnih in tehničnih določb v osnovno uredbo, saj je Komisija bolje pripravljena za oblikovanje tovrstnih določb, in s tem prispevati k jasnosti in razumljivosti osnovnih aktov;

11. poziva ki izboljšanju zbirke podatkov EUR-Lex, da bi postala preglednejša in prijaznejša za uporabnike;

Pametna pravna ureditev

12. predlaga, naj se razišče, ali bi bilo mogoče doseči in formalizirati skupen dogovor med institucijami Unije in državami članicami o uporabi standardov o pametnih predpisih;

13. ugotavlja, kako pomembno je poenostaviti zakonodajo EU; poziva k jasnejši in uporabniku prijaznejši zakonodaji; vztraja pri tem, da je treba odvečne predpise odpraviti in da ne bi smeli pripravljati aktov, če niso konkretno potrebni;

14. poudarja, da bi bilo treba ocenjeno težo upravnih in regulativnih obremenitev izražati v neto in ne v bruto vrednostih;

15. poudarja, da ciljev za zmanjšanje upravnih in regulativnih obremenitev ne bi smeli določiti le do leta 2012, temveč tudi za obdobje po tem datumu;

16. poziva Komisijo, naj gradi na uspešnih programih boljše priprave zakonodaje in poenostavitve uprave v državah članicah, vključno s široko uporabo elektronskih postopkov;

17. priznava delo, ki ga je doslej opravil odbor za oceno učinka pri pregledovanju kakovosti ocen učinka, ki jih pripravlja Komisija;

18. poudarja, da zaradi časovne omejenosti parlamentarnih postopkov ni vedno mogoče izvesti ocene učinka „vsebinskih sprememb“ k predlogom Komisije, ki so vložene v odboru; vseeno opozarja, da sta Parlament in Svet načeloma dogovorjena, da opravita dodatne ocene učinka, če v zakonodajni proces uvedeta nove elemente, ki zadevajo pravno ali ekonomsko vsebino zadevnega akta; zato zahteva boljšo uporabo ocen ex-ante;

19. poudarja, da so ocene učinkov in druge študije o vplivu zakonodajnih predlogov nepogrešljive pri odločanju na osnovi celovitih informacij o sprejemanju zakonodaje (ex-ante), nujna pa je tudi ocena rezultatov za preverjanje rezultatov zakonodaje, poprave odklonov in ponovno uporabo uspešnih pobud (ex-post);

20. opozarja, da mora Komisija državljansko pobudo, ki jo uvaja Lizbonska pogodba, obravnavati kot pomemben element participativne demokracije, saj odpira novo pot do zakonodaje;

21. meni, da bi moral biti prenos direktiv EU v zakonodajo držav članic dokončan do določenega roka, po možnosti pa bi ga bilo treba časovno uskladiti, da bi se izognili učinkom, kot so izkrivljanje konkurence med pomembnimi gospodarskimi subjekti, pretirana natančnost zakonodaje itd.;

22. vztraja, naj vse direktive vključujejo tabele, ki kažejo povezave med zakonodajo EU in ukrepi, potrebnimi za njihov prenos v državno zakonodajo; poziva nacionalne parlamente, naj skupaj z Evropskim parlamentom zagotovijo, da bodo te korelacijske tabele avtomatično vključene v vse ustrezne zakone;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

15.6.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Andrew Henry William Brons, Carlo Casini, Andrew Duff, Ashley Fox, Roberto Gualtieri, Zita Gurmai, Gerald Häfner, Daniel Hannan, Stanimir Ilčev (Stanimir Ilchev), Constance Le Grip, David Martin, Morten Messerschmidt, Algirdas Saudargas, Søren Bo Søndergaard, Rafał Trzaskowski, Luis Yáñez-Barnuevo García

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Elmar Brok, Marietta Gianaku (Marietta Giannakou), Anneli Jäätteenmäki

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

21.6.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Raffaele Baldassarre, Luigi Berlinguer, Sebastian Valentin Bodu, Christian Engström, Marielle Gallo, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sajjad Karim, Klaus-Heiner Lehne, Antonio López-Istúriz White, Jiří Maštálka, Alajos Mészáros, Bernhard Rapkay, Evelyn Regner, Alexandra Thein, Diana Wallis, Rainer Wieland, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Piotr Borys, Vytautas Landsbergis, Kurt Lechner, Eva Lichtenberger, József Szájer

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jörg Leichtfried, María Muñiz De Urquiza