Postopek : 2011/2048(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0326/2011

Predložena besedila :

A7-0326/2011

Razprave :

PV 24/10/2011 - 14
CRE 24/10/2011 - 14

Glasovanja :

PV 25/10/2011 - 8.10
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0454

POROČILO     
PDF 279kWORD 365k
5. 10. 2011
PE 467.024v04-00 A7-0326/2011

o modernizaciji na področju javnih naročil

(2011/2048(INI))

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

Poročevalka: Heide Rühle

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 MNENJE Odbora za proračunski nadzor
 MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o modernizaciji na področju javnih naročil

(2011/2048(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju direktiv 2004/18/ES in 2004/17/ES o postopkih za oddajo javnih naročil(1) ter Direktive 2007/66/ES o revizijskih postopkih pri oddaji javnih naročil(2),

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2010/48 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov(3), ki je začel veljati 22. januarja 2011 in ki določa, da so direktive o javnih naročilih akti Skupnosti, ki se nanašajo na zadeve, ki jih ureja konvencija,

–   ob upoštevanju sporazuma STO o vladnih naročilih z dne 15. aprila 1994,

–   ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in zlasti njenega člena 26 (vključevanje invalidov),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o enakem dostopu do trgov javnega sektorja v EU in tretjih državah(4),

–   ob upoštevanju zelene knjige Komisije o modernizaciji politike EU na področju javnih naročil (KOM(2011)0015),

–   ob upoštevanju zelene knjige Komisije o razširitvi uporabe e-javnih naročil v EU (KOM(2010)0571),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2011 o enotnem trgu za podjetja in rast(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. maja 2010 o novostih na področju javnih naročil(6),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2009 o predkomercialnih naročilih: spodbujanje inovacij za zagotavljanje visokokakovostnih trajnostnih javnih storitev v Evropi(7),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije „Pametna pravna ureditev v Evropski uniji“ (KOM(2010)0543),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije „K aktu za enotni trg. Za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo. 50 predlogov za izboljšanje skupnega dela, poslovanja in izmenjav“ (KOM(2010)0608),

–   ob upoštevanju poročila profesorja Maria Montija z dne 9. maja 2010 z naslovom „Nova strategija za enotni trg“,

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije SEK(2010)1214,

–   ob upoštevanju poročila z naslovom „Ocena dostopa malih in srednjih podjetij do trgov javnih naročil v EU“(8),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Javna naročila za boljše okolje“ (KOM(2008)0400),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Najprej pomisli na male – ‚Akt za mala podjetja‘ za Evropo“ (KOM(2008)0394),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020. Unija inovacij“ (KOM(2010)0546),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 11. in 12. maja 2011 o zeleni knjigi z naslovom „Modernizacija politike EU na področju javnih naročil: za učinkovitejši evropski trg javnih naročil“,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 13. julija 2011 o zeleni knjigi z naslovom „Modernizacija politike EU na področju javnih naročil – za učinkovitejši evropski trg javnih naročil“,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 13. julija 2011 o zeleni knjigi o razširitvi uporabe e-javnih naročil v EU,

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za regionalni razvoj (A7-0326/2011),

A. ker je pravilno delujoč trg javnih naročil v EU ključno gonilo rasti in temelj enotnega trga, poleg tega pa je bistven za spodbujanje konkurence in inovacij ter spoprijem s hitro se porajajočimi izzivi okoljske in javne politike na socialnem področju, pa tudi z vprašanji kakovosti dela, med katera sodijo ustrezno plačilo, enakost, socialna kohezija in vključevanje, ob hkratnem doseganju optimalne vrednosti za državljane, podjetja in davkoplačevalce;

B.  ker so evropski predpisi na področju javnih naročil bistveno prispevali k povečanju preglednosti in enaki obravnavi, boju proti korupciji in profesionalizaciji postopka javnega naročanja;

C. ker je treba zaradi sedanjega gospodarskega ozračja bolj kot kdaj koli prej zagotavljati optimalno učinkovitost javne porabe ter čim bolj omejevati stroške, ki jih morajo kriti podjetja, k doseganju teh dveh ciljev pa bi prispeval bolje delujoč trg javnih naročil;

1.  pozdravlja zeleno knjigo Komisije in širok posvetovalni postopek kot izhodišče za spremembo direktiv o javnih naročilih v skladu z določbami Lizbonske pogodbe in sodno prakso Sodišča Evropske unije ter v skladu s spremenjenimi pravili o državni pomoči;

