POROČILO o globalnem gospodarskem upravljanju

12. 10. 2011 - (2011/2011(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Gunnar Hökmark

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o globalnem gospodarskem upravljanju

(2011/2011(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sklepov in sporazumov s srečanj skupine G20 v Londonu, Pittsburghu, Torontu in Seulu,

–   ob upoštevanju poročila o pobudi Palais-Royal z naslovom Reforma monetarnega sistema: kooperativni pristop za enaindvajseto stoletje, ki je bil objavljen 8. februarja 2011,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2010 o izboljšanju gospodarskega upravljanja in okvira stabilnosti Unije, zlasti v euroobmočju[1],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. maja 2011 z naslovom EU kot globalni akter: njena vloga v mednarodnih organizacijah[2],

–   ob upoštevanju stalnega in pomembnega prispevka čezatlantskega dialoga zakonodajalcev ter čezatlantskega poslovnega dialoga,

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A7-0323/2011),

A. ker se je svetovno gospodarstvo v zadnjih desetletjih razvijalo tako, da sta se kljub neenakomerni porazdelitvi na splošno povečali rast in blaginja in je bilo na milijone ljudi rešenih revščine, čeprav je število ljudi, ki živijo v revščini in bedi še vedno nesprejemljivo visoko; ker je treba zmanjšati socialne in ekonomske razlike med državami in v njih samih; ker mora biti boj Evrope zoper revščino ena od najpomembnejših prednostih nalog v strategiji EU 2020;

B.  ker se ZDA in Evropa še vedno soočata z najhujšimi posledicami največje mednarodne gospodarske recesije od velike depresije,

C. ker je razvoj svetovnega gospodarstva v zadnjih desetletjih utrpel nevzdržna neravnovesja,

D. ker bi lahko z učinkovitim svetovnim gospodarskim upravljanjem zmanjšali negativne učinke ter izravnali nevarne posledice globalizacije, denimo povečanje neenakosti in uničevanje okolja,

E.  ker je vstop novih pomembnih akterjev na svetovni trg, tako v smislu svetovne trgovine kot gospodarske rasti, pri čemer prednjačita Kitajska in Indija, bistveno vplival na svetovno gospodarstvo in ga temeljito spremenil, kar kliče po reformah in konvertibilnih menjalnih tečajih;

F.   ker sedanja neravnovesja še vedno nastajajo predvsem zaradi pomanjkanja konkurenčnosti ter zasebnih in javnih prihrankov v državah s primanjkljajem in zaradi velikih prihrankov, povezanih s premajhnim povpraševanjem v državah s presežkom, ki so danes obsežnejša, in ker ta ravnovesja zaradi visoke stopnje globalizacije in obsega kapitalskih tokov ustvarjajo nove izzive za globalno upravljanje in šibijo strukture obstoječih institucionalnih ureditev;

G.  ker bistveno prvino za uravnoteženje svetovnega gospodarstva v širšem pomenu sestavlja dvoje: povečana konkurenčnost in celovite reforme, ki bi spodbujale rast v državah s primanjkljajem ter odprtje trgov in zmerna monetarna politika v državah s presežkom;

H. ker je prvo desetletje delovanja ekonomske in monetarne unije pokazalo, da je odgovorna proračunska politika eden osnovnih pogojev za čim večje zmanjšanje posledic globalnih finančnih in ekonomskih pretresov,

I.   ker obstajajo številne mednarodne organizacije, ki naj bi upravljale svetovno gospodarstvo, kot so Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka, Svetovna trgovinska organizacija, Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj ter Mednarodna finančna korporacija, skupaj z medvladnima skupinama G7 in G20, od katerih sta najučinkovitejša organa Mednarodni denarni sklad in skupina G20, vendar ju je treba še vedno izboljšati,

J.   ker so za globalne trge potrebna globalna pravila,

K. ker je prevladujoča monetarna ureditev v nekaterih državah s presežkom privedla do precejšnjega nakopičenja tujih deviznih rezerv, zlasti ameriškega dolarja, kar je v zameno povečalo ponudbo kapitala v državah s primanjkljajem in ustvarilo pritisk na znižanje stopenj obrestnih mer ter spodbudilo pretirano rast cen premoženja, ki je imela bistveno vlogo v zadnji finančni krizi,

L.  ker je svetovna gospodarska kriza, ki se je začela v finančnem sektorju, privedla do visokih ravni zadolženosti nekaterih vodilnih svetovnih gospodarskih akterjev, vključno z ZDA, Japonsko in EU,

M. ker se skupina G20 v sklepni izjavi iz Pittsburgha o okviru za močno, trajnostno in uravnoteženo rast strinja, da je za odziv na krizo nujno potreben nov večstranski pristop,

N. ker se na splošno priznava vloga, s katero so nekateri sektorji finančne industrije prispevali k svetovni finančni krizi, kar kaže na šibke točke finančne ureditve, poglabljanje državne dolžniške krize ter skupen pogled, da je treba povečati odgovornost in preglednost finančnega sektorja in bi moral ta nositi precejšen delež stroškov, ki jih je povzročila kriza;

