POROČILO o letnem poročilu o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2010
20. 7. 2011 - (2011/2106(INI))
Odbor za peticije
Poročevalka: Ilijana Malinova Jotova (Iliana Malinova Iotova)
PR_INI_AnnOmbud
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o letnem poročilu o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2010
Evropski parlament,
– ob upoštevanju letnega poročila o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic za leto 2010,
– ob upoštevanju tretjega odstavka člena 24, člena 228 in člena 298 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
– ob upoštevanju členov 41 in 43 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju svoje resolucije z 18. junija 2008[1] o sprejetju sklepa Evropskega parlamenta, ki spreminja Sklep Evropskega parlamenta 94/262/ESPJ, ES, Euratom z dne 9. marca 1994 o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic[2],
– ob upoštevanju okvirnega sporazuma o sodelovanju, ki sta ga Evropski parlament in varuh človekovih pravic sklenila 15. marca 2006 in je začel veljati 1. aprila 2006,
– ob upoštevanju izvedbenih določb statuta evropskega varuha človekovih pravic z dne 1. januarja 2009[3],
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic,
– ob upoštevanju drugega in tretjega stavka člena 205(2) svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A7-0285/2011),
A. ker je bilo letno poročilo o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic v letu 2010 uradno posredovano predsedniku Evropskega parlamenta dne 10. maja 2011 in ker je Evropski varuh človekovih pravic Nikiforos Diamanduros predstavil svoje poročilo Odboru za peticije 23. maja 2011 v Bruslju,
B. ker člen 24 PDEU določa, da se ima vsak državljan Unije „pravico pritožiti pri varuhu človekovih pravic, imenovanem v skladu s členom 228“,
C. ker člen 41 Listine o temeljnih pravicah določa, da ima vsakdo pravico, da institucije in organi Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku,
D. ker so skupna zunanja politika, varnostna politika in odgovornosti Evropskega sveta v pristojnosti varuha človekovih pravic,
E. ker člen 43 Listine navaja, da imajo vsaka državljanka in vsak državljan Unije ter vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic pravico, da se glede nepravilnosti pri delovanju institucij ali organov Skupnosti obrnejo na varuha človekovih pravic, razen glede Sodišča v njegovi pravosodni funkciji,
F. ker je Listina Evropske unije o temeljnih pravicah po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe v večini držav članic postala pravno zavezujoča, s čimer so sklepi Evropskega varuha človekovih pravic dobili dodatno legitimnost,
G. ker je uveljavitev Lizbonske pogodbe uvedla pravno podlago za skupna pravila upravnih postopkov v institucijah, organih, uradih in agencijah EU, katere v skladu s členom 298 PDEU „podpira odprta, učinkovita in neodvisna evropska uprava“, in ker vpliva na delo Evropskega varuha človekovih pravic, med drugim zaradi ustanovitve Evropske službe za zunanje delovanje in dejstva, da je Evropski svet postal ena od institucij EU,
H. ker do nepravilnosti pride, kadar javni organ ne deluje v skladu z zanj zavezujočimi pravili ali načeli,
I. ker je Parlament na plenarnem zasedanju 20. januarja 2010 v Strasbourgu ponovno izvolil Nikiforosa Diamandurosa za evropskega varuha človekovih pravic, ki je 25. oktobra 2010 prisegel pred Sodiščem Evropske unije v Luksemburgu,
J. ker je institucija evropskega varuha človekovih pravic 27. septembra 2010 praznovala petnajsto obletnico; ker je varuh človekovih pravic v tem desetletju in pol odgovoril več kot 36 000 pritožnikom in zaključil več kot 3800 preiskav morebitnih nepravilnosti,