2.  opozarja, da je, čeprav je revizija direktiv EU o javnih naročilih leta 2004 v osnovi privedla do koristnega nadaljnjega razvoja enotnega trga za javna naročila, nekaj let po prenosu direktiv 2004/17 in 2004/18 v nacionalno pravo treba oceniti, ali bo treba optimizirati in pojasniti direktivi, da bi premostili pomanjkljivosti, ki so se izkazale v praksi; poudarja, da številne zainteresirane strani pravila o javnih naročilih vidijo kot zelo zapletena, zaradi česar so upravni postopki zagotavljanja skladnosti dragi in obremenjujoči; obžaluje, da pogosto prihaja do neustreznega prenosa pravil v nacionalno zakonodajo; poziva Komisijo, naj predlaga znatno poenostavitev in konsolidacijo pravil ter jih obenem dodatno pojasni, če je to potrebno; nadalje poudarja, da mora večja uporaba IKT zdaj prevzeti pomembno vlogo pri zmanjševanju uprave in zniževanju stroškov ter da bi bilo treba različne evropske pobude o e-javnih naročilih in e-poslovanju ustrezno uskladiti z reformo pravil o javnih naročilih;

3.  poziva, naj direktiva vsebuje izrecno izjavo, da nobeni državi članici ni preprečeno spoštovanje konvencije Mednarodne organizacije dela št. 94; poziva Komisijo, naj vse države članice spodbuja k spoštovanju te konvencije; poudarja, da so za učinkovito delovanje trajnostnih javnih naročil potrebni jasni in nedvoumni predpisi EU, ki natančno opredeljujejo okvir zakonodaje držav članic in izvajanje;

Prva naloga: povečevanje pravne jasnosti

4.  poziva k pojasnitvi področja uporabe direktiv; opominja, da je glavni namen javnih naročil, da javni organi kupijo blago, gradnje in storitve za zadovoljevanje potrebe svojih državljanov ter zagotavljanje učinkovite porabe javnih sredstev; opozarja, da mora obstajati neposredna korist za naročnika, da se postopek lahko šteje za javno naročilo;

5.  poziva k pojasnitvi definicij v direktivah – na primer definicije pojma „oseba javnega prava“ – v skladu s sodno prakso Sodišča in brez zožitve področja uporabe pravil EU za javno naročanje;

6.  znova opozarja na svojo resolucijo iz maja 2010 o nedavnem napredku na področju javnih naročil, v kateri se je upoštevala sodna praksa Sodišča in sprejelo stališče, da za javno-javno sodelovanje ne veljajo pravila o javnih naročilih, dokler so izpolnjena naslednja merila: namen partnerstva je opravljanje nalog javnih storitev v pristojnosti vseh udeleženih javnih organov; naloga je bila opravljena samo prek udeleženih javnih organov, torej brez udeležbe zasebnega kapitala; dejavnost pa se je v glavnem opravljala za udeležene javne organe; poudarja, da je prenašanje nalog med organizacijami javnega sektorja vprašanje notranje upravne organizacije držav članic in zanj ne veljajo pravila o javnih naročilih; meni, da je treba ta pojasnila uzakoniti v direktivah o javnih naročilih;

7.  poudarja izključitev koncesij za storitve s področja uporabe evropskih pravil o javnih naročilih; ponavlja, da je treba pri koncesijah za storitve ustrezno upoštevati zapletenost postopkov in razlike med državami članicami z vidika pravosodne kulture in sodne prakse; meni, da je proces opredelitve „koncesije za storitve“ in vzpostavitve pravnega okvira, ki ureja take koncesije, rezultat direktiv o javnih naročilih iz leta 2004 in dopolnilne sodne prakse Sodišča; vztraja, da je vsak predlog pravnega akta, ki obravnava koncesije za storitve, utemeljen samo, če je namenjen odpravi izkrivljanj v delovanju notranjega trga; poudarja, da tovrstna izkrivljanja doslej niso bila odkrita in da je zato pravni akt o koncesijah za storitve nepotreben, če ni usmerjen v jasno določljivo izboljšavo v delovanju notranjega trga;

8.  poudarja, da bi bilo treba ohraniti sedanjo razdelitev storitev na kategoriji A in B, kolikor so „lažje“ določbe za storitve B utemeljene z značilnostmi te kategorije, in sicer da se storitve zagotavljajo večinoma lokalno ali regionalno; poziva Komisijo, naj razvije orodja, s katerimi bodo lokalni in regionalni organi lažje določili, v katero kategorijo sodijo konkretne naročene naloge;