O. ker so neravnovesja tekočega računa, o katerih se veliko govori, posledica temeljnih strukturnih neravnovesij v nacionalnih gospodarstvih,

P.  ker so se zaradi pomanjkanja usklajene in učinkovite ureditve in nadzora svetovnega finančnega sistema pojavile šibkosti finančnega sektorja, ki so posledično povečale ranljivost svetovnega gospodarstva;

Q. ker sta okrepljena vloga in ugled skupine G20 kot foruma za neuradne politične razprave na najvišji ravni dobrodošla; ugotavlja, da ta skupina kot institucija nima pravne podlage in stalnega sekretariata, ima pa šibko upravno strukturo, zlasti v primerjavi z drugimi mednarodnimi institucijami, kot sta Mednarodni denarni sklad in Svetovna trgovinska organizacija;

R.  ker je sedanji mednarodni denarni sistem številnim državam omogočil, da so prešle na strategije konkurenčne devalvacije, ki so poleg naraščajočih špekulativnih transakcij močnih tržnih interesnih skupin na deviznem trgu močno prispevale k čezmerni nestanovitnosti cen in ustvarile veliko tveganje za devizne trge ter za mednarodno trgovino;

S.  ker EU ne velja za močnega akterja pri prenovi mednarodnega monetarnega in finančnega sistema, saj ne govori z enim glasom, njeno zunanje predstavništvo v mednarodnih gospodarskih zadevah pa je razdrobljeno;

T.  ker je bistveno zagotoviti, da gospodarski in finančni sistemi ne bodo ogrožali realnega gospodarstva;

U. ker je Mednarodni denarni sklad v skladu s priporočili skupine G20 prejel večja pooblastila v zvezi z nadzorom in spremljanjem svetovnega finančnega sistema, poleg tega so bila povečana njegova proračunska sredstva in trenutno poteka temeljita reforma njegove strukture upravljanja;

V. ker so finančni trgi v zadnjih desetletjih začeli delovati globalno z intenzivnimi informacijsko-tehnološkimi procesi in omrežji, standardizacija podatkov pa zaostaja, kar ovira zbiranje, analizo in obravnavo podatkov na trgu in pogosto celo v družbah ter zmanjšuje preglednost finančnih transakcij;

W. ker je družba Standard & Poor's v Evropskem gospodarskem prostoru zaračunavala nepoštene cene za distribucijo mednarodnih identifikacijskih številk vrednostnih papirjev v ZDA;

Priporočila glede politike za obravnavanje gospodarskega upravljanja

1.  poudarja, da lahko predvsem pretirana globalna neravnovesja ogrozijo finančno in makroekonomsko stabilnost vodilnih gospodarstev in imajo posledice za druga gospodarstva; zato poudarja, da bi morala neravnovesja zaradi strukturnih neskladij in pomanjkanja konkurenčnosti v domačem gospodarstvu odpraviti države s presežki in primanjkljajem, saj je prav to temeljni vir težav;

2.  poudarja, da je finančna in gospodarska kriza pokazala, da bi morali pritok kapitala zaradi svetovnih neravnovesij spremljati odgovorna monetarna politika in močna finančna ureditev ter nadzor;

3.   priznava, da morajo oblikovalci politike po svetu še naprej iskati rešitve za reformo globalnega gospodarskega upravljanja, da bi spodbudili ponovno vzpostavitev ravnovesja svetovnega gospodarstva in preprečili novo gospodarsko krizo; poudarja, da bi morala reforma globalnega upravljanja zagotoviti, da bo za trge veljal celovit institucionalni okvir, zato da bodo lahko pravilno delovali; ocenjuje tudi, da mora biti eden izmed prednostnih ciljev svetovnega gospodarskega upravljanja vzpostavitev ugodnega okolja za dolgoročne naložbe;

4.   poudarja, da je potrebna odgovorna monetarna politika; odločno poziva centralne banke večjih gospodarstev, naj pri izvajanju konvencionalnih ali nekonvencionalnih ukrepov preučijo možne negativne eksternalije, kot so prenapihnjena vrednost sredstev, dinamika strategij valutnega donosa in finančna destabilizacija v drugih državah;

5.  se zaveda, da so končno zaupanje v moč temeljnega gospodarstva ter globina, preglednost, dodelanost in stabilnost njegovih finančnih trgov poglavitni elementi, zaradi katerih centralne banke tretjih držav hranijo valute kot rezerve; zvezi s tem poudarja, da mora biti vsaka valuta, ki naj bi postala del košarice Mednarodnega denarnega sklada, v kateri so posebne pravice črpanja, popolnoma konvertibilna, in ugotavlja, da bi se moral v sestavi te košarice odražati relativni pomen valut v svetovnih trgovinskih in finančnih sistemih;