K. ker je varuh človekovih pravic izkoristil petnajsto obletnico institucije za začetek nove strategije za svoj mandat 2009–2014; ker so cilji te strategije prisluhniti zainteresiranim stranem, hitreje dosegati rezultate, pozitivno vplivati na upravno kulturo Unije, zainteresiranim stranem in javnosti zagotavljati pravočasne in koristne informacije ter stalno tehtati uporabo razpoložljivih sredstev,
L. ker je bilo v letu 2010 na varuha človekovih pravic naslovljenih 2667 pritožb; ker to pomeni več kot 400 pritožb manj v primerjavi z letom 2009,
M. ker je varuh človekovih pravic leta 2010 zaključil 326 preiskav (leta 2009 pa 318), od katerih je bilo 323 začetih na podlagi pritožb; ker se je povprečni čas, potreben za končanje preiskav, v letih 2009 in 2010 skrajšal s 13 mesecev v letu 2008 na 9 mesecev; ker je bila večina preiskav zaključena v enem letu (66 %), več kot polovica (52 %) pa v treh mesecih,
N. ker lahko varuh človekovih pravic začne preiskave na lastno pobudo, če želi preiskati domnevne primere nepravilnosti na podlagi pritožbe nepooblaščene osebe ali če obstaja verjetnost sistemske težave v institucijah; ker je varuh človekovih pravic leta 2010 končal tri in začel šest preiskav na lastno pobudo,
O. ker je 65 % preiskav, odprtih leta 2010, zadevalo Evropsko komisijo (leta 2009 56 %), 10 % Evropski urad za izbor osebja (EPSO), 7 % Evropski parlament, 2 % Svet Evropske unije in 1 % Sodišče Evropske unije,
P. ker so v več kot polovici zadev (55 %), zaključenih leta 2010, zadevne institucije sprejele sporazumno rešitev ali zadevo rešile,
Q. ker lahko varuh človekovih pravic izda dodatne pripombe, če se pri obravnavi zadeve pojavi priložnost za izboljšanje kakovosti uprave; ker je varuh človekovih pravic leta 2010 izdal dodatne pripombe v 14 zadevah (v primerjavi z 28 leta 2009), da bi izboljšal kakovost storitev, ki se zagotavljajo državljanom,
R. ker se kritična ocena pripravi, kadar (i) pristojna institucija ne more več odpraviti nepravilnosti, (ii) kadar nepravilnost nima splošnih posledic ali (iii) kadar ni potrebno nadaljnje ukrepanje varuha človekovih pravic,
S. ker kritična ocena pritožniku potrdi, da je njegova pritožba upravičena, instituciji pa nakaže, kje je storila napako, kar pripomore k preprečevanju nepravilnosti v prihodnje; ker se je v zadnjih nekaj letih število kritičnih ocen nenehno zmanjševalo ter je padlo s 44 leta 2008 na 35 leta 2009 in 33 leta 2010,
T. ker se osnutek priporočila izda, če je potrebno nadaljnje ukrepanje varuha človekovih pravic, če je mogoče nepravilnost odpraviti ali če je nepravilnost posebej resna ali ima splošne posledice,
U. ker je varuh človekovih pravic leta 2010 ugotovil nepravilnosti v 12 % zadev (40); ker je z izdajo osnutkov priporočil dosegel pozitivne rezultate v sedmih od teh zadev,
V. ker lahko varuh, če se institucija ali organ na osnutek priporočila ne odzove zadovoljivo, Evropskemu parlamentu pošlje posebno poročilo,
W. ker je posebno poročilo varuhovo orožje v skrajni sili in je zadnji bistveni korak, ki ga stori pri obravnavi zadeve, saj je sprejetje resolucije in izvajanje parlamentarnih pooblastil stvar politične presoje Parlamenta,
X. ker je varuh človekovih pravic leta 2010 predložil Parlamentu eno posebno poročilo,
1. odobri letno poročilo za leto 2010, ki ga je predložil Evropski varuh človekovih pravic; čestita varuhu človekovih pravic ob njegovi ponovni izvolitvi januarja 2010;