9.  v tem okviru ugotavlja, da uporaba zakonodaje s področja javnih naročil pri opravljanju osebnih socialnih storitev pogosto ni najboljša za doseganje optimalnih rezultatov za uporabnike zadevnih storitev; zahteva, da se v okviru evropskega prava priznajo preskušeni postopki držav članic, ki temeljijo na načelu, da mora biti vsem ponudnikom, ki izpolnjujejo pogoje, ki so bili predhodno določeni z zakonom, omogočeno izvajanje storitev, ne glede na njihovo pravno obliko, pri čemer je treba upoštevati splošna načela enakega obravnavanja, preglednosti in nediskriminacije;

10. poudarja, da bi se bilo treba izogibati uvedbi novih pravil za trge javnih naročil pod pragovi EU, ker bi lahko ogrozila pravno varnost, vzpostavljeno na nacionalni ravni;

11. poziva Komisijo, naj uskladi direktivo o pravnih sredstvih z novim okvirom o javnih naročilih, ki bo nastal po tem pregledu, in to opravi vzporedno z glavnim zakonodajnim predlogom, da se zagotovi skladnost;

12. poudarja odgovornost Komisije za spremljanje ustreznega prenosa direktiv EU v zakonodajo držav članic;

Druga naloga: razvoj celotnega potenciala javnih naročil – najboljše razmerje med ceno in storitvijo

13. meni, da za razvoj celotnega potenciala javnih naročil merilo najnižje cene ne bi več smelo biti odločilno za dodelitev javnega naročila in da bi ga v splošnem moralo nadomestiti merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe v smislu ekonomskih, socialnih in okoljskih koristi, pri čemer se upoštevajo stroški ustreznega blaga, storitev ali gradenj skozi njihovo celotno življenjsko dobo; poudarja, da to ne bi izključevalo najnižje cene kot odločilnega merila v primeru visoko standardiziranega blaga ali storitev; poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami razvije metodologijo za izračun stroškov skozi celotno življenjsko dobo na obsežni in neobvezni podlagi; poudarja, da bi s podporo merilu „največje možne gospodarske koristi“ spodbudili inovacije in prizadevanja za doseganje najboljše kakovosti in vrednosti, tj. za izpolnjevanje zahtev iz strategije Evropa 2020; poudarja, da je to posebej pomembno v zvezi z javnimi naročili za blago, ki vpliva na zdravje potrošnikov, na primer v živilskem sektorju, kjer igrata pomembno vlogo kakovost in način proizvodnje; poudarja, da bi morala biti pravila o javnih naročilih dovolj prožna, da bi lahko imeli pasivni potrošniki, na primer v bolnišnicah, domovih za ostarele, šolah in vrtcih, enakovreden dostop do zdrave in cenovno ugodne hrane in ne le do najcenejše možnosti, ki je na voljo;

14. priznava, da bi lahko bilo učinkovito uporabljeno javno naročanje resnično gonilo za spodbujanje kakovostnih delovnih mest, plač in pogojev, pa tudi za enakost, razvoj znanj, usposabljanje, spodbujanje okoljske politike ter zagotavljanje spodbud za raziskave in inovacije; poziva Komisijo, naj spodbuja vlade in naročnike k večji uporabi trajnostnih javnih naročil, ki podpirajo in spodbujajo visokokakovostno zaposlovanje ter zagotavljajo kakovostne storitve in blago v Evropi; vabi Komisijo, naj nadzoruje, kako javna naročila prispevajo k doseganju širših ciljev EU, in navede, kaj bi bilo treba storiti, da se ti cilji v prihodnje izboljšajo;

15. ponavlja, da so predkomercialna javna naročila premalo uporabljeno orodje, ki lahko spodbuja inovacije v javnih naročilih in znatno prispeva k določanju in vzpostavljanju vodilnih trgov ter izboljšanju dostopa malih in srednjih podjetij do javnih naročil; meni tudi, da predlagani model delitve tveganja in koristi (IPR) v predkomercialnih naročilih terja pravno pojasnitev in poenostavitev, da bi se naročnikom omogočila redna in učinkovita uporaba tega orodja; v skladu s tem poziva Komisijo, naj za spodbuditev rabe predkomercialnih naročil v okviru celovite revizije predlaga prilagoditev ustreznih pravil o javnih naročilih ali državni pomoči;