6.  meni, da bi morali menjalni tečaji zaradi večje odprtosti in prožnosti ter spodbujanja gospodarskega prilagajanja odražati poglavitne tržne temelje ter da jih ne bi smeli upravljati ali z njimi manipulirati nacionalni monetarni organi;

7.  odločno poziva člane Mednarodnega denarnega sklada, naj sprejmejo člene statuta sklada, zlasti zavezo o izogibanju manipulaciji menjalnega tečaja, ter ustrezne določbe splošnega sporazuma o carinah in trgovini in sporazumov STO;

8.  odločno poziva k uporabi posebnih pravic črpanja kot možni nadomestitvi dolarja kot svetovne rezervne valute, kar bi lahko pomagalo pri stabilizaciji svetovnega finančnega sistema; poziva Mednarodni denarni sklad, naj nadalje preuči dodelitev ter širšo uporabo posebnih pravic črpanja, zlasti zaradi okrepitve večstranskega sistema deviznih tečajev;

9.  podpira delo in zaveze držav G20, da bodo srednjeročno izvajale pravilno stopnjevane, rasti prijazne načrte javnofinančne konsolidacije, obenem pa podprle ustrezno hitrost povpraševanja na domačem trgu in ustrezno monetarno politiko, krepile prožnost menjalnih tečajev, tako da bodo bolje odražali gospodarske temelje, ter izvajale strukturne reforme za spodbujanje ustvarjanja delovnih mest in prispevanje k ponovni vzpostavitvi ravnovesja na svetovni ravni;

10. vendar ugotavlja, da se zdijo na ravni G20 možnosti za odpravljanje globalnih neravnovesij zelo omejene;

11. poziva Svetovno trgovinsko organizacijo, naj prevzame dejavno vlogo pri prepoznavanju in obravnavanju morebitnega izkrivljanja trgovine v zvezi s finančnimi storitvami, ki ga povzročajo različne regulativne ureditve;

12. poziva Komisijo, naj izdela celovit mehanizem, ki bi bil zasnovan pretežno na pravilih STO in tesno povezan z njimi, ki bo preprečeval uporabo trgovine kot orodja zunanje politike na način, ki je v nasprotju z mednarodno priznanimi demokratičnimi vrednotami, kot so navedene v Ustanovni listini Združenih narodov;

13. poziva Komisijo, naj na naslednjem srečanju med EU in ZDA v okviru čezatlantskega ekonomskega sveta sproži vprašanje medsebojnega sodelovanja pri nadzoru izvedenih finančnih instrumentov na blago v skladu z obstoječimi pravili na področju preglednosti in zlorabe trga;

14. poziva EU, naj uresničuje izjave skupin G8/G20 na vrhunskih srečanjih, predvsem kar zadeva subvencije za fosilna goriva in kmetijstvo, upoštevaje smernice OECD na tem področju ter nestanovitnost cen hrane in blagovne borze;

15. poziva Komisijo, naj revidira svojo trgovinsko strategijo v smislu krepitve trgovanja jug-jug in trgovine znotraj regije v drugih delih sveta, kar bi zmanjšalo ranljivost številnih malih gospodarstev ter prispevalo k razvoju močnejših gospodarskih partnerjev v prihodnosti;

16. podpira določitev časovnega okvira za akcijski načrt za izvajanje okvira G20 za močno, vzdržno in uravnoteženo rast;

17. pozdravlja vse pobude za nadaljnje razprave o skupnih globalnih izzivih in sodelovanje pri tem, vendar meni, da so številni obstoječi forumi, kot je G20, namenjeni zgolj neuradnim razpravam, brez pravne podlage ali značilnosti mednarodne organizacije pri postopku odločanja ali izvajanju in nadziranju njenih odločitev, zaradi česar bodo ostale šibke kot strukture upravljanja;

18. ugotavlja, da način odločanja s soglasjem, ki je značilen za številne svetovne organe sodelovanja ne spodbuja drznih odločitev in pogosto vodi v nezavezujoče dogovore; poziva svetovni forum, naj posnema EU, ki se je odmaknila od izključnega zanašanja na soglasje;

19. meni, da morajo biti zaveze, ki jih je dala skupina G20, konkretnejše in da mora doseženi napredek spremljati neodvisen, bolj uraden in vključujoč organ s statutom in sekretariatom, na primer Mednarodni denarni sklad;

20. pozdravlja ukrepe, o katerih so se ministri za finance držav G20 dogovorili na vrhunskem srečanju 19. februarja 2011 v Parizu, da bi merili neravnovesja z nizom kazalnikov; poudarja, da morajo omenjeni kazalniki zajemati notranja neravnovesja, kot so javni dolg in primanjkljaji ter zasebni prihranki in dolgovi, pa tudi zunanja neravnovesja zaradi trgovinskih in naložbenih tokov ter prenosov;