2. je seznanjen z novo strategijo, ki jo je varuh človekovih pravic razvil za svoj sedanji mandat in ki je podlaga za njegove pobude in dejavnosti; ugotavlja, da ta strategija med drugim vključuje stalen dialog s pritožniki, civilno družbo in drugimi zainteresiranimi stranmi, da bi se v sodelovanju in po posvetovanju s kolegi v evropski mreži varuhov človekovih pravic opredelile najboljše prakse, zagotovili pravičnejši in preglednejši postopki EU ter spodbujala kultura storitev v upravi institucij EU;
3. poudarja, da so preglednost, dostop do informacij in spoštovanje pravic evropskih državljanov bistveni predpogoji za ohranjanje zaupanja med državljani in institucijami;
4. meni, da vloga varuha človekovih pravic pri spodbujanju preglednosti in odgovornosti v postopku odločanja in upravljanja v Evropski uniji pomembno prispeva k oblikovanju Unije, v kateri se odločitve sprejemajo "v kar najtesnejši povezavi z državljani", kot je opredeljeno v členu 1(2) Pogodbe o Evropski uniji;
5. opozarja, da je institucija evropskega varuha človekovih pravic 27. septembra 2010 praznovala petnajsto obletnico; ugotavlja, da je varuh človekovih pravic v teh petnajstih letih odgovoril na več kot 36 000 pritožb in bistveno pomagal evropskim institucijam pri izboljševanju stanja in povečevanju kakovosti uprave;
6. ugotavlja, da so izkušnje, pridobljene v teh petnajstih letih delovanja, omogočile instituciji varuha človekovih pravic dejanski vpogled v trende na področju nepravilnosti, sistemskih težav in strukturnih pomanjkljivosti v upravi, tako da lahko usmerja uprave, da se izogibajo ponavljanju napak ter izboljšajo kakovost in preglednost svojega dela;
7. pozdravlja pobudo varuha človekovih pravic, da bo redno objavljal študije, v katerih bo preučeval nadaljnje ukrepanje institucij EU na podlagi njegovih kritičnih ocen in dodatnih pripomb; ugotavlja, da je bila leta 2009 splošna stopnja zadovoljivih nadaljnjih ukrepov 81 % (94 % v primeru dodatnih pripomb in 70 % pri kritičnih ocenah); meni, da je tak razvoj spodbuden; vendar tudi meni, da obstaja možnost izboljšanja, zlasti v zvezi s stopnjo za kritične ocene; poziva institucije, naj sodelujejo z varuhom človekovih pravic pri izboljšanju stopnje nadaljnjih ukrepov;
8. pozdravlja splošno konstruktivno sodelovanje varuha človekovih pravic z institucijami in organi EU; potrjuje njegovo vlogo zunanjega nadzornega mehanizma in dragocenega vira za nenehno izboljševanje evropske uprave;
9. želi pohvaliti novi logotip in vizualno podobo institucije varuha človekovih pravic ter nov videz letnega poročila ter čestita varuhu človekovih pravic, da je povečal preglednost svoje institucije z objavljanjem informacij o vseh novih preiskavah, ki jih odpira na podlagi pritožb, na njeni spletni strani;
10. poudarja, da morajo biti državljani bolje obveščeni o načinu delovanja te institucije in informacijski spletni strani, ki zagotavlja preglednost vloge varuha človekovih pravic;
11. predlaga, da bi morali biti na seji Odbora za peticije, na kateri varuh človekovih pravic predstavi svoje letno poročilo, poleg predstavnikov Evropske komisije navzoči tudi predstavniki zadevnih uprav Evropskega parlamenta, Sveta in drugih institucij, agencij, služb in organov EU, ki so predmet preiskave, posebnega poročila, kritičnih ocen ali drugih ukrepov varuha človekovih pravic, da bi komentirali poročilo in sodelovali v razpravi; poziva predstavnike uprave Parlamenta, Sveta in drugih zadevnih institucij, agencij in organov EU, naj bodo navzoči na prihodnjih sejah, na katerih bo predstavljeno letno poročilo varuha človekovih pravic in bo potekala razprava o njem; meni, da bi slednji s svojo udeležbo na takšnih razpravah in z deljenjem svojih pogledov o dobrem upravljanju in težavah, premaganih s pomočjo priporočil in pripomb Evropskega varuha človekovih pravic, lahko pripomogli k izboljšanju storitev za državljane EU in medinstitucionalnega dialoga ter prispevali k vzpostavitvi prave kulture storitev;
12. poziva varuha človekovih pravic, naj Parlament stalno obvešča o novostih v zvezi z njegovimi odnosi z novo Evropsko službo za zunanje delovanje in Evropskim svetom;
13. ugotavlja, da je varuh človekovih pravic leta 2010 prejel 2667 pritožb državljanov, podjetij, združenj, nevladnih organizacij in regionalnih pisarn; ugotavlja, da to pomeni več kot 400 manj pritožb kot lani;
14. se strinja, da je mogoče to zmanjšanje nedopustnih pritožb delno pripisati interaktivnemu vodiču, ki je bil leta 2009 uveden na spletni strani varuha človekovih pravic in ki učinkovito pomaga usmerjati pritožnike na organ, ki jim lahko najbolj pomaga;
15. spodbuja evropskega varuha človekovih pravic, naj še naprej podpira evropsko mrežo varuhov človekovih pravic, da se razvijeta obsežna podatkovna zbirka in boljše obveščanje državljanov EU o porazdelitvi odgovornosti med evropskim in nacionalnimi varuhi človekovih pravic ter Odborom za peticije Parlamenta;
16. poudarja, da mora Parlament nameniti sredstva za vzpostavitev podobnega spletnega portala za svoj Odbor za peticije, da bi se okrepila vidnost in preglednost naše institucije, tako da bi lahko prispevala tudi k zmanjšanju števila nedopustnih peticij ter hkrati usmerjala predlagatelje peticij in jim svetovala ter izboljšala učinkovitost in uspešnost postopka za peticije;
17. z zadovoljstvom ugotavlja, da se je trajno zmanjšalo število kritičnih ocen (33 leta 2010, 35 leta 2009, 44 leta 2008 in 55 leta 2007), ki jih je izdal varuh človekovih pravic; sklepa, da to dokazuje, da institucije EU zavzemajo bolj proaktivno vlogo pri reševanju pritožb in da je varuh človekovih pravic v očeh teh institucij s svojo učinkovitostjo pridobil določeno mero legitimnosti;
18. varuhu človekovih pravic čestita za dejstvo, da se povprečni čas, potreben za zaključek preiskav, neprestano krajša (približno 9 mesecev v letih 2009 in 2010); zahteva, da se uporabijo ustrezni ukrepi, da se ta čas še skrajša, da bi se tako bolje izpolnila pričakovanja državljanov EU;
19. ugotavlja, da je 65 % preiskav, ki jih je leta 2010 odprl varuh človekovih pravic, zadevalo Evropsko komisijo (219 preiskav); izraža svojo zaskrbljenost zaradi velikega povečanja deleža v primerjavi s 56 % leta 2009 (191 preiskav) ter ponovno zahteva, naj komisar, zlasti komisar za medinstitucionalne odnose in upravo, sprejme ukrepe za čimprejšnje občutno izboljšanje sedanjega stanja;
20. je seznanjen z zaskrbljenostjo varuha človekovih pravic nad relativno visokim številom nezadovoljivih odgovorov Evropske komisije na kritične ocene (10 od 32 odgovorov); se strinja s stališčem varuha človekovih pravic, da so še vedno potrebna velika prizadevanja za prepričevanje uradnikov, da bodo z obrambnim pristopom do varuha zapravili priložnost za svoje institucije in škodili ugledu Unije kot celote; poziva k bistvenemu izboljšanju postopka odgovarjanja, vključno s skrajšanjem časa, potrebnega za odgovor (zlasti pri zadevah, kjer igra čas pomembno vlogo), odgovori pa morajo biti usmerjeni k rešitvam in ne obrambnega značaja; poudarja, da imajo evropski državljani v skladu z Listino o temeljnih pravicah pravico do dobre uprave;
21. poudarja dejstvo, da je bila leta 2010 daleč najpogostejša trditev, ki jo je preučeval varuh človekovih pravic, slaba preglednost uprave EU; ugotavlja, da se je ta trditev pojavila v 33 % vseh zaključenih preiskav in je vključevala zavračanje posredovanja podatkov in dostopa do dokumentov; je prav tako kot varuh človekovih pravic nezadovoljen, da število zadev, povezanih s preglednostjo, v zadnjih letih ostaja enako visoko;