16. je seznanjen s pomenom standardov za javna naročila, ker lahko pomagajo javnim naročnikom dosegati cilje politike na učinkovit in pregleden način; v zvezi s tem poziva k razvoju redno posodabljane zbirke podatkov za standarde, zlasti v zvezi z okoljskimi in družbenimi merili, ki bi bila na razpolago javnim organom, da bi imeli naročniki pri pripravi razpisov na razpolago ustrezne smernice in jasna pravila, da bi lahko enostavno preverili njihovo skladnost z ustreznimi standardi;

17. poziva k večjemu zanašanju na nediskriminatorne in odprte standarde na področju javnih naročil v podporo ciljem v zvezi s poenostavitvijo in inovacijami, zlasti glede dostopnosti, informacijsko-komunikacijske tehnologije in okolja;

18. poudarja, da se dejstvo, ali sta bila proizvod ali storitev proizvedena trajnostno, upravičeno šteje za značilnost proizvoda, ki jo je mogoče uporabiti kot merilo za primerjavo s proizvodi ali storitvami, ki niso bili proizvedeni trajnostno, da bi tako naročnikom omogočili, da nadzorujejo okoljske in socialne učinke oddanih naročil na pregleden način, hkrati pa ne bi oslabili nujne povezave s predmetom naročila; opozarja, da bi bilo treba pojasniti okvir za vključevanje zahtev v zvezi s proizvodnim postopkom v tehnične specifikacije za vse vrste pogodb, kadar je to primerno in sorazmerno; opozarja na zadevo Wienstrom, ki je postala klasičen primer tega, kako in zakaj je mogoče proizvodne značilnosti opredeliti kot tehnične specifikacije;

19. poudarja potrebo po krepitvi trajnostne razsežnosti javnih naročil tako, da se ji omogoči vključevanje na vseh stopnjah procesa javnih naročil (to je preskus sposobnosti, tehnične specifikacije, klavzule o izvedbi naročil);

20. opozarja, da bi morali javni naročniki v odziv na večjo ozaveščenost o vplivu blaga, gradenj in storitev na okolje in podnebje vključiti okoljske stroške v svojo oceno „ekonomsko najugodnejše ponudbe“ in svoj izračun stroškov skozi celotno življenjsko dobo; v zvezi s tem poudarja, da bi moralo biti upoštevanje meril, ki niso povezana z naročili, prostovoljno ter da bi morala biti ta odločitev pridržana javnim organom ali nadrejenim organom odločanja, ki imajo neposredno demokratično legitimnost, in sicer v skladu s posamičnim postopkom oblikovanja politike na kraju samem; poziva Komisijo, naj pojasni pojma „lokalni dobavitelj“ in „lokalno proizveden“;

21. ugotavlja, da mora biti besedilo direktiv bolj jasno glede izboljšanja dostopa za invalide;

22. meni, da je treba veljavne določbe o oddajanju del v podizvajanje okrepiti, saj lahko uporaba več ravni oddajanja del v podizvajanje oteži upoštevanje kolektivnih pogodb, delovnih pogojev ter zdravstvenih in varnostnih standardov; zato meni, da bi morali biti javni organi obveščeni o vseh podrobnostih v zvezi z uporabo podizvajalcev, preden sklenejo pogodbo; poziva Komisijo, naj ob upoštevanju prihodnjega pregleda direktiv oceni, ali so potrebna dodatna pravila za dodeljevanje pogodb podizvajalcem, na primer o vzpostavitvi verige odgovornosti, zlasti za preprečitev, da bi za mala in srednja podjetja, ki so podizvajalci, veljali slabši pogoji kot za glavnega izvajalca, ki mu je oddano javno naročilo;

23. priznava vlogo, ki jo lahko ima EU pri spodbujanju razvoja uspešnih javno-zasebnih partnerstev s spodbujanjem poštene konkurence in izmenjavo najboljših praks med državami članicami v zvezi s socialnimi in zaposlovalnimi politikami; vendar ugotavlja, da so velike razlike med državami članicami glede pravnih in postopkovnih zahtev, ki se uporabljajo na tem področju; v skladu s tem poziva Komisijo, naj pojasni koncept javno-zasebnega partnerstva, zlasti glede tega, kako bodo strani nosile skupno tveganje in izpolnjevale svoje finančne obveznosti;

24. poziva Komisijo, naj ponovno oceni ustrezno raven pragov za naročila blaga in storitev ter jih po potrebi dvigne, da se med drugim poenostavi dostop do javnih naročil nepridobitnim izvajalcem in socialnemu gospodarstvu ter malim in srednjim podjetjem; zahteva, da se posebna pozornost nameni pravno zavezujočim zahtevam sporazuma STO o vladnih naročilih; poudarja, da je treba glede na težave, ki že obstajajo pri pogajanjih o vprašanju dostopa do javnih naročil, upoštevati tudi, da bi dvig pragov v Evropi zlahka povzročil dodatne zaplete v trgovinski politiki EU; meni tudi, da bi uskladitev teh pragov z že usklajenimi pragovi za pogodbe o gospodarskih javnih službah (2004/17/ES) in obrambna javna naročila (2009/81/ES) zagotovila največjo stopnjo poenostavitve in jasnosti tako za naročnike kot za dobavitelje;

25. poudarja, da bi bila vsaka razširitev pravil EU o javnih naročilih na vprašanje „kaj kupiti“ znatna sprememba sedanje ureditve in bi jo bilo treba podrobno preučiti; dvomi, da bi to prispevalo k poenostavitvi in racionalizaciji, pač pa se boji, da bi privedlo do bolj zapletenih pravil s številnimi izjemami, ki bi jih bilo težko uporabljati v praksi – glede na to, da so direktive o javnih naročilih postopkovne smernice („kako kupovati“), ki jih ne smejo nadomestiti določbe o tem, „kaj kupiti“;

Tretja naloga: poenostavitev pravil in omogočanje prilagodljivejših postopkov

26. opozarja, da direktive pogosto veljajo za preveč podrobne in postajajo vedno bolj tehnične in zapletene, hkrati pa se je pravno tveganje neizpolnjevanja za naročnike in dobavitelje znatno povečalo; ugotavlja, da strah pred izzivom vodi do izogibanja tveganju, kar zavira inovacije in trajnostni razvoj, to pa prepogosto privede do odločitve naročnikov za najnižjo ceno namesto za najboljšo vrednost; zahteva več manevrskega prostora za pogajanja in komunikacijo v povezavi z ukrepi za zagotavljanje preglednosti ter preprečevanje zlorabe in diskriminacije in poziva, da bi bilo treba kot možen prvi korak izrecno dovoliti posvetovanje s tržnimi akterji;

27. ugotavlja, da bi morala politika javnega naročanja v prvi vrsti zagotavljati učinkovito rabo sredstev v državah članicah, dosegati optimalne rezultate na področju javnih naročil z uporabo jasnih, preglednih in prožnih postopkov ter omogočati evropskim podjetjem enake konkurenčne pogoje v celotni Uniji;

28. meni, da bi bilo treba pri reviziji evropskega prava o javnih naročilih oblikovati jasna, preprosta in prožna pravila, ki bi bila manj podrobna in bi vzpostavljala enostavnejše, manj zamudne in cenejše postopke javnih naročil, ki bi bili bolj odprti za mala in srednja podjetja ter bolj spodbujali naložbe; meni, da je treba zato večjo pozornost nameniti splošnim načelom preglednosti, enake obravnave in nediskriminacije; meni, da bi poenostavitev pravil o javnih naročilih omogočila zmanjšanje tveganja napake in prispevala k večjemu upoštevanju potreb malih naročnikov;

29. se zavzema, da bi ocenili, ali se lahko postopek s pogajanji in predhodno objavo po vsej EU dovoli v večjem obsegu kakor predvidevajo sedanje direktive, tako da bi se izboljšala komunikacija med naročniki in gospodarskimi subjekti ter zagotovilo učinkovito usklajevanje ponudbe in povpraševanja; meni, da bi bilo v primeru, da se predvidijo širitve področja uporabe postopka s pogajanji, treba uvesti dodatne zaščitne ukrepe pred zlorabo, npr. obveznost naročnika, da določi vsaj nekatere minimalne pogoje v zvezi z izvajanjem postopka za vse ponudnike že na začetku, kot je to običajno tudi v premišljenem zasebnem naročanju, in določiti zahteve za pisno dokumentacijo;

30. poziva Komisijo, naj pregleda sedanje pristope k ugotavljanju usposobljenosti dobaviteljev (zlasti okvirne pogodbe, dinamične nabavne sisteme in uporabo sistema za ugotavljanje usposobljenosti s strani naročnikov gospodarskih javnih služb), tako da vsi novi pristopi k ugotavljanju usposobljenosti zmanjšujejo stroške in skrajšujejo roke, so privlačni za naročnike in gospodarske subjekte ter dosegajo najboljše možne rezultate;

31. vztraja pri sistematičnem sprejemanju alternativnih ponudb (ali različic), saj so ključne za spodbujanje in širjenje inovativnih rešitev; poudarja, da specifikacije, ki navajajo zahtevani učinek in funkcionalne zahteve, ter izrecno sprejemanje različic dajejo ponudnikom možnost, da predlagajo inovativne rešitve, zlasti v visoko inovativnih sektorjih, kot so IKT; poziva tudi k preučitvi vseh možnosti – tako zakonodajnih kot nezakonodajnih – za zagotovitev, da bi bila javna naročila bolj usmerjena k spodbujanju inovacij v Evropi;

32. poziva Komisijo, naj v regulativni okvir o javnih naročilih uvede pojasnila, zlasti kar zadeva fazo izvajanja pogodbe (npr. o „bistveni spremembi“ veljavne pogodbe, o spremembah, ki se nanašajo na izvajalca, in o prekinitvi pogodb);

33. obžaluje, da imajo ponudniki samo omejene možnosti za odpravo izpuščenih podatkov v svojih ponudbah; zato poziva Komisijo, naj določi, katere izpuščene podatke lahko ponudniki popravijo in katere dodatne spremembe so dovoljene, ter razmisli o tem, kako zagotoviti preglednost in enako obravnavo;

34. poudarja, da bi morali imeti naročniki možnost uporabiti prejšnje izkušnje s ponudnikom na podlagi uradnega poročila o oceni; priporoča določitev časovne omejitve za izključitve, kar bi moralo zagotavljati preglednost in objektivnost; izpostavlja potrebo po zakonskem pojasnilu v direktivah 2004/17/ES in 2004/18/ES, ki bi navajalo, da lahko ponudnik, ki se mu v predhodnem postopku javnega naročanja dokaže kršitev, ponovno postane zanesljiv, potem ko utemeljeno dokaže, da je opravil temeljit postopek samoočiščenja; meni, da bi tako pojasnilo spodbujalo protikorupcijske mehanizme, ker bi okrepilo spodbude za pospešitev odpravljanja koruptivnih praks in bi odpravilo resne pravne negotovosti;

35. obžaluje, da v zeleni knjigi niso navedeni pomanjkljivosti, pomanjkanje strokovnega znanja in slabo poznavanje javnih naročil ter neustreznost strategij javnega naročanja; poudarja pomen spodbujanje profesionalnega obnašanja in zagotavljanja objektivnosti pri naročnikih in operaterjih na trgu, zlasti s podpiranjem razvoja ciljno usmerjenih programov usposabljanja; priporoča vzpostavitev mreže središč odličnosti v sedanjih nacionalnih okvirih ter spodbujanje izmenjave informacij in zgledov dobre prakse med državami članicami; spodbuja tudi krovne organizacije, tako na nacionalni ravni kot na ravni EU, naj si delijo odgovornost, da dajo na razpolago ustrezne informacije ter olajšajo izmenjavo informacij med svojimi člani po vsej Evropi; poudarja pomen jasnih in razumljivih priročnikov tako za naročnike kot za ponudnike; obžaluje, da dokumenta „Kupujmo zeleno! Priročnik o ekološkem – okolju prijaznem – javnem naročanju“ in „Kupujmo družbeno ozaveščeno: vodnik za upoštevanje socialnih vidikov pri javnem naročanju“, objavljena leta 2005 in 2010, v zvezi s tem nista dovolj uporabna;

36. ugotavlja, da se le 1,4 % naročil odda podjetjem iz druge države članice; poudarja, da bi profesionalizacija in boljše usposabljanje naročnikov in ponudnikov spodbudila vseevropsko konkurenco in boljše izkoriščanje prednosti notranjega trga za javna naročila;

Četrta naloga: izboljšan dostop za mala in srednja podjetja

37. poudarja, da je lahek dostop do javnih naročil za mala in srednja podjetja, ki so gonilna sila evropskega gospodarstva, bistven za ohranjanje zaposlenosti in za trajnostni razvoj, inovacije in rast; poudarja, da bodo poenostavitev postopkov in upravnih formalnosti, pa tudi oblikovanje strategij, prijaznih do malih in srednjih podjetij, ter izvajanje kodeksov dobre prakse olajšali dostop malih in srednjih podjetij do javnih naročil ter jim omogočili enakovrednejše in bolj pošteno sodelovanje; meni, da bi zagotavljanje poenostavljenega, enakega in pravičnega dostopa do javnih naročil za vse gospodarske subjekte privedlo do boljše uporabe denarja davkoplačevalcev; poudarja, da mala in srednja podjetja na splošno nimajo velike specializirane upravne zmogljivosti ter da je treba zato nujno zmanjšati upravno breme, s katerim se morajo soočati;

38. poudarja, da bi morala biti merila za izbor v zvezi s finančnim položajem, npr. glede prometa družbe, sorazmerna z naravo posameznega naročila; opozarja Komisijo in države članice, naj pri sprejemanju prožnih in uporabniku prijaznih instrumentov ne ustvarjajo novih ovir za mala in srednja podjetja ter naj prednostno upoštevajo njihove interese; poziva Komisijo, naj zaradi izboljšanja dostopa do postopkov javnih naročil in njihove preglednosti, zlasti v prid manjšim naročnikom in ponudnikom, posodobi spletno mesto „Tenders Electronic Daily“ (TED), da bo privlačnejše in prijaznejše do uporabnika, s tem pa tudi dostopnejše, obenem pa naj posebno pozornost nameni iskalnim merilom in kakovosti ter podrobnostim prevoda povzetka za vsako ponudbo; priporoča, da bi moralo spletno mesto TED uporabnikom ponuditi možnost opozarjanja, da bi bili obveščeni takoj po objavi novega razpisa;

39. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo v sporazum o vladnih naročilih vključena klavzula, ki bo EU omogočila, da pri dodeljevanju nekaterih javnih naročil da prednost evropskim proizvajalcem, zlasti malim in srednjim podjetjem, in sicer po vzoru klavzul, ki so jih druge države podpisnice tega sporazuma že uporabile;

40. poziva Komisijo, naj poveča ozaveščenost o pomembnosti razdeljevanja naročil po sklopih in razmisli o uporabi načela „uporabe ali razlage“, v skladu s katerim je treba pravila o zadevah, kot je razdelitev na sklope, uporabiti ali razložiti, zakaj niso bila uporabljena;

41. poudarja, da morajo naročniki bolj izkoristiti možnosti delitve javnih naročil na sklope, kar bi malim in srednjim podjetjem olajšalo udeležbo v javnih naročilih v kvalitativnem in kvantitativnim smislu ter izboljšalo raven konkurence; spodbuja mala in srednja podjetja, naj uporabljajo skupna naročila in združevanje pogodb, kar bi jim omogočalo ekonomijo obsega na področjih, kot sta logistika in prevoz; spodbuja javne organe, naj bodo prožni pri obravnavi teh sodobnih in prostovoljnih oblik ureditev; poziva Komisijo, naj preuči vse možnosti za spodbujanje začasnih ali stalnih skupin malih in srednjih podjetij ter malih struktur, da bi jim omogočila udeležbo v razpisih, ki niso razdeljeni na sklope, ne da bi morala delovati kot podizvajalci; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem preuči zlasti sedanjo prakso oddajanja v podizvajanje malim in srednjim podjetjem – pogosto pod manj ugodnimi pogoji kakor so zagotovljeni glavnemu izvajalcu – delov naročil, ki niso razdeljena na posamezne sklope in so preobsežna, da bi lahko v postopku javnega naročila sodelovala mala in srednja podjetja;

42. predlaga, naj se samostojne izjave ponudnikov dovolijo, če je to izvedljivo, in naj se originalni dokumenti zahtevajo samo od kandidatov na ožjem seznamu ali od uspešnega ponudnika, ob hkratnem izogibanju kakršnim koli zamudam ali izkrivljanjem trga zaradi nepravilnih izjav; poziva Komisijo, naj spodbuja možnost „potnega lista za javna naročila“, ki bi ga sprejele vse države članice in bi dokazoval, da gospodarski subjekt izpolnjuje pogoje, zahtevane v zakonodaji EU o javnih naročilih; poudarja, da bi bil evropski sistem predhodnega ugotavljanja usposobljenosti koristen instrument, če bi bil preprost, poceni in lahko dostopen za mala in srednja podjetja;

Peta naloga: zagotovitev premišljenih postopkov in preprečevanje nepoštenih ugodnosti

43. poziva Komisijo, naj za preprečevanje korupcije na področju javnih naročil spodbuja učinkovitejše prakse glede poročanja, vključno z izmenjavo informacij med državami članicami o izključitvi nepoštenih ponudnikov; poziva Komisijo, naj v skladu s priporočili iz resolucije 1729(2010) parlamentarne skupščine Sveta Evrope(9) zagotovi jasna pravila za zaščito informatorjev, poveča preglednost pogodb, ki se financirajo iz sredstev EU, ter spodbuja izobraževalne ukrepe na institucionalni ravni in za širšo javnost;

44. ugotavlja, da nekatere države članice že izvajajo učinkovite postopke dodeljevanja javnih naročil, ki zagotavljajo preglednost in ustrezno porabo davkoplačevalskega denarja; poziva Komisijo, naj preuči dobre prakse držav članic na tem področju in opredeli najučinkovitejša načela za javno naročanje v EU;

45. izpostavlja, da je eden od ciljev direktiv boj proti korupciji in favoriziranju; poudarja, da se države članice soočajo z različnimi izzivi na tem področju in da bi bolj izdelan evropski pristop tvegal, da bi spodkopal prizadevanja za racionalizacijo in poenostavitev predpisov ter namesto tega ustvaril še več birokracije; opozarja, da sta načeli preglednosti in konkurence ključni v boju proti korupciji; zahteva skupni pristop na področju samoočiščevalnih ukrepov za preprečevanje izkrivljanja na trgu in zagotovitev pravne varnosti za gospodarske subjekte in naročnike;

46. meni, da bi morala biti javna naročila pregledna in odprta za javni nadzor, saj zadevajo javna sredstva; naproša Komisijo za pojasnitev, da se zagotovi pravna varnost lokalnim in drugim javnim organom in da lahko ti svoje državljane obvestijo o svojih pogodbenih obveznostih;

47. poziva Komisijo, naj oceni težave, povezane z izjemno nizkimi ponudbami in predlaga ustrezne rešitve; priporoča, naj naročniki v primeru prejetja neobičajno nizkih ponudb zagotovijo pravočasne in zadostne informacije drugim ponudnikom, da jim omogočijo oceno, ali obstajajo razlogi za začetek revizijskega postopka; poziva k večji skladnosti med skupno zunanjo trgovinsko politiko EU in praksami v državah članicah, ki sprejemajo izjemno nizke ponudbe;

Šesta naloga: razširitev uporabe e-javnih naročil

48. pozdravlja zeleno knjigo Komisije o razširitvi uporabe e-javnih naročil; poudarja, da akcijski načrt na področju e-javnih naročil ni dosegel svojega cilja in da je potrebno obsežnejše politično vodstvo na vseh ravneh upravljanja – vključno z ravnijo EU –, da bi ohranili in pospešili prehod na e-javna naročila; želi zagotoviti, da bo vsaj 50 % postopkov javnih naročil, ki jih izvedejo institucije EU in države članice, opravljenih po elektronski poti v skladu z zavezo, ki so jo vlade držav članic leta 2005 sprejele na ministrski konferenci o e-upravi v Manchestru;

49. poudarja, da mora odigrati Komisija edinstveno vlogo pri spodbujanju napredka na področju standardizacije in infrastrukture; denimo za e- podpise in datume je treba zaradi varnosti določiti skupno dogovorjeno obliko; poziva Komisijo, naj razvije zadevne skupne standarde; poudarja, da lahko obremenjujoče tehnične zahteve za preverjanje pristnosti ponudnikov delujejo kot ovire za izvajalce; v tej zvezi poudarja potrebo po razvoju standardiziranega sistema za e-podpis; poziva države članice, naj razvijejo storitev validacije za potrdila, ki jih pod njihovim nadzorom izdajo overitelji;

50. poudarja, da je treba za zagotovitev medobratovalnosti različnih sistemov in preprečevanje odvisnosti od ponudnika upoštevati odprte standarde in nevtralnost tehnologije; poziva Komisijo, naj zagotovi resnično medobratovalnost med različnimi platformami za e-javna naročila, ki že obstajajo v državah članicah, pri čemer je treba v večji meri uporabiti rezultate, pridobljene s pobudami EU, kot sta PEPPOL in e-CERTIS;

51. poudarja, da je treba morebitne zakonodajne predloge za razširitev in poenostavitev uporabe e-javnih naročil vključiti v revizijo glavnih direktiv o javnih naročilih ter da morajo biti skladni s področjem uporabe in splošnimi predpisi o javnih naročilih, kot so obveznosti, povezane s pragi;

52. poudarja, da lahko e-javna naročila spodbudijo poenostavitev celotnega procesa javnih naročil in ustvarijo učinkovitost, ki bi povzročila bistveno zmanjšanje stroškov in prihranek časa tako za podjetja kot za javno upravo ter povečala preglednost in dostopnost; opozarja, da zlasti elektronsko oddajanje naročil odpira nove možnosti za posodobitev uprave na področju javnih naročil; ponavlja dejstvo, da bi morala biti e-naročila cenejša, hitrejša in preglednejša kakor konvencionalni postopki javnega naročanja; kljub temu meni, da so izboljšanja še vedno mogoča in da bi morali narediti več glede dostopa do zanesljivih, primerljivih in objektