POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov

3. 10. 2011 - (KOM(2010)0767 – C7‑0003/2011 – 2010/0370(COD)) - ***I

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
Poročevalec: Georgios Papastamkos

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov

(KOM(2010)0767 – C7‑0003/2011 – 2010/0370(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2010)0767),

–   ob upoštevanju člena 294(2) in členov 42 ter 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0003/2011),

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. marca 2011[1],

–   ob upoštevanju člena 55 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0319/2011),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Za boljše uresničevanje ciljev režima za podporo manjšim egejskim otokom mora program podpore vsebovati ukrepe, ki zagotavljajo preskrbo s kmetijskimi proizvodi ter ohranitev in razvoj lokalne kmetijske proizvodnje. Treba je približati raven načrtovanja programov ter načrtno uporabljati partnerski pristop med Komisijo in državo članico.	(4) Za boljše uresničevanje ciljev režima za podporo manjšim egejskim otokom mora program podpore vsebovati ukrepe, ki zagotavljajo preskrbo s kmetijskimi proizvodi ter ohranitev in razvoj lokalne kmetijske proizvodnje. Treba je približati raven načrtovanja programov ter načrtno uporabljati partnerski pristop med Komisijo in državo članico. Komisija bi morala pri pripravi programov podpore prispevati z izmenjavo primerov dobre prakse in določitvijo usklajenih okvirnih kazalnikov za spremljanje izvajanja teh programov.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Na podlagi načela subsidiarnosti in za zagotovitev prožnosti, kar je temelj pristopa k oblikovanju programa za režim podpore manjšim egejskim otokom, lahko organi, ki jih imenuje Grčija, predlagajo spremembe k programu zaradi prilagoditve dejanskim potrebam teh otokov. Tudi postopki za spremembe programa morajo biti prilagojeni glede na pomembnost posameznih vrst sprememb.	(5) Na podlagi načela subsidiarnosti in za zagotovitev prožnosti, kar je temelj pristopa k oblikovanju programa za režim podpore manjšim egejskim otokom, lahko organi, ki jih imenuje Grčija, predlagajo spremembe k programu zaradi prilagoditve dejanskim potrebam teh otokov. V zvezi s tem bi bilo treba spodbujati pomembnejše sodelovanje pristojnih lokalnih in regionalnih organov. Tudi postopki za spremembe programa morajo biti prilagojeni glede na pomembnost posameznih vrst sprememb.
Obrazložitev
Spodbujati bi bilo treba večje sodelovanje egejskih lokalnih in regionalnih organov pri spreminjanju in prilagajanju programa v skladu s potrebami in zahtevami kmetov na otokih.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Težave, s katerimi se soočajo manjši egejski otoki, so še večje zaradi same majhnosti otokov. Da bi zagotovili učinkovitost predvidenih ukrepov, naj se ti uporabljajo le za male otoke.	(7) Težave, s katerimi se soočajo manjši egejski otoki, so še večje zaradi same majhnosti otokov. Da bi zagotovili učinkovitost predvidenih ukrepov, naj se ti uporabljajo za vse egejske otoke razen Kreto in Evio.
Obrazložitev
Treba bi bilo pojasniti, da se morajo ti specifični ukrepi uporabljati za vse egejske otoke razen Krete in Evie, ki sta izvzeta zaradi svoje velikosti.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Da bi dosegli nižje cene na manjših egejskih otokih in ublažili dodatne stroške zaradi njihove odročnosti in otoške lege ter hkrati ohranili konkurenčnost proizvodov Unije, je treba dodeliti pomoč za preskrbo manjših egejskih otokov s proizvodi Unije. Pri takšni pomoči je treba upoštevati dodatne stroške prevoza na manjše egejske otoke, pri kmetijskih vložkih in proizvodih, namenjenih za predelavo, pa dodatne stroške zaradi otoške lege in omejene površine.	(8) Da bi dosegli nižje cene na manjših egejskih otokih in ublažili dodatne stroške zaradi njihove odročnosti in otoške lege ter hkrati ohranili konkurenčnost proizvodov Unije, je treba dodeliti pomoč za preskrbo manjših egejskih otokov s proizvodi Unije. Pri takšni pomoči je treba upoštevati dodatne stroške prevoza na manjše egejske otoke, dodatne stroške izvoza v tretje države, pri kmetijskih vložkih in proizvodih, namenjenih za predelavo, pa dodatne stroške zaradi otoške lege in omejene površine.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Za preprečitev špekulacij, ki bi škodile končnim uporabnikom na manjših egejskih otokih je treba natančno določiti, da bodo do posebnega režima preskrbe upravičeni samo higiensko neoporečni proizvodi tržne kakovosti.	črtano
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Pri predelanih proizvodih je treba dovoliti izmenjavo med manjšimi egejskimi otoki, da se omogoči trgovina med njimi. Upoštevati je treba tudi tokove izmenjav v okviru regionalne trgovine ter tradicionalnega izvoza in odpošiljanja iz te regije v druge dele Unije ali tretje države ter tako dovoliti izvoz predelanih proizvodov v okviru tradicionalnih tokov izmenjav.	(11) Pri predelanih proizvodih je treba dovoliti izmenjavo med manjšimi egejskimi otoki, zmanjšati pa bi bilo treba stroške njihovega prevoza, da se omogoči trgovina med njimi. Upoštevati je treba tudi tokove izmenjav v okviru regionalne trgovine ter tradicionalnega izvoza in odpošiljanja iz te regije v druge dele Unije ali tretje države ter tako dovoliti izvoz predelanih proizvodov v okviru tradicionalnih tokov izmenjav.
Obrazložitev
Zaradi skladnosti s predlogom spremembe k uvodni izjavi 4.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Uvodna izjava 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Politika Unije za podporo lokalne proizvodnje manjših egejskih otokov, uvedena na podlagi Uredbe (ES) št. 1405/2006, je doslej zajela vrsto proizvodov in ukrepov, tako da je spodbujala njihovo proizvodnjo, trženje ali predelavo. Ti ukrepi se so izkazali za učinkovite in zagotavljajo nadaljevanje in razvoj kmetijskih dejavnosti. Unija mora še naprej podpirati te lokalne proizvodne linije, ki so ključni dejavnik pri ohranjanju okoljskega, socialnega in gospodarskega ravnovesja manjših egejskih otokov. Kot pri politiki za razvoj podeželja so izkušnje pokazale, da lahko tesnejše partnerstvo z lokalnimi organi omogoči bolj ciljno usmerjeno reševanje posebnih težav, s katerimi se soočajo zadevni otoki. Podpiranje lokalnih proizvodnih linij se mora torej nadaljevati na podlagi programa podpore, prvič uvedenega z Uredbo št. 1405/2006.	(14) Politika Unije za podporo lokalne proizvodnje manjših egejskih otokov, uvedena na podlagi Uredbe (ES) št. 1405/2006, je doslej zajela vrsto proizvodov in ukrepov, tako da je spodbujala njihovo proizvodnjo, trženje ali predelavo. Ti ukrepi se so izkazali za učinkovite in zagotavljajo nadaljevanje in razvoj kmetijskih dejavnosti. Unija mora še naprej podpirati te lokalne proizvodne linije, ki so ključni dejavnik pri ohranjanju okoljskega, socialnega in gospodarskega ravnovesja manjših egejskih otokov. Kot pri politiki za razvoj podeželja so izkušnje pokazale, da lahko tesnejše partnerstvo z lokalnimi organi omogoči bolj ciljno usmerjeno reševanje posebnih težav, s katerimi se soočajo zadevni otoki. Podpiranje lokalnih proizvodnih linij se mora torej nadaljevati na podlagi programa podpore, prvič uvedenega z Uredbo št. 1405/2006, ki predstavlja učinkovit model za uvedbo posebne ureditve pomoči tudi za manjše sicilske otoke, kjer so okoljske in družbeno-ekonomske razmere podobne tistim na manjših otokih v Egejskem morju.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(15a) minimalne elemente, ki naj se vključijo v program podpore, je treba določiti tudi ob upoštevanju specifičnih ukrepov za prevoz nepredelanih in predelanih kmetijskih proizvodov s teh otokov.
Obrazložitev
Podpreti bi bilo treba prevoz nepredelanih in predelanih kmetijskih proizvodov z manjših egejskih otokov, saj so zaradi visokih stroškov surovin in prevoza proizvodov v dvakratno slabšem konkurenčnem položaju. Priporočilo temelji na istem razmisleku kot določbe te uredbe, katerih namen je izravnati slabši konkurenčni položaj zaradi višjih stroškov pri oskrbi otokov s surovinami.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Za namene izvajanja lahko program podpore vsebuje ukrepe za financiranje študij, predstavitvenih projektov, izobraževanja in tehnične pomoči.	(16) Za namene izvajanja programa podpore je treba omogočiti povezavo subvencij s proizvodnjo v prihodnje.
Obrazložitev
Da bi program čim učinkoviteje izkoristili in glede na omejene zneske razpoložljivih javnih finančnih sredstev je treba subvencije povezati s proizvodnjo. Za sofinanciranje študij, predstavitvenih projektov, izobraževanja in tehnične pomoči so na voljo tudi drugi programi.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Uvodna izjava 17
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Kmete na manjših egejskih otokih je treba spodbujati k ponudbi kakovostnih proizvodov in jim pomagati pri njihovem trženju.	(17) Kmete na manjših egejskih otokih je treba spodbujati k ponudbi kakovostnih proizvodov, pri čemer naj čim bolj izkoristijo lokalni genetski in razmnoževalni material, spoštujejo standarde Unije za ekološko kmetovanje in uporabljajo tradicionalne načine kmetovanja, in jim pomagati pri trženju takih proizvodov, zlasti na lokalni ravni, pri čemer naj izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja razvoj drugih sektorjev, na primer turizma. Oblikovati bi bilo treba podporne ukrepe, s katerimi bi zagotovili proizvodnjo lokalnih kmetijskih proizvodov, med katerimi prevladujejo tradicionalni proizvodi z zaščiteno označbo porekla in zaščiteno geografsko označbo.
Obrazložitev
Kmete bi bilo treba spodbuditi k uporabi standardov Unije za ekološko kmetovanje in tradicionalnih načinov proizvodnje (npr. terase, kamniti zidovi, tradicionalni rezervoarji) ter jim tako pomagati pri njihovem ohranjanju, saj gre za otoško kulturno tradicijo. Predlaga se tudi vezava plačil podpore na proizvodnjo. Podporni ukrepi so oblikovani tako, da spodbujajo lokalno proizvodnjo proizvodov, ki so večinoma tradicionalni proizvodi z zaščiteno označbo porekla oziroma zaščiteno geografsko označbo.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17a) Poudariti bi bilo treba ohranjanje kulturne dediščine v obliki fizičnih in tradicionalnih značilnosti načinov kmetijske proizvodnje.
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Uvodna izjava 18
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Za ublažitev posebnih omejitev kmetijstva na manjših egejskih otokih, nastalih zaradi odročnosti, oddaljenosti, otoške lege, omejene površine, goratega reliefa, podnebja in gospodarske odvisnosti od majhnega števila proizvodov, se lahko dovoli odstopanje od dosledne politike Komisije, v skladu s katero državna pomoč za tekoče poslovanje pri proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi ni dovoljena.	(18) Za ublažitev posebnih omejitev kmetijstva na manjših egejskih otokih, nastalih zaradi odročnosti, oddaljenosti, otoške lege, omejene površine, goratega reliefa, podnebja, gospodarske odvisnosti od majhnega števila proizvodov in njihove oddaljenosti od trgov, se lahko dovoli odstopanje od dosledne politike Komisije, v skladu s katero državna pomoč za tekoče poslovanje pri proizvodnji, predelavi, trženju in prevozu kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi ni dovoljena.
Obrazložitev
Podpreti bi bilo treba prevoz nepredelanih in predelanih kmetijskih proizvodov z manjših egejskih otokov, saj so zaradi visokih stroškov surovin in prevoza proizvodov v dvakratno slabšem konkurenčnem položaju. Priporočilo temelji na istem razmisleku kot določbe te uredbe, katerih namen je izravnati slabši konkurenčni položaj zaradi višjih stroškov pri oskrbi otokov s surovinami.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Uvodna izjava 19a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(19a) Program podpore bi moral vsebovati ukrepe, posebej namenjene tradicionalnim kmetijskim proizvodom, ki izginjajo zaradi ekonomsko nevzdržnih stroškov proizvodnje. Treba bi bilo povečati celotni proračun za sistem podpore, saj veliko število tradicionalnih kmetijskih proizvodov vanj še ni vključenih, stopnja črpanja za že vključene proizvode pa je posebej visoka.
Obrazložitev
Mnogi tradicionalni proizvodi še niso vključeni v sistem podpore. Njihova proizvodnja se zmanjšuje zaradi izjemno visokih stroškov. Glede na visoko stopnjo črpanja sredstev, zagotovljenih v preteklih petih letih, je treba povečati skupni proračun za ta program, da bi kar najbolj pospešili proizvodnjo večjega števila kmetijskih proizvodov.
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Uvodna izjava 20
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Od leta 2007 so se zaradi razvoja staleža in demografskega pritiska na manjših egejskih otokih povečale potrebe po osnovnih proizvodih. Zato je treba povečati delež proračuna, ki ga Grčija lahko uporabi za posebni režim preskrbe manjših egejskih otokov.	(20) Od leta 2007 so se zaradi razvoja staleža, opuščanja primarnega sektorja zavoljo pretirano visokih stroškov proizvodnje, turističnega in demografskega pritiska na manjših egejskih otokih povečale potrebe po osnovnih proizvodih. Zato je treba povečati delež proračuna, ki ga Grčija lahko uporabi za posebni režim preskrbe manjših egejskih otokov. Toda to povečanje ne bi smelo biti na račun proračuna za krepitev lokalne kmetijske proizvodnje, temveč bi bilo treba skupaj z njim povečati sredstva, namenjena taki proizvodnji.
Obrazložitev
Povečanje proračuna za posebni režim preskrbe, ki ga predlaga Komisija, ne bi smelo biti na račun proračuna za krepitev lokalne proizvodnje. Podobno bi bilo namreč treba povečati tudi sredstva, namenjena podpori lokalne kmetijske proizvodnje.
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(21a) Komisija bi morala biti obvezana Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 31. decembra 2016 predložiti splošno poročilo o učinku ukrepov za izvajanje te uredbe ter mu po potrebi priložiti ustrezna priporočila. Komisija bi morala pretehtati možnost, da v ta priporočila vključi integriran program trajnostnega razvoja, pri čemer naj upošteva kulturno dediščino in okoljski pomen manjših egejskih otokov ter vprašanja in težave, povezane zlasti z njihovim posebnim geografskim položajem in okoljem, pa tudi porast nezakonitega preseljevanja.
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe Uvodna izjava 22
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Komisija mora biti pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, da se dopolnijo ali spremenijo nekateri nebistveni deli sedanje uredbe. Treba je natančno določiti področja, za katera bo Komisija pooblaščena, ter pogoje za podelitev pooblastila.	(22) Da bi zagotovili pravilno delovanje sistema, ki ga uvaja ta uredba, bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, ki dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente sedanje uredbe. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način.
Obrazložitev
Predlog spremembe uporablja besedilo standardnih določb za delegirane akte, o katerih so se dogovorile institucije.
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe Uvodna izjava 23
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Za zagotovitev enotnega izvajanja režima za manjše egejske otoke glede na druge podobne režime in preprečitev izkrivljanja konkurence ali diskriminacije med gospodarskimi subjekti mora biti Komisija pooblaščena za sprejetje izvedbenih aktov v skladu s členom 291(2) Pogodbe. Zato je treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v skladu z navedeno določbo, zlasti glede enotnih pogojev, pod katerimi proizvodi, ki so predmet posebnega režima preskrbe, vstopajo na manjše egejske otoke, iz njih izstopajo in na njih krožijo, glede enotnih pogojev izvajanja programov in glede splošnega okvira nadzora, ki ga mora izvajati Grčija.	(23) Za zagotovitev enotnega izvajanja režima za manjše egejske otoke glede na druge podobne režime in preprečitev izkrivljanja konkurence ali diskriminacije med gospodarskimi subjekti bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, zlasti glede standardnih pravil, pod katerimi proizvodi, ki so predmet posebnega režima preskrbe, vstopajo na manjše egejske otoke, iz njih izstopajo in na njih krožijo, glede standardnih pravil izvajanja programov in glede splošnega okvira nadzora, ki ga mora izvajati Grčija. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije*.
	______________
	*UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
Obrazložitev
Predlog spremembe uporablja besedilo standardnih določb za izvedbene akte, o katerih so se dogovorile institucije. Zamenjan je tudi izraz „pogoji“, saj se uporablja za delegirane in ne izvedbene akte.
Predlog spremembe  18 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ta uredba določa posebne ukrepe za kmetijstvo za odpravo težav, s katerimi se zaradi odročnosti, oddaljenosti, otoške lege in omejene površine soočajo manjši egejski otoki (v nadaljnjem besedilu: manjši otoki).	1. Ta uredba določa posebne ukrepe za kmetijstvo za odpravo težav, s katerimi se zaradi odročnosti, oddaljenosti, otoške lege, oddaljenosti od trgov in omejene površine soočajo manjši egejski otoki (v nadaljnjem besedilu: manjši otoki).
Predlog spremembe  19 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
b) ohraniti in razviti kmetijsko dejavnost manjših otokov, vključno s proizvodnjo, predelavo in trženjem lokalnih proizvodov.	(b) ohraniti in razviti kmetijsko dejavnost manjših otokov, vključno s proizvodnjo, predelavo, trženjem in prevozom nepredelanih in predelanih lokalnih proizvodov.
Obrazložitev
Podpreti bi bilo treba prevoz nepredelanih in predelanih kmetijskih proizvodov z manjših egejskih otokov, saj so zaradi visokih stroškov surovin in prevoza proizvodov v dvakratno slabšem konkurenčnem položaju. Priporočilo temelji na istem razmisleku kot določbe te uredbe, katerih namen je izravnati slabši konkurenčni položaj zaradi višjih stroškov pri oskrbi otokov s surovinami.
Predlog spremembe  20 Predlog uredbe Člen 3 – točka 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Program podpore se izdela na geografski ravni, ki je po presoji Grčije najustreznejša. Izdelajo ga pristojni organi, ki jih imenuje navedena država članica, ki po posvetovanju s pristojnimi organi in organizacijami na ustrezni teritorialni ravni program v skladu s členom 6 predloži v odobritev Komisiji.	2. Program podpore se izdela na geografski ravni, ki je po presoji Grčije najustreznejša. Izdelajo ga pristojni organi, ki jih imenuje navedena država članica, ki po posvetovanju s pristojnimi lokalnimi in regionalnimi organi in organizacijami na ustrezni teritorialni ravni program v skladu s členom 6 predloži v odobritev Komisiji.
Obrazložitev
Spodbujati je treba večje sodelovanje egejskih lokalnih in regionalnih organov pri spreminjanju in prilagajanju programa v skladu s potrebami in zahtevami kmetov na otokih.
Predlog spremembe  21 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija oceni predlagan program podpore in ga odobri z izvedbenim aktom.	Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi, ali bo odobrila predlagani program podpore, po opravljeni oceni programa. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25(2).
Obrazložitev
Predlog spremembe uporablja besedilo standardnih določb za izvedbene akte, o katerih so se dogovorile institucije.