22. želi spomniti, da je varuh človekovih pravic leta 2010 predložil eno posebno poročilo v zvezi z zavrnitvijo Komisije, da bi razkrila dokumente in lojalno sodelovala z varuhom v duhu popolne preglednosti; želi opomniti, da je Parlament 27. oktobra 2010 sprejel poročilo Odbora za peticije o tem posebnem poročilu; opominja, da je bila Komisija v sprejeti resoluciji pozvana, naj se v odnosu do Parlamenta zaveže, da bo izpolnjevala svojo dolžnost lojalnega sodelovanja z evropskim varuhom človekovih pravic;
23. poziva k sprožitvi kampanje obveščanja, katere namen je prepričati uslužbence institucij EU o tem, da je varuh človekovih pravic pripravljen prisluhniti in razpravljati o različnih vprašanjih, ter izpostaviti prednosti njegovega posredovanja, za približanje institucij EU državljanom;
24. opozarja, da se Uredba 1049/2001 o dostopu do dokumentov institucij EU uporablja že deset let; opozarja, da je osnovna ideja te uredbe, da mora biti preglednost pravilo, tajnost pa izjema; ugotavlja, da ta koncept institucijam še vedno povzroča težave; meni, da morajo institucije, agencije, službe in organi EU pri pripravi dokumentov to načelo upoštevati in zagotoviti, da dosežejo pravo ravnotežje med potrebno in primerno stopnjo preglednosti ter dejansko potrebo po zaupnosti;
25. opozarja, da prenavljanje Uredbe (ES) 1049/2001 še vedno poteka; obžaluje pomanjkanje napredka pri tem postopku; poziva Svet in Komisijo, naj bosta bolj odprta pri zagotavljanju dostopa do dokumentov in informacij za državljane in Evropski parlament;
26. spodbuja varuha človekovih pravic, naj še naprej vztrajno zagovarja temeljno pravico do dostopa do dokumentov, ustrezno izvrševanje načela preglednosti v postopku odločanja, kulturo storitev, prijazno do državljanov, in proaktiven odnos institucij, agencij in organov EU v zvezi z objavljanjem dokumentov, ki predstavlja osnovno načelo za preglednost institucij EU; predlaga, da se državljani EU obveščajo o dobrih praksah in se tako odpravi njihovo slabo mnenje o upravi EU, pa tudi, da se spodbudi dialog med različnimi institucijami o težavah, ki vplivajo na kakovost uprave;
27. se strinja z varuhom človekovih pravic, da bi jedrnata izjava o načelih javne službe pripomogla h kulturi storitev in povečala zaupanje državljanov v javno upravo in institucije EU; nestrpno pričakuje izjavo varuha človekovih pravic o načelih javne službe, o kateri se ravno posvetuje z nacionalnimi kolegi in drugimi zainteresiranimi stranmi;
28. predlaga, naj se ta izjava o načelih javne službe čim bolj široko razširja in naj se zagotovi njena enostavna dostopnost državljanom EU, da se slednji prepričajo o zavezi EU k zaščiti javnih služb, ki so del njihovega vsakdana;
29. vendar meni, da bi bila za zagotovitev trajne spremembe upravne kulture EU najboljša sprejem skupnih zavezujočih pravil in načel o upravnem postopku v sami upravi EU, k čemur je pozival že prvi evropski varuh človekovih pravic, ter uvedba načela službe v tem okviru, zato pričakuje, da si bo Komisija za prednostno nalogo zadala predstavitev osnutka uredbe na osnovi člena 298 PDEU;
30. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic ter njihovim varuhom človekovih pravic oziroma podobnim pristojnim organom.
OBRAZLOŽITEV
Maja 2011 je evropski varuh človekovih pravic predložil letno poročilo 2010 predsedniku Evropskega parlamenta Jerzyju Buzku. maja 2011 je predložil svoje poročilo na zasedanju Odbora Evropskega parlamenta za peticije, ki je pristojen za odnose z njegovo institucijo.