21. poziva skupino G20, naj redno izvaja proces medsebojnega ocenjevanja na podlagi okvira skupine G20 in zgornjih kazalnikov, da bi zagotovila možnosti politike za doseganje močne, trajnostne in uravnotežene rasti;

22. poudarja, da finančni akterji delujejo na svetovni ravni in odslej meni, da je treba odpraviti pomanjkljivo usklajevanje finančnih ureditev in tako preprečiti, da bi nekateri finančni akterji izkoriščali regulativno arbitražo;

Reforma mednarodnega in finančnega sistema in njegovih institucij

23. poudarja, da mora imeti Evropska unija vodilno vlogo pri svetovni gospodarski reformi, da bi bile mednarodne institucije bolj zakonite, pregledne in odgovorne, in da bi morala Evropska unija v mednarodnih gospodarskih zadevah še bolj nastopati kot ena stranka;

24. meni, da bi morala imeti EU možnost govoriti z enim glasom, in poziva k temu, da EU dobi sedež v Mednarodnem denarnem skladu in Svetovni banki; poziva k bolj demokratičnemu Mednarodnemu denarnemu skladu, vključno z odprto izbiro upravnega direktorja na podlagi dosežkov, in znatno povečanje pravic glasovanja za države v razvoju in države v prehodu;

25. meni, da mora biti svetovno gospodarsko upravljanje dovolj odzivno, prožno in pragmatično za določitev, katere ureditve so najbolj prilagojene posameznim okoliščinam ob upoštevanju načela subsidiarnosti;

26. poudarja, da mora imeti Evropska unija vodilno vlogo pri svetovni gospodarski reformi, da bi bile mednarodne institucije in neuradni forumi bolj legitimni, pregledni in odgovorni;

27. ugotavlja, da te institucije in forumi, zlasti G20, nimajo prave parlamentarne legitimnosti na svetovni ravni, zato poziva k vključitvi parlamentov v njihove procese sprejemanja odločitev; obžaluje demokratični deficit nekaterih partnerjev;

28. ugotavlja, da bi lahko zaradi neskladnosti politik posameznih neuradnih forumov ter gospodarskih in mednarodnih finančnih ustanov nastale težave; poudarja, da je treba ukrepe za spodbujanje institucionalnega usklajevanja na svetovni ravni sprejemati v sklopu Mednarodnega denarnega sklada;

29. poudarja, da je potrebno globalno razumevanje in enoten pristop v zvezi z monetarno politiko, mednarodno trgovino, vzdržnimi javnimi financami in prožnimi valutami na podlagi gospodarskih temeljev; meni, da bi morali biti odprti trgi zaradi medsebojne koristi vseh udeležencev ena od značilnosti svetovnega gospodarstva; poudarja, da so visoki socialni in okoljski standardi pomembni in jih je treba v vseh pogledih razviti; poudarja, da bi morala biti Mednarodni denarni sklad in Svetovna trgovinska organizacija v osrčju tega procesa, s sodelovanjem držav G20 in drugih ustreznih organov;

30. poziva članice Svetovne trgovinske organizacije, naj pristopijo k večstranskim trgovinskim sporazumom ter opravijo nadaljnje kroge trgovinskih pogajanj za bistveno zmanjšanje ovir za mednarodno trgovino ob hkratni zagotovitvi enakih konkurenčnih pogojev v vseh panogah, s čimer bi prispevali h gospodarski rasti in razvoju;

31. meni, da je v interesu EU, da za to, da bi državam v razvoju omogočili več koristi od trgovine in vsem delavcem zagotovili dostojne delovne razmere ter plače, okrepi Mednarodno organizacijo dela in spodbuja sodelovanje pri delu STO ter spremljanju poglavij glede trajnosti, povezanih s splošnim sistemom preferencialov;

32. poziva Komisijo, naj ponovno opredeli strategijo EU za trgovino in naložbe, tako da bo vključevala tudi države skupine BRIK (Brazilijo, Rusijo, Indijo in Kitajsko) kot pomembne prihodnje trgovinske partnerice z lastnimi interesi v skupni svetovni mreži soodvisnih interesov socialno in ekološko trajnostnega razvoja;

33. meni, da bi morale večstranske razvojne banke učinkoviteje zagotavljati dodatna sredstva, da bi bila usmerjena v točno določene lokalne potrebe, podpirala dolgoročne naložbe in utrjevala lokalna gospodarstva;

34. priporoča trden in neodvisen Mednarodni denarni sklad, ki bo imel na voljo ustrezna orodja in sredstva, da bi lahko pozorneje spremljal medsebojno povezanost držav, ne le z okrepitvijo večstranskega nadzora, ampak tudi z osredotočanjem na sistemsko pomembna gospodarstva in oblikovanjem kazalnikov za oceno trajnih velikih neravnovesij; poziva k razširitvi mandata Mednarodnega denarnega sklada za posredovanje na tveganje, ki izhaja iz kapitalskih računov;

35. poudarja, da bi morali večstranski sporazumi o izmenjavi davčnih informacij vključevati določbe o samodejni izmenjavi informacij in poziva k ukrepom, ki bodo okrepili pravno podlago za črni seznam OECD nesodelujočih jurisdikcij, s čimer naj bi izboljšali fiskalno preglednost ter se borili proti goljufijam in utajam davkov; poziva Komisijo, naj do konca leta 2011 predlaga trden standard poročanja za posamezne države za čezmejne družbe, da se povečata preglednost in dostop davčnih uprav do pomembnih podatkov;

36. poudarja, da so pomembne mednarodne pobude, denimo na področju računovodskih ali revizijskih standardov; zato ugotavlja, da Mednarodni denarni sklad in skupina G20 nista edina akterja na področju svetovnega gospodarskega upravljanja;

37. poziva voditelje držav skupine G20, naj brez nadaljnjega obotavljanja končajo razprave o minimalnih skupnih elementih globalnega davka na finančne transakcije;

38. meni, da je G20 kljub pomenu drugih organov bistveni forum za posvetovanje na svetovni ravni, vendar ugotavlja, da ima kot svetovna institucija številne pomanjkljivosti, vključno s premajhno zastopanostjo malih narodov, pomanjkanjem preglednosti in demokratične odgovornosti, pa tudi pomanjkanjem pravne podlage, s pomočjo katere bi bile njene odločitve pravno zavezujoče;

39. spodbuja Mednarodni denarni sklad in skupino G20, naj si prizadevata pridobiti prispevke in nasvete svetovnih gospodarstev z nizkim proračunskim primanjkljajem in uravnoteženimi javnofinančnimi odhodki ter naj delujeta na podlagi tega;

40. poudarja, da je treba euroobmočje glede na njegovo enotno valuto in enotno politiko deviznega tečaja pri razpravah o svetovni monetarni ureditvi obravnavati kot enoten subjekt;

41. poziva EU in države članice, naj poiščejo rešitve za nadaljnje izboljšanje usklajevanja med sestavami skupin G ter sistemom Združenih narodov;

42. poziva k ustanovitvi mednarodnega odbora centralnih bank, ki bi ga v prvi vrsti sestavljale centralne banke EU, Japonske, Združenega kraljestva in Združenih držav, njegov mandat pa bi bilo usklajevanje monetarne politike, spremljanje finančnega nadzora ter razširjanje in uveljavljanje posebnih pravic črpanja kot globalne rezervne valute;

43. priporoča politično okrepitev Mednarodnega denarnega sklada z letnimi vrhunskimi srečanji voditeljev držav, ki so zastopane v izvršnem odboru Mednarodnega denarnega sklada; na tej podlagi tudi spodbuja države članice Mednarodnega denarnega sklada, naj v izvršni odbor imenujejo najvišje vladne uslužbence, da bo ta prevzel vodilno vlogo kot forum za razprave in odločitve v zvezi z svetovnim gospodarskim upravljanjem;

44. meni, da je treba povečati preglednost mednarodnih kapitalskih tokov, zlasti z odpravo bančne tajnosti;

Globalno upravljanje finančnega sektorja

45. poudarja, da je premajhno sodelovanje finančnih nadzornikov spodbudilo širitev finančne krize in poostrilo njene posledice; v zvezi s tem poziva nadzorne organe Unije, naj prevzamejo vodilno vlogo pri vzpostavljanju mednarodnega sodelovanja in oblikovanju najboljše prakse v finančni ureditvi; poudarja tudi, da bi bila konvergenca v smeri skupnega finančnega okvira med ZDA in EU zelo dobrodošla;

46. ugotavlja, da je potrebno globalno izvajanje reform, s katerimi bi izboljšali preglednost in odgovornost finančnih institucij;

47. poudarja, da je bila sicer sprejeta zakonodaja za izboljšanje ureditve na nekaterih področjih finančnega sektorja v svetovnih finančnih centrih, vendar so nadaljnje reforme pravil in praks v bančnem ter vzporednem bančnem sistemu utemeljene;

48. poudarja, da je treba evropske organe za finančni nadzor jasno pooblastiti za tesno sodelovanje z njihovimi sogovorniki iz tretjih držav ali mednarodnimi sogovorniki, po zgledu Evropskega organa za sistemska tveganja in Odbora za finančno stabilnost;

49. poudarja, da je treba sprejeti dosleden in usklajen pristop k združitvi mikro- in makrobonitetnega nadzora;

50. ugotavlja, da je ZDA in EU skupaj mogoče pripisati skoraj 40 % svetovne trgovine ter skoraj 50 % svetovnega BDP ter priporoča okrepljeni makrobonitetni dialog s poudarkom na atlantskem dialogu, temeljito in nepristransko izvajanje svežnja Basel III in nadaljnje razprave o širitvi področja nadzora na nebančne finančne institucije; poziva k trajnemu zagonu reforme finančnega sektorja za zagotovitev, da bodo finance učinkovito podpirale stabilnost in rast v realnem svetovnem gospodarstvu;

51. spoštuje pristop skupine G20, Svetovne trgovinske organizacije, Basla III in drugih večnacionalnih organov, pri čemer se zaveda morebitnih nevarnosti pretirane regulacije in regulativne konkurence;

52. pozdravlja vzpostavitev srečanja guvernerjev centralnih bank o svetovnem gospodarstvu pod okriljem Banke za mednarodne poravnave kot referenčne skupine za organizacijo sodelovanja centralnih bank;

53. je zaskrbljen zaradi nevarnosti razdrobljenosti, povezane z raznolikostjo uredite, ki vpliva na dejavnosti svetovnih finančnih akterjev; zato poziva k večji stopnji povezanosti mehanizmov, ki se uporabljajo na različnih področjih;

54. priznava vlogo, ki jo ima EIB pri spodbujanju rasti z dolgoročnimi naložbami;

55. poudarja, da je treba razviti ustrezna merila za opredelitev sistemsko pomembnih finančnih institucij, da ne bi prihajalo do tega, da bi bile institucije prevelike ali preveč medsebojno povezane, da bi jim spodletelo, ter da je zato treba zmanjšati sistemsko tveganje z uporabo dodatnih rezerv in kapitalskih zahtev ter protitrustovskih zakonov;

56. poziva baselski odbor za bančni nadzor, naj predlaga ukrepe za omejevanje bančnega poslovanja s prebivalstvom v sistemsko pomembnih institucijah ter od njih zahteva ločeno kapitalizacijo;

57. poziva baselski odbor za bančni nadzor, naj razvije standardni vzorčni pristop k izračunu tveganju prilagojenih sredstev, da bi pravilno ocenil in primerjal izpostavljenost bank kreditnemu in tržnemu tveganju;

58. priporoča razvoj primerne mednarodne infrastrukture pod okriljem Mednarodnega denarnega sklada, s katero bi organi oblasti in hkrati industrija dobili edinstven vir za standardizirane osnovne finančne podatke, kar bi s tehničnega vidika omogočilo mednarodne bonitetne naloge ter na primer varnejše in učinkovitejše industrijske procese;

Preureditev mednarodnega monetarnega sistema

Vloga in izzivi za EU

59. poudarja, da okrepljeni okvir gospodarskega upravljanja v EU in euroobmočju pozitivno vpliva na sodelovanje in usklajevanje na svetovni ravni;

60. se zaveda, kako pomembna je krepitev in utrditev evropskega enotnega trga ne le kot notranjega cilja, ampak tudi kot vodilnega primera za druge trgovinske bloke po svetu;

61. poudarja potrebo po politikah EU na kmetijskem in finančnem področju, s katerimi bi preprečili svetovne pretrese pri preskrbi s hrano in cenah hrane;

62. poudarja pozitivne učinke močnejšega okvira gospodarskega upravljanja, s katerim bi utrdili pakt za stabilnost in rast v EU ter euroobmočju za sodelovanje in usklajevanje na svetovni ravni;

63. ugotavlja, da bi morala imeti EU dejavno vlogo pri prenovi mednarodnega monetarnega in finančnega sistema z močnim zunanjim predstavništvom, ki bi temeljilo na učinkovitejšem in bolj preglednem notranjem procesu odločanja v skladu z ustreznimi določbami Lizbonske pogodbe,

64. pozdravlja ustanovitev štirih novih evropskih finančnih regulativnih organov, Evropskega bančnega organa, Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine, Evropskega organa za vrednostne papirje in trge ter Evropskega odbora za sistemska tveganja, in upa, da bodo postali močni in učinkoviti;

65. meni, da potreba po dajanju prednosti enakim konkurenčnim pogojem na mednarodni ravni ne bi smela preprečevati EU ter drugim regionalnim blokom in državam, da okrepijo regionalno ureditev za popolno uporabo prožnosti, ki jo omogoča Svetovna trgovinska organizacija, ter druge mednarodne standarde za uravnoteženje makroekonomskih temeljev ter povečanje blaginje;

66. poziva EU, naj se osredotoči na zmanjševanje svoje energetske odvisnosti, da bi zajezila uvoženo inflacijo in ponovno pridobila trgovinsko ravnotežje z državami proizvajalkami nafte;

67. poudarja, da bi lahko proizvodnjo svetovnih javnih dobrin, kot sta zaščita podnebja in izpolnjevanje razvojnih ciljev tisočletja, podprli z okvirom EU za upravičen dostop do trga;

68. poziva Komisijo, naj vloži predlog za izboljšanje notranjega postopka sprejemanja odločitev EU, da izboljša njegovo skladnost v zvezi z zunanjim predstavništvom na gospodarskem in finančnem področju in zagotovi, da bo predstavništvo EU demokratično odgovorno Evropskemu parlamentu, državam članicam in nacionalnim parlamentom;

69. izrecno poziva skupino G20 in Svetovno trgovinsko organizacijo, naj raziščeta, ali se je mogoče na svetovni ravni dogovoriti za davek na ogljikov dioksid za uvožene proizvode in storitve;

70. opozarja, da bi moralo imeti euroobmočje v skladu s členom 138 Lizbonske pogodbe enotno zunanje predstavništvo; odločno poziva Komisijo, naj v ta namen predstavi zakonodajni predlog;

71. poudarja, da je polno sodelovanje v svetovnem gospodarstvu za Evropo ključnega pomena, če naj bi izkoristila vse priložnosti, najboljšo priložnost za to pa ima kot enotna celota;

72. poziva EU, naj v skladu z Lizbonsko pogodbo, svojo notranjo agendo in razvojnimi cilji tisočletja v svojih trgovinskih politikah vedno spodbuja pravično trgovino, demokracijo, človekove pravice, dostojne delovne pogoje in trajnostni razvoj;

73. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

• [1]  Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0377.
• [2]  Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0229.

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (14. 7. 2011)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o globalnem gospodarskem upravljanju
(2011/2011(INI))

Pripravljavec mnenja: Yannick Jadot

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja ukrepe za merjenje svetovnih neravnovesij z nizom okvirnih smernic, s katerimi se bo ocenjeval niz skupno dogovorjenih kazalnikov, da bi zmanjšali prekomerna in trajna makroekonomska neravnovesja in ohranjali neravnovesje na tekočih računih držav na vzdržni ravni, vključno z zunanjim neravnovesjem, ki ga sestavljajo trgovinska bilanca ter neto tokovi in transferji dohodka od naložb, ki so jih finančni ministri skupine G20 sprejeli na vrhunskem srečanju 19. februarja 2011 v Parizu, ter njihovo zavezo krepitvi večstranskega sodelovanja glede usklajenih političnih ukrepov vseh članic G20, da bi dosegli močno, trajnostno in uravnoteženo rast;

2.  je zaskrbljen zaradi trajne dinamike naraščanja neravnovesij na svetovni ravni, kar kažejo vedno višji primanjkljaji na tekočih računih EU in ZDA v letu 2010;

3.  poziva Komisijo in države članice, naj se osredotočijo na zmanjševanje odvisnosti Unije od uvoza energije, da bi obvladali uvoženo inflacijo in ponovno vzpostavili trgovinsko ravnovesje z državami proizvajalkami nafte;

4.  meni, da svetovna trgovinska neravnovesja deloma nastajajo in se krepijo zaradi neustreznih pogojev in infrastrukture, ki ne omogočajo, da bi konkurenčno tržno gospodarstvo ustvarjalo bogastvo po vsem svetu, zlasti pa v najmanj razvitih državah in majhnih otoških državah v razvoju;

5.  poziva Komisijo, naj izdela celovit mehanizem, zasnovan pretežno na pravilih STO in tesno povezan z njimi, ki bo preprečeval zlorabe trgovine kot orodja zunanje politike na način, ki je v nasprotju z mednarodno priznanimi demokratičnimi vrednotami, kot so navedene v Ustanovni listini Združenih narodov;

6.  ugotavlja, da je liberalizacija trgovine lahko v nasprotju z zaščito podnebja, če nekatere države skušajo pridobiti konkurenčno prednost s tem, da ne ukrepajo glede podnebnih vprašanj; zato predlaga spremembo protidampinških pravil STO, tako da bodo vključevala tudi vprašanje pravične okoljske cene v skladu s svetovnimi standardi zaščite podnebja;

7.  poudarja, da bi lahko proizvodnjo svetovnih javnih dobrin, kot sta zaščita podnebja in izpolnjevanje razvojnih ciljev tisočletja, podprli z okvirom EU za upravičen dostop do trga;

8.  poudarja, da mora STO, če želi obravnavati svetovna trgovinska neravnovesja in se z njimi spoprijeti, prevzeti bolj dejavno vlogo v okviru določanja menjalnih tečajev in vloge rezervnih valut; ponavlja, da se je po podatkih OECD zaradi rasti svetovne trgovine in naložb finančna odprtost njenih članic od sredine devetdesetih let dvajsetega stoletja več kot podvojila; je prepričan, da se je treba za ohranjanje te odprtosti izogibati prekomerni regulaciji na področjih pristojnosti nekaterih sodnih oblasti, ki povečuje ta neravnovesja; ponavlja tudi, da je treba bolje regulirati bonitetne agencije na svetovni ravni;

9.  poziva evropske države, ki so v izvršnem odboru Mednarodnega denarnega sklada, naj proučijo in predlagajo nov večstranski okvir za upravljanje menjalnih tečajev, ki bo vključeval splošno sprejet mehanizem spremljanja, temelječ na realnem efektivnem deviznem tečaju (REER);

10. je posebej zaskrbljen, ker je treba omejiti nestanovitnost cen hrane; poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu predstavi neodvisno oceno učinka o izzivih, ki jih ta trend postavlja tako pred potrošnike kot pred proizvajalce, predlaga ukrepe za izboljšanje dobavne verige in skladiščnih objektov, s katerimi bi preprečili izgube med proizvodnjo in prevozom na trg, ter preuči učinek nizkih obrestnih mer na blagovne borze; poziva Komisijo, naj oblikuje poseben odbor EU za blagovne terminske posle po vzoru ZDA, oblikuje strožjo pravno ureditev za blagovno trgovino ter svetovne standarde za obračun in poravnavo, vključno s pristojnostjo določanja posameznih in skupnih pozicijskih limitov za vse blagovne terminske menjave;

11. poziva Komisijo, naj na naslednjem srečanju med EU in ZDA v okviru čezatlantskega ekonomskega sveta sproži vprašanje medsebojnega sodelovanja pri nadzoru izvedenih finančnih instrumentov na blago v skladu z obstoječimi pravili na področju preglednosti in zlorabe trga;

12. poziva EU, naj uresničuje izjave vrhunskih srečanj skupine G8/G20, predvsem kar zadeva subvencije za fosilna goriva in kmetijstvo, upoštevaje smernice OECD na tem področju ter nestanovitnost cen hrane in blagovne borze;

13. poziva Komisijo, naj revidira svojo trgovinsko strategijo v smislu krepitve trgovanja jug-jug in trgovine znotraj regije v drugih delih sveta, kar bi zmanjšalo ranljivost številnih malih gospodarstev ter prispevalo k razvoju močnejših gospodarskih partnerjev v prihodnosti;

14. opozarja, da morajo vsi sedanji trgovinski sporazumi EU vključevati jasne zahteve glede trajnosti; v zvezi s tem poudarja, da mora gospodarsko upravljanje služiti socialnemu in okoljskemu napredku ter ne sme biti omejeno zgolj na denarna merila;

15. meni, da je v interesu EU, da za to, da bi državam v razvoju omogočili več koristi od trgovine in vsem delavcem zagotovili dostojne delovne razmere ter plače, okrepi Mednarodno organizacijo dela in spodbuja sodelovanje pri delu STO ter spremljanju poglavij glede trajnosti, povezanih z večstransko shemo;

16. poziva Komisijo, naj ponovno opredeli strategijo EU za trgovino in naložbe, tako da bo vključevala tudi države skupine BRIK kot pomembne prihodnje trgovinske partnerice z njihovimi lastnimi interesi v skupni svetovni mreži soodvisnih interesov socialnega in ekološkega trajnostnega razvoja;

17. meni, da bi morale večstranske razvojne banke učinkoviteje zagotavljati dodatna sredstva, tako da bi bila usmerjena v točno določene lokalne potrebe, podpirala dolgoročne naložbe in utrjevala lokalna gospodarstva;

18. poziva k temu, naj EU v svojih trgovinskih politikah vedno spodbuja pravično trgovino, demokracijo, človekove pravice, dostojne delovne pogoje in trajnostni razvoj v skladu z Lizbonsko pogodbo, njeno notranjo agendo in razvojnimi cilji tisočletja.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	13.7.2011
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	17 5 5
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	William (grof) Dartmouthski (William (The Earl of) Dartmouth), Laima Liucija Andrikienė, Kader Arif, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Marielle De Sarnez, Christofer Fjellner, Metin Kazak, David Martin, Vital Moreira, Paul Murphy, Cristiana Muscardini, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Niccolò Rinaldi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Keith Taylor, Paweł Zalewski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Josefa Andrés Barea, José Bové, George Sabin Cutaş, Norbert Glante, Syed Kamall, Elisabeth Köstinger
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Rosa Estaràs Ferragut, Vicky Ford

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	26.9.2011
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	35 7 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Burkhard Balz, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Pascal Canfin, George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Diogo Feio, Markus Ferber, Elisa Ferreira, Jean-Paul Gauzès, Sylvie Goulard, Liem Hoang Ngoc, Gunnar Hökmark, Syed Kamall, Othmar Karas, Wolf Klinz, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Philippe Lamberts, Werner Langen, Hans-Peter Martin, Íñigo Méndez de Vigo, Sławomir Witold Nitras, Alfredo Pallone, Ani Podimata (Anni Podimata), Olle Schmidt, Edward Scicluna, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Ivo Strejček, Kay Swinburne, Marianne Thyssen, Ramon Tremosa i Balcells, Corien Wortmann-Kool
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Vicky Ford, Robert Goebbels, Enrique Guerrero Salom, Carl Haglund, Sophia in ‘t Veld, Dan Jørgensen, Krišjānis Kariņš, Mojca Kleva, Klaus-Heiner Lehne, Andreas Schwab
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Elmar Brok, Marielle Gallo, Ulrike Lunacek