Predlog spremembe  22 Predlog uredbe Člen 6 – točka 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Glede na rezultate letne ocene izvajanja ukrepov, vključenih v program podpore, lahko Grčija Komisiji posreduje predloge za spremembe tega programa v okviru dodeljenih finančnih sredstev iz člena 18 (2) in (3) za boljšo uskladitev s potrebami manjših otokov ter s predlagano strategijo. Komisija z izvedbenim aktom sprejme enotne ukrepe za predložitev zahtevkov za spremembo programa.	2. Glede na rezultate letne ocene izvajanja ukrepov, vključenih v program podpore, lahko Grčija Komisiji posreduje predloge za spremembe tega programa v okviru dodeljenih finančnih sredstev iz člena 18 (2) in (3) za boljšo uskladitev s potrebami manjših otokov ter s predlagano strategijo. Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi z enotnimi ukrepi za predložitev zahtevkov za spremembo programa. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25(2).
Obrazložitev
Predlog spremembe uporablja besedilo standardnih določb za izvedbene akte, o katerih so se dogovorile institucije.
Predlog spremembe  23 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Za upoštevanje različnih vrst predlaganih sprememb in roka, v katerem je spremembe treba začeti izvajati, Komisija z delegiranim aktom določi postopek odobritve sprememb.	3. Za upoštevanje različnih vrst predlaganih sprememb in roka, v katerem je spremembe treba začeti izvajati, Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 22, s katerimi določi postopek odobritve sprememb.
Obrazložitev
Uporabljeno je besedilo standardnih določb za delegirane akte, o katerih so se dogovorile institucije.
Predlog spremembe  24 Predlog uredbe Člen 7 – prvi pododstavek
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Grčija izvaja nadzor z upravnimi pregledi ali pregledi na kraju samem. Za zagotovitev enotnega izvajanja Komisija z izvedbenim aktom določi najnižja načela nadzora, ki jih mora Grčija upoštevati pri izvajanju pregledov.	Grčija izvaja nadzor z upravnimi pregledi ali pregledi na kraju samem. Za zagotovitev enotnega izvajanja Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi najnižja načela nadzora, ki jih mora Grčija upoštevati pri izvajanju pregledov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25(2).
Obrazložitev
Uporabljeno je besedilo standardnih določb za izvedbene akte, o katerih so se dogovorile institucije.
Predlog spremembe  25 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Za zagotovitev celovitega izvajanja pravic gospodarskih subjektov do sodelovanja pri posebnih režimih preskrbe Komisija z delegiranim aktom določi pogoje za vpis gospodarskih subjektov v register in po potrebi uvede obveznost varščine za izdajo teh dovoljenj.	2. Za zagotovitev celovitega izvajanja pravic gospodarskih subjektov do sodelovanja pri posebnih režimih preskrbe Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 22, s katerimi določi pogoje za vpis gospodarskih subjektov v register ter po potrebi uvede obveznost varščine za izdajo teh dovoljenj.
Obrazložitev
Uporabljeno je besedilo standardnih določb za delegirane akte, o katerih so se dogovorile institucije.
Predlog spremembe  26 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija z izvedbenim aktom sprejme vse ukrepe, potrebne za zagotovitev enotnega izvajanja tega člena s strani Grčije, zlasti glede izvajanja sistema dovoljenj, razen uvedbe varščine za dovoljenja, in obveznosti, ki jih sprejmejo gospodarski subjekti ob vpisu v register.	3. Komisija sprejme izvedbene akte in vse ukrepe, potrebne za zagotovitev enotnega izvajanja tega člena s strani Grčije, zlasti glede izvajanja sistema dovoljenj, razen uvedbe varščine za dovoljenja, in obveznosti, ki jih sprejmejo gospodarski subjekti ob vpisu v register. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25(2).
Obrazložitev
Uporabljeno je besedilo standardnih določb za izvedbene akte, o katerih so se dogovorile institucije.
Predlog spremembe  27 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Za zagotovitev enotnega izvajanja odstavka 1 Komisija z izvedbenim aktom določi pravila za izvajanje navedenega odstavka in zlasti načine nadzora države članice za učinkovit prenos ugodnosti do končnega uporabnika.	2. Za zagotovitev enotnega izvajanja odstavka 1 Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila za izvajanje navedenega odstavka in zlasti pravila za nadzor države članice za učinkovit prenos ugodnosti do končnega uporabnika. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25(2).
Obrazložitev
Uporabljeno je besedilo standardnih določb za izvedbene akte, o katerih so se dogovorile institucije. Zamenjan je tudi izraz „pogoji“, saj se uporablja zgolj za delegirane in ne za izvedbene akte.
Predlog spremembe  28 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 – prvi pododstavek
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Proizvodi, zajeti v posebnem režimu preskrbe, se lahko izvažajo v tretje države ali odpošiljajo v druge dele Unije le pod enotnimi pogoji, ki jih določi Komisija z izvedbenim aktom.	1. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi enotna pravila za izvoz proizvodov, zajetih v posebnem režimu preskrbe, v tretje države, in za njihovo odpošiljanje v druge dele Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25(2).
	Proizvodi, ki ne ustrezajo tem enotnim pravilom, se ne izvozijo.
Obrazložitev
Uporabljeno je besedilo standardnih določb za izvedbene akte, o katerih so se dogovorile institucije.
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 – drugi pododstavek
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ti pogoji vključujejo zlasti povračilo pomoči, prejete na podlagi posebnega režima preskrbe.	Ta pravila vključujejo zlasti povračilo pomoči, prejete na podlagi posebnega režima preskrbe.
Obrazložitev
Zamenjan je izraz „pogoji“, saj se uporablja zgolj za delegirane in ne za izvedbene akte.
Predlog spremembe  30 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
a) ki se izvažajo v tretje države ali odpošiljajo v druge dele Unije v mejah količin, ki ustrezajo tradicionalnemu odpošiljanju ali tradicionalnemu izvozu. Te količine določi Komisija z izvedbenim aktom;	(a) ki se izvažajo v tretje države ali odpošiljajo v druge dele Unije v mejah količin, ki ustrezajo tradicionalnemu odpošiljanju ali tradicionalnemu izvozu.
Obrazložitev
Uporabljeno je besedilo standardnih določb za izvedbene akte, o katerih so se dogovorile institucije.
Predlog spremembe  31 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
b) ki se izvažajo v tretje države v okviru regionalne trgovine z upoštevanjem namembnih krajev in pogojev, ki jih določi Komisija z izvedbenim aktom;	b) ki se izvažajo v tretje države v okviru regionalne trgovine z upoštevanjem namembnih krajev in podrobnih določb, ki jih določi Komisija.
Obrazložitev
Uporabljeno je besedilo standardnih določb za izvedbene akte, o katerih so se dogovorile institucije. Zamenjan je tudi izraz „pogoji“, saj se uporablja zgolj za delegirane in ne za izvedbene akte.
Predlog spremembe  32 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 – pododstavek 1a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi omejitev količin proizvodov iz točke (a) ter podrobne določbe iz točke (b). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25(2).
Obrazložitev
Uporabljeno je besedilo standardnih določb za izvedbene akte, o katerih so se dogovorile institucije.
Predlog spremembe  33 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Za ciljno usmeritev ugodnosti od uporabe posebnega režima preskrbe na tradicionalno trgovino Komisija z delegiranim aktom določi pogoje postopkov predelave, ki bodo izvedeni z namenom tradicionalnega odpošiljanja ali tradicionalnega izvoza.	3. Za ciljno usmeritev ugodnosti od uporabe posebnega režima preskrbe na tradicionalno trgovino Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 22, s katerimi določi pogoje postopkov predelave, ki bodo izvedeni z namenom tradicionalnega odpošiljanja ali tradicionalnega izvoza.
Obrazložitev
Uporabljeno je besedilo standardnih določb za delegirane akte, o katerih so se dogovorile institucije.
Predlog spremembe  34 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – drugi pododstavek
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za zagotovitev enotnega izvajanja te določbe Komisija z izvedbenim aktom določi minimalna načela nadzora, ki jih mora Grčija upoštevati pri izvajanju pregledov.	Za zagotovitev enotnega izvajanja Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi minimalna načela nadzora, ki jih mora Grčija upoštevati pri izvajanju pregledov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25(2).
Obrazložitev
Uporabljeno je besedilo standardnih določb za izvedbene akte, o katerih so se dogovorile institucije.
Predlog spremembe  35 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – drugi pododstavek
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za zagotovitev, da bodo gospodarski subjekti, ki sodelujejo v posebnem režimu preskrbe, spoštovali zaveze, Komisija z delegiranim aktom določi pogoje za izvajanje prvega pododstavka in obravnavo novih vlog za dovoljenja za navedene gospodarske subjekte.	Za zagotovitev, da bodo gospodarski subjekti, ki sodelujejo v posebnem režimu preskrbe, spoštovali zaveze, Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 22, s katerimi določi pogoje za uporabo prvega pododstavka in obravnavo novih vlog za dovoljenja za navedene gospodarske subjekte.
Obrazložitev
Uporabi se besedilo standardnih določb za delegirane akte, o katerih so se dogovorile institucije.
Predlog spremembe  36 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija z izvedbenim aktom določi enotne pogoje plačila pomoči iz odstavka 2.	3. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi enotne podrobne določbe za pomoč iz odstavka 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25(2).
Obrazložitev
Uporabljeno je besedilo standardnih določb za izvedbene akte, o katerih so se dogovorile institucije. Zamenjan je tudi izraz „pogoji“, saj se uporablja zgolj za delegirane in ne za izvedbene akte.
Predlog spremembe  37 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 4 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Program lahko vključuje podporne ukrepe, namenjene proizvodnji, predelavi ali trženju kmetijskih proizvodov manjših otokov.	4. Program lahko vključuje podporne ukrepe, namenjene proizvodnji, predelavi, trženju in prevozu nepredelanih in predelanih kmetijskih proizvodov manjših otokov.
Obrazložitev
Podpreti bi bilo treba prevoz nepredelanih in predelanih kmetijskih proizvodov z manjših egejskih otokov, saj so zaradi visokih stroškov surovin in prevoza proizvodov v dvakratno slabšem konkurenčnem položaju. Priporočilo temelji na istem razmisleku kot določbe te uredbe, katerih namen je izravnati slabši konkurenčni položaj zaradi višjih stroškov pri oskrbi otokov s surovinami.
Predlog spremembe  38 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 4 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za podporo trženja proizvodov izven regije njihove proizvodnje lahko Komisija z delegiranim aktom določi pogoje za določitev zneska pomoči, ki se dodeli za namen trženja, in po potrebi največje količine, ki so lahko predmet te pomoči.	Za podporo trženja in prevoza nepredelanih in predelanih proizvodov izven regije njihove proizvodnje se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 22 v zvezi z določitvijo zneska pomoči, ki se dodeli za namen trženja in prevoza, in po potrebi največje količine, ki so lahko predmet te pomoči.
Obrazložitev
Podpreti bi bilo treba prevoz nepredelanih in predelanih kmetijskih proizvodov z manjših egejskih otokov, saj so zaradi visokih stroškov surovin in prevoza proizvodov v dvakratno slabšem konkurenčnem položaju. Priporočilo temelji na istem razmisleku kot določbe te uredbe, katerih namen je izravnati slabši konkurenčni položaj zaradi višjih stroškov pri oskrbi otokov s surovinami.
Predlog spremembe  39 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Za kmetijske proizvode iz Priloge I k Pogodbi, za katere se uporabljajo členi 107, 108 in 109 navedene pogodbe, lahko Komisija v skladu s členom 108 Pogodbe v sektorjih proizvodnje, predelave in trženja navedenih proizvodov odobri pomoč za tekoče poslovanje za ublažitev omejitev, s katerimi se sooča kmetijska proizvodnja na manjših otokih zaradi odročnosti, oddaljenosti, otoške lege, omejene površine, goratega reliefa, podnebja in gospodarske odvisnosti od majhnega števila proizvodov.	1. Za kmetijske proizvode iz Priloge I k Pogodbi, za katere se uporabljajo členi 107, 108 in 109 navedene pogodbe, lahko Komisija v skladu s členom 108 Pogodbe v sektorjih proizvodnje, predelave, trženja in prevoza navedenih proizvodov odobri pomoč za tekoče poslovanje za ublažitev omejitev, s katerimi se sooča kmetijska proizvodnja na manjših otokih zaradi odročnosti, oddaljenosti, otoške lege, omejene površine, goratega reliefa, podnebja in gospodarske odvisnosti od majhnega števila proizvodov ter oddaljenosti od trgov.
Obrazložitev
Podpreti bi bilo treba prevoz nepredelanih in predelanih kmetijskih proizvodov z manjših egejskih otokov, saj so zaradi visokih stroškov surovin in prevoza proizvodov v dvakratno slabšem konkurenčnem položaju. Priporočilo temelji na istem razmisleku kot določbe te uredbe, katerih namen je izravnati slabši konkurenčni položaj zaradi višjih stroškov pri oskrbi otokov s surovinami.
Predlog spremembe  40 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Unija financira ukrepe iz poglavij III in IV do letnega zneska 23,93 milijona EUR.	2. Unija financira ukrepe iz poglavij III in IV do letnega zneska 31,11 milijona EUR.
Obrazložitev
Skupni letni znesek se poveča za 7,18 milijona EUR, da se podpre proizvodnja večjega števila proizvodov in okrepi posebni režim preskrbe. Končni znesek povečanja je kombinacija 30-odstotnega povečanja zneska, ki ga kot zgornjo vrednost za posebni režim preskrbe določa sedanji sistem, ter 30-odstotnega povečanja zneska za podporo lokalni proizvodnji, izračunanega tako, da se od skupnega proračuna odšteje zgornja vrednost zneska za posebni režim preskrbe.
Predlog spremembe  41 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 3 – prvi pododstavek
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Letni znesek za financiranje posebnega režima preskrbe iz Poglavja III ne sme presegati 6,56 milijona EUR.	1. Letni znesek za financiranje posebnega režima preskrbe iz Poglavja III ne sme presegati 7,11 milijona EUR.
Obrazložitev
Zaradi visokega povpraševanja po tem specifičnem ukrepu se predlaga 30-odstotno povečanje letnega zneska, dodeljenega za financiranje posebnega režima preskrbe. To povečanje se ne bi smelo zgoditi na račun proračuna za podporo lokalni kmetijski proizvodnji.
Predlog spremembe  42 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 3 – drugi pododstavek
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija z izvedbenim aktom določi enotne pogoje, pod katerimi lahko Grčija spremeni namembnost sredstev, ki se dodelijo vsako leto za različne proizvode, deležne ugodnosti posebnega režima preskrbe.	Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi enotne podrobne določbe, v skladu s katerimi lahko Grčija spremeni namembnost sredstev, ki se dodelijo vsako leto za različne proizvode, deležne ugodnosti posebnega režima preskrbe.
Obrazložitev
Uporabljeno je besedilo standardnih določb za izvedbene akte, o katerih so se dogovorile institucije.
Predlog spremembe  43 Predlog uredbe Člen 21
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pooblastila Komisije	črtano
Kadar so na Komisijo prenesena pooblastila, Komisija pri delegiranih aktih ravna v skladu s postopkom iz člena 22, pri izvedbenih aktih pa v skladu s postopkom iz člena 25.
Obrazložitev
Sklicevanje na člen 22 in 25 je vključeno že v standardnih določbah v prejšnjih členih o delegiranih in izvedbenih aktih.
Predlog spremembe  44 Predlog uredbe Člen 22
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Pooblastila za sprejetje delegiranih aktov iz te uredbe se za nedoločen čas podelijo Komisiji.	1. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem hkrati obvesti Evropski parlament in Svet.	2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 6(3), 11(2), 13(3), 14(2), 15(4) in 18(4) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ...*. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enaka obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3. Komisiji se pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov podeli v skladu s pogoji iz členov 23 in 24.	3. Pooblastilo iz členov 6(3), 11(2), 13(3), 14(2), 15(4) in 18(4) lahko kadarkoli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
	4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
	5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 6(3), 11(2), 13(3), 14(2), 15(4) in 18(4), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom navedenega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
	______________
	Datum začetka veljavnosti te uredbe.
Obrazložitev
Uporabljeno je besedilo standardnih določb za delegirane akte, o katerih so se dogovorile institucije.
Predlog spremembe  45 Predlog uredbe Člen 23
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Preklic pooblastila	črtano
1. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekličeta pooblastilo iz člena 22(1).
2. Institucija, ki je začela notranji postopek, da bi se odločila, ali namerava preklicati prenos pooblastila, o tem obvesti drugega zakonodajalca in Komisijo najpozneje mesec pred sprejetjem končne odločitve, pri čemer navede prenesena pooblastila, ki bodo morebiti preklicana, ter razloge za preklic.
3. Z odločitvijo o preklicu prenehajo veljati pooblastila, navedena v tej odločitvi. Odločitev začne veljati takoj ali na dan, določen v navedeni odločitvi. Ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.
Obrazložitev
Zajeto v členu 22.
Predlog spremembe  46 Predlog uredbe Člen 24
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Nasprotovanje zoper delegirane akte	črtano
1. Evropski parlament in Svet lahko ugovarjata zoper delegirani akt v dveh mesecih od dne, ko sta bila o njem obveščena. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje podaljša za en mesec.
2. Če do izteka tega roka zoper delegirani akt ne ugovarja ne Evropski parlament ne Svet ali če sta pred tem dnem Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo o odločitvi, da zoper delegirani akt ne bosta ugovarjala, začne delegirani akt veljati z dnem, predvidenim v njegovih določbah.
3. Če Evropski parlament ali Svet ugovarja zoper delegirani akt, akt ne začne veljati. Institucija, ki zoper delegirani akt ugovarja, svojo odločitev utemelji.
Obrazložitev
Zajeto v členu 22.
Predlog spremembe  47 Predlog uredbe Člen 25
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Izvedbeni akt – odbor	Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga odbor za neposredna plačila, ustanovljen na podlagi člena 141 Uredbe (ES) št. 73/2009.	1. Komisiji pomaga odbor za neposredna plačila, ustanovljen na podlagi člena 141 Uredbe (ES) št. 73/2009. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Če so izvedbeni akti sprejeti na podlagi te uredbe, se uporablja člen [5] Uredbe (EU) št. [xxxx/yyyy] (dopolniti po sprejetju uredbe iz člena 291(3) PDEU o pravilih nadzora, o kateri trenutno poteka razprava v Evropskem parlamentu in Svetu) (postopek pregleda).	2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
Obrazložitev
Uporabi se besedilo standardnih določb za izvedbene akte, o katerih so se dogovorile institucije.

• [1]  UL C 132, 3.5.2011, str.82.

OBRAZLOŽITEV

1. Regulativni okvir in kratko zgodovinsko ozadje

Po členu 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije je krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Unije bistvenega pomena za spodbujanje njenega skladnega in uravnoteženega razvoja. Člen navaja, da si Unija prizadeva zmanjšati neskladje med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi, zlasti otokov ter čezmejnih in gorskih regij.

V letih 1989 in 1991 je Svet sprejel programe možnosti za oddaljene in otoške regije, znane kot POSEI.

Leta 1993 je bil sprejet podoben program, ki je zajemal manjše egejske otoke. Komisija je na osnovi sklepov Evropskega sveta iz decembra 1988 na Rodosu oblikovala akcijski program zaradi posebnih pogojev, ki jih ustvarjata teritorialna razpršenost ter oddaljenost in izoliranost egejskih otokov. Skupnost manjše egejske otoke podpira predvsem s posebnimi ukrepi za spodbujanje proizvodnje, predelave in trženja nekaterih kmetijskih proizvodov ter za preskrbo otokov s surovinami.

Ker Pogodbe egejskih otokov ne priznavajo kot najbolj oddaljeno regijo, je bil z ločenim regulativnim ukrepom sprejet poseben režim, po katerem se odobrena proračunska sredstva črpajo iz istega sklada kot za POSEI, to je Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada/Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ukrepi pa načrtujejo in izvajajo na isti osnovi in v istem okviru.

Pravna podlaga za predlog Komisije za uredbo o manjših egejskih otokih je člen 42, ki navaja, da „Svet lahko na predlog Komisije odobri dodelitev pomoči: (a) za zaščito podjetij, ki so zaradi strukturnih ali naravnih razmer v slabšem položaju ...”.

Predlog obravnavane uredbe pomeni nadaljnjo prilagoditev režimu, ki je bil uveden leta 1993 in nato večkrat spremenjen, nazadnje leta 2006 (Uredba 1405/2006). Komisija je predlog sprejela po načelu subsidiarnosti, da bi spodbudila udeležbo pri odločanju o sprejetju in izvajanju režima. Zato so grški organi odgovorni za oblikovanje programa podpore in njegovo predložitev Komisiji v odobritev. V skladu s trenutnimi potrebami otokov lahko predlagajo tudi njegove spremembe.

2. Posebne razmere na egejskih otokih

Poročevalec meni, da je veliko število manjših egejskih otokov velik izziv za politiko teritorialne kohezije, kot je bila sprva zasnovana v zakonodaji EU in vključena v ekonomsko in socialno kohezijsko politiko. Sistematično in dosledno navajanje posebnih teritorialnih značilnosti različnih podenot EU in njihov vpliv na družbenoekonomski in ekološki razvoj bi morala priti do izraza v jasnem okviru za vzpostavitev potrebnih ciljev in oblikovanje primernih politik. Pri načrtovanju to pomeni operacijsko interoperabilnost posameznih teritorialnih enot in ukrepov za premostitev vrzeli med njimi ter povečanje njihove dostopnosti. Ukrepi za povečanje relativnih prednosti posamezne regije in po potrebi večja specializacija v ekonomskem, socialnem in okoljskem pomenu ter premoščanje slabosti so pogoj za ohranitev teritorialne raznolikosti in večjo kohezijo. Poleg tega funkcionalne razlike med teritorialnimi enotami EU pomenijo, da so interaktivne, medsebojno odvisne in se dopolnjujejo. Njihov razvoj ni vedno predvidljiv, saj ima vsaka svoj sistem delitve dela in specializacije ter svoje povezave z drugimi teritorialnimi enotami.

Razpršenost otokov in njihov položaj glede na druge otoke v arhipelagu ovirata preskrbo in trgovino, zaradi česar so prevozni stroški precej višji. Obstoječe prometne mreže ne zadoščajo in so ogrožene zaradi strukturnih šibkosti (stare flote, drage voznine), ki povzročajo „dvojno otoško lego”, saj se manjši otoki preskrbujejo z drugih otokov na bolj osrednjih legah. Omejena velikost, premajhna notranja in zunanja dostopnost, upad in staranje prebivalstva, pomanjkanje osnovnih dobrin in javnih storitev (voda, elektrika, ogrevanje) ter geofizikalni in podnebni pogoji (skalna tla, razpršene kmetije, suša in močni vetrovi), vse to ločuje egejske otoke.

Poleg tega se nahajajo na zunanjih mejah EU. Izredno težavnim pogojem kmetovanja na manjših egejskih otokih se pridružujejo zunanji pritiski, ki so posledica (nezakonitega) preseljevanja.

3. Predlog Komisije za uredbo

Zaradi zaporednih sprememb obstoječe ureditve, razvoja zakonodaje EU, izkušenj pri izvajanju v praksi in novega regulativnega okvira, ki je bil vzpostavljen z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, je treba nekatere določbe preoblikovati in prestrukturirati predlog.

Predlog Komisije je eden od ukrepov, ki je bil uveden zaradi posodobitve zakonodaje ES/EU glede na spremembe, ki jih je uvedla Lizbonska pogodba. Konkretno to pomeni uskladitev številnih določb iz Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 z določbami novih členov 290 (delegirani akti) in 291 (izvedbeni akti) Pogodbe o delovanju EU.

Predlog Komisije ne predvideva uvedbe večjih sprememb. Pričakuje se, da bo Komisija leta 2011 pripravila poročilo o učinku dosedanjih posebnih ukrepov in priporočila njihove vsebinske spremembe.

Predlagane spremembe besedila pojasnjujejo cilje uredbe in so namenjene prestrukturiranju zakonodajnega besedila zaradi izvajanja.

Posebej je treba omeniti predlog Komisije, naj se v posebnem režimu preskrbe povečajo proračunske odobritve za Grčijo za 20 %. V skladu z ugotovitvami iz poročila Evropskega računskega sodišča o posebnih ukrepih za najbolj oddaljene regije in manjše egejske otoke (Posebno poročilo 10/2010) Komisija priznava, da se je potreba po osnovnih dobrinah od leta 2007 povečala zaradi razvoja živinorejskega sektorja in demografskega pritiska. S povečanjem, ki ga je predlagala Komisija, se ne bi povečal skupni proračun, ki bi glede na prejšnja leta ostal nespremenjen. Ne glede na svoje prednosti pa predlog vsebuje tudi nekaj slabih strani, kot je zmanjšanje sredstev, ki so bila določena za posebne ukrepe kmetijske podpore.

V oceni finančnih posledic k predlogu so sredstva vključena v proračunski vrstici v prvem stebru (neposredna pomoč) skupne kmetijske politike (Evropski kmetijski jamstveni sklad).

4. Predlogi poročevalca

Poročevalec posebej resno obravnava ugotovitve Evropskega računskega sodišča glede izvajanja v praksi in skupne učinkovitosti ukrepa. Akcijski program za Grčijo mora odražati ekonomsko analizo potreb kmetovanja na egejskih otokih in zagotoviti skupno strategijo, ki bo jasno določala razmerje med posameznimi predlaganimi ukrepi in skupnimi cilji ter načrtovani učinek.

Kmetijstvo, kot ga dojemamo danes, je neločljivo povezano s trajnostnim ekonomskim, socialnim in ekološkim razvojem. Na egejskih otokih je potrebno táko kmetijstvo, da lokalno gospodarstvo ne bi postalo preveč odvisno od svojega glavnega vira dohodka, turizma, ampak bi se namesto tega osredotočilo na ohranjanje dragocenih naravnih in kulturnih virov.

Predlog Komisije, ki določa specifične ukrepe v prid kmetijstvu na manjših egejskih otokih, pa si bolj prizadeva na novo izraziti obstoječo uredbo, namesto da bi jo spreminjal. Vsi predlogi Evropskega parlamenta morajo upoštevati področje uporabe režima, za katerega se sredstva vključijo v prvi steber skupne kmetijske politike.

Za odpravo sedanjih strukturnih šibkosti kmetijstva na egejskih otokih so potrebni sistematični pristop, poglobljena analiza obstoječih potreb in jasna strategija. Za rešitev omenjenih izzivov ni mogoče uporabljati trenutnega režima pomoči, kar se tudi ne bi smelo. Poročevalec poziva k njegovemu temeljitemu pregledu, vključitvi ukrepov za varstvo okolja, povečanju kmetijske razsežnosti turizma in krepitvi kmetijske infrastrukture.

V tesnejšem splošnem sodelovanju z novimi strukturami lokalne uprave v Grčiji bi bilo ukrepe mogoče uvesti učinkoviteje in v skladu s trenutnimi potrebami v kmetijstvu na egejskih otokih.

Poročevalec tudi meni, da je sprejemljivo vezati pomoč na proizvodnjo, da se podprejo lokalni, predvsem tradicionalni izdelki z zaščiteno označbo porekla in zaščiteno geografsko označbo.

Glede ustreznosti sredstev za kmetijsko proizvodnjo in posebnega režima preskrbe je Računsko sodišče pojasnilo, da razpoložljive proračunske odobritve bistveno ne prispevajo k doseganju načrtovanih ciljev. Poročevalec načeloma podpira predlog Komisije, da se povečajo proračunska sredstva za posebni režim preskrbe, vendar meni, da se to ne bi smelo zgoditi na račun sredstev za lokalno proizvodnjo. Glede na oceno Računskega sodišča je treba letna sredstva za posebni režim preskrbe povečati za 30 % ali 1,64 milijona EUR za razliko od 20 % ali 1,09 milijona EUR, kolikor je predlagala Komisija. Poleg tega poročevalec meni, da je treba ustrezno povečati sredstva za lokalno proizvodnjo (za 30 % ali 5,54 milijona EUR), s čimer bi skupni proračun za ta ukrep znašal 31,11 milijona EUR (povečanje za 7,17 milijona EUR).

Poročevalec meni, da bi bilo treba vključiti tudi ukrepe za izboljšanje prevoza kmetijskih proizvodov, ki so bili v skladu z zakonodajo EU proizvedeni ali predelani na egejskih otokih. Ni opravičila za to, da se financira preskrba otokov z osnovnimi dobrinami, ne da bi se zagotovila sredstva za kasnejši prevoz proizvodov v EU in na druge oddaljene trge. Prevoz proizvodov z manjših egejskih otokov je povezan z enakimi dodatnimi stroški kot prevoz osnovnih dobrin na otoke. Zato poročevalec priporoča enako izvajanje določb glede posebnega režima preskrbe.

Končno vrsta tehničnih predlogov za spremembo besedila v določbah Komisiji omogoča sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 290 PDEU ali izvedbenih aktov v skladu s členom 291 PDEU. Ker so se institucije že dogovorile za standardne določbe, da bi zagotovile enotno besedilo, ti predlogi sprememb ustrezno nadomeščajo besedilo predloga Komisije. Podobno se izraz „enotni pogoji”, ki se v predlogu Komisije pogosto pojavlja v zvezi z izvedbenimi akti, nanaša zgolj na delegirane akte in ga je treba zato ustrezno nadomestiti.

POSTOPEK

Naslov	Posebni ukrepi za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov (prenovitev)
Referenčni dokumenti	KOM(2010)0767 – C7-0003/2011 – 2010/0370(COD)
Datum predložitve EP	17.12.2010
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	AGRI 18.1.2011
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	JURI 18.1.2011
Odbori, ki niso podali mnenja        Datum sklepa	JURI 3.10.2011
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Georgios Papastamkos 26.1.2011
Obravnava v odboru	27.6.2011
Datum sprejetja	26.9.2011
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	29 0 6
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	John Stuart Agnew, Richard Ashworth, Liam Aylward, José Bové, Luis Manuel Capoulas Santos, Vasilica Viorica Dăncilă, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Robert Dušek, Lorenzo Fontana, Iratxe García Pérez, Sergio Gutiérrez Prieto, Martin Häusling, Esther Herranz García, Peter Jahr, Elisabeth Jeggle, Jarosław Kalinowski, Elisabeth Köstinger, Gabriel Mato Adrover, Mairead McGuinness, Krisztina Morvai, James Nicholson, Rareş-Lucian Niculescu, Wojciech Michał Olejniczak, Georgios Papastamkos, Marit Paulsen, Britta Reimers, Ulrike Rodust, Alfreds Rubiks, Giancarlo Scottà, Czesław Adam Siekierski, Sergio Paolo Francesco Silvestris, Alyn Smith
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Luís Paulo Alves, Spiros Danels (Spyros Danellis), Vincenzo Iovine, Giovanni La Via, Maria do Céu Patrão Neves, Jacek Włosowicz
Datum predložitve	3.10.2011