Evropski parlament je na plenarnem zasedanju 20. januarja 2010 v Strasbourgu za evropskega varuha človekovih pravic ponovno izvolil Nikiforosa Diamandurosa, ki je 25. oktobra 2010 slovesno prisegel pred Sodiščem Evropske unije v Luxembourgu.
Pravna podlaga za mandat evropskega varuha človekovih pravic je člen 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), v skladu s katerim je pristojen za sprejemanje pritožb v zvezi z nepravilnostmi pri dejavnostih institucij Evropske unije[1]. Pravica do pritožbe pri evropskem varuhu človekovih pravic je zagotovljena v členu 24 PDEU in členu 43 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe je bil mandat varuha človekovih pravic razširjen, tako da vključuje morebitne nepravilnosti v okviru skupne zunanje in varnostne politike ter skupne varnostne in obrambne politike.
Varuh človekovih pravic je nepravilnosti opredelil, Evropski parlament in Komisija pa to opredelitev potrdila, kot delovanje javnega organa, ki ni v skladu z zanj zavezujočimi pravili ali načeli. Za institucije to pomeni, da morajo spoštovati načela pravne države, načela dobrega upravljanja in temeljne pravice. Listina o temeljnih pravicah vključuje pravico do dobrega upravljanja kot temeljno pravico državljanov EU (člen 41), ki je za upravo institucij EU zavezujoča.
Institucija evropskega varuha človekovih pravic je 27. septembra 2010 praznovala 15. obletnico. V teh petnajstih letih je obravnavala več kot 36 000 pritožb in zaključila več kot 3800 preiskav domnevnih nepravilnosti. Z obravnavanjem tako velikega števila pritožb si je ta institucija nabrala bistvene izkušnje, ki varuhu človekovih pravic omogočajo jasen vpogled v trende na področju nepravilnosti, sistemskih težav in strukturnih pomanjkljivosti v upravah institucij EU. To mu omogoča reševanje napak, povečevanje kakovosti uprav EU ter zagotavljanje širitve in uporabe dobrih praks.
Letno poročilo 2010 varuha človekovih pravic ima novo podobo, leta 2010 pa sta tako varuh kot evropska mreža varuhov človekovih pravic privzela nov logotip. Zaradi povratnih informacij bralcev ter upoštevanja nove vizualne podobe in čim učinkovitejšo uporabo sredstev spremenjeno letno poročilo varuha človekovih pravic ne vsebuje več običajnega uvoda in povzetka, ampak ima zdaj priložen ločen pregled, v katerem so izpostavljena pomembna področja v letu poročanja.
Leta 2010 je varuh človekovih pravic registriral 2667 pritožb državljanov, podjetij, združenj, nevladnih organizacij in regionalnih pisarn (3098 leta 2009), obravnaval pa skupaj 2727 pritožb. Od teh pritožb jih je 744 (27 %) sodilo v njegove pristojnosti. Skoraj 58 % pritožb, prejetih leta 2010, je bilo vloženih prek spleta. Varuh človekovih pravic je zaključil 326 preiskav na podlagi pritožb in začel dvanajst preiskav na lastno pobudo.
Varuh človekovih pravic po možnosti skuša doseči pozitiven rezultat s prizadevanjem za sporazumno rešitev, ki je sprejemljiva tako za pritožnika kot za zadevno institucijo. Leta 2010 je bila v 179 zadevah dosežena sporazumna rešitev. Če sporazumne rešitve ni mogoče doseči, varuh zadevo zaključi s kritično oceno ali pripravi osnutek priporočila.
Kritična ocena se pripravi v primerih, ko institucija ne more več odpraviti nepravilnosti, ko nepravilnost nima splošnih posledic ali ko ni potrebno nadaljnje ukrepanje varuha človekovih pravic. Varuh človekovih pravic lahko pripravi kritično oceno tudi, če meni, da osnutek priporočila ne bi bil učinkovit ali kadar zadevna institucija ne sprejme osnutka priporočila, vendar nepravilnost ne upravičuje priprave posebnega poročila za Parlament. Vseeno kritična ocena služi kot potrdilo pritožniku, da je njegova pritožba upravičena, zadevni instituciji pa nakaže, kje je storila napako, kar pripomore k preprečevanju nepravilnosti v prihodnje. Leta 2010 je varuh človekovih pravic pripravil le 33 kritičnih ocen za institucije v primerjavi s 35 leta 2009 in 44 leta 2008. Vendar meni, da še vedno obstaja možnost izboljšanja.
Dodatne pripombe, ki jih varuh človekovih pravic uporablja v primerih, kjer je priložnost za izboljšanje kakovosti uprave, so bile pripravljene v 14 zadevah (28 leta 2009). Dodatne pripombe varuha človekovih pravic niso namenjene kritiziranju zadevne institucije, ampak jih je treba obravnavati kot usmeritev in nasvet, kako bi lahko institucija izboljšala kakovost storitev.
Da bi bila javnost obveščena in da bi se institucije učile iz svojih napak, varuh človekovih pravic vsako leto na svoji spletni strani objavi študijo o nadaljnjih ukrepih institucij na podlagi njegovih kritičnih ocen in dodatnih pripomb ter pozove institucije k odzivu. Najnovejša študija za leto 2009 je pokazala, da znaša splošna stopnja zadovoljivih nadaljnjih ukrepov 81 % (94 % v primeru dodatnih pripomb in 70 % pri kritičnih ocenah). Čeprav je ta delež v celoti spodbuden, bi se lahko zlasti pri kritičnih ocenah dodatno izboljšal.
Varuh človekovih pravic je leta 2010 ugotovil nepravilnosti v 12 % zaključenih zadev (40). Pozitiven rezultat za pritožnika je dosegel v sedmih zadevah, in sicer s pripravo osnutkov priporočil, ki so bili sprejeti. Varuh človekovih pravic je leta 2010 izdal 16 novih osnutkov priporočil.
Osnutek priporočila se izda, če zadevna institucija lahko odpravi nepravilnosti ali kadar so izjemno hude ali imajo splošne posledice. Če zadevna institucija prejme osnutek priporočila, mora v skladu s Pogodbo v treh mesecih poslati varuhu človekovih pravic podrobno mnenje.
Če se institucija EU na osnutek priporočila ne odzove zadovoljivo, lahko varuh človekovih pravic pripravi posebno poročilo in ga posreduje Evropskemu parlamentu. Posebno poročilo je skrajni ukrep in zadnji korak varuha človekovih pravic, ki ga stori pri obravnavi pritožbe. Nato se Parlament odloči o sprejetju morebitnih dodatnih ukrepov, na primer pripravi resolucije. Posebna poročila se predložijo Odboru za peticije, ki je pristojni odbor za odnose z varuhom človekovih pravic.
Varuh človekovih pravic je leta 2010 predložil Parlamentu eno posebno poročilo, in sicer po izvedeni preiskavi pritožbe o dostopu do dokumentov v zvezi z emisijami CO2 iz avtomobilov. V posebnem poročilu je poudaril, da Komisija skoraj 15 mesecev ni odgovorila na osnutek poročila, čeprav je po Pogodbi rok za odgovor tri mesece. Prav tako ni izpolnila svoje zaveze do varuha človekovih pravic. S temi nepravilnostmi je kršila svojo dolžnost lojalnega sodelovanja z varuhom človekovih pravic. Odbor za peticije je o tem posebnem poročilu varuha človekovih pravic pripravil poročilo[2] (poročevalka: Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli), podpredsednica odbora), ki ga je Parlament sprejel 27. oktobra 2010.
V zvezi s tematiko pritožb očitno izstopa vprašanje dostopa javnosti do dokumentov institucij EU, ki je bilo vključeno v letno poročilo varuha človekovih pravic in je sprožilo veliko pritožb. Dostop do dokumentov je namreč zadevalo 33 % vseh preiskav, zaključenih leta 2010.
Institucije morajo v skladu s Pogodbo zaradi spodbujanja dobrega upravljanja in zagotovitve sodelovanja civilne družbe opravljati svoje delo čim bolj odprto. Pravico dostopa do dokumentov institucij določata člen 15(3) PDEU in člen 42 Listine o temeljnih pravicah. To pravico je uveljavila Uredba št. 1049/2001.
Varuh človekovih pravic je vedno neomajno zagovarjal pravico do dostopa do dokumentov EU in je večkrat bistveno prispeval k razpravi o pregledu Uredbe št. 1049/2001. Leta 2010 je zaključil 22 preiskav pritožb v zvezi z uporabo te uredbe. Posebno poročilo, ki ga je leta 2010 prejel Parlament, je dejansko izhajalo iz pritožbe o zavrnitvi zagotavljanja dostopa do dokumentov.
Varuh človekovih pravic ima tudi pravico, da pregleda vsebino analiz in sklepov, ki jih pripravi Komisija pri preiskavi pritožb o kršitvah. Preveri lahko na primer, ali so smiselne, dobro argumentirane ter pritožnikom v celoti in jasno obrazložene.
V 70 % vseh zadev, obravnavanih leta 2010, je lahko varuh človekovih pravic pomagal pritožnikom tako, da je sam začel preiskavo, posredoval pritožbo pristojnemu organu EU ali nacionalnemu organu ali svetoval pritožniku, na koga naj jo naslovi. Pritožbe, ki ne sodijo v mandat varuha človekovih pravic, lahko v večini primerov najbolje obravnava nacionalni ali regionalni varuh. 1435 pritožb, vloženih leta 2010, je sodilo v pristojnost člana evropske mreže varuhov človekovih pravic, katerega polnopravni član je tudi Odbor za peticije. Leta 2010 je varuh človekovih pravic prenesel 145 pritožb na Odbor za peticije, druge pritožbe (601) pa so bile prenesene na Komisijo (176) ter na druge institucije in organe, vključno z mrežo SOLVIT.
V letnem poročilu za leto 2010 je posebna pozornost posvečena novi strategiji, ki sta jo pripravila varuh človekovih pravic in njegovo osebje za mandat 2009–2014. Cilji te strategije so:
• prisluhniti zainteresiranim stranem s pridobitvijo povratnih informacij od pritožnikov, širjenjem in poglabljanjem stikov z institucijami EU in civilno družbo ter opredeljevanjem najboljših praks;
• hitreje dosegati rezultate s skrajšanjem časa, potrebnega za zaključek preiskav, ter poenostavljanjem postopkov za spodbujanje hitrega razreševanja pritožb;
• pozitivno vplivati na upravno kulturo institucij EU s prispevanjem k izboljšanju upravnih praks in osredotočanjem na sistemske težave;
• z boljšo komunikacijo zagotavljati pravočasne in koristne informacije zainteresiranim stranem in javnosti;
• ponovno preučiti uporabo sredstev in uveljaviti najvišje standarde uprave v institucijah.
Institucija varuha človekovih pravic, katere kadrovski načrt zajema 64 delovnih mest (20 uradnikov in 44 začasnih uslužbencev) in katere proračun znaša približno 9 milijonov EUR, bo uporabila to novo strategijo kot podporo in usmeritev za svoje ukrepe, ki so namenjeni omogočanju državljanom EU, da v celoti uveljavijo svoje pravice, in izboljševanju kakovosti uprave EU.
- [1] 4 Za namene tega dokumenta izraz „institucija“ zajema tudi organe, agencije in pisarne Unije.
- [2] Poročilo o posebnem poročilu evropskega varuha človekovih pravic po osnutku priporočila Evropski komisiji v pritožbi št. 676/2008/RT (2010/2086(INI)). Sprejeta besedila: A7-0293/2010
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
13.7.2011 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
18 0 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Margrete Auken, Elena Băsescu, Heinz K. Becker, Victor Boştinaru, Peter Jahr, Lena Kolarska-Bobińska, Erminia Mazzoni, Edward McMillan-Scott, Marija Nedelčeva (Mariya Nedelcheva), Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli), Nikolaos Salavrakos, Jarosław Leszek Wałęsa, Angelika Werthmann, Rainer Wieland, Tatjana Ždanoka |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Kinga Göncz, Cristian Dan Preda, Phil Prendergast |
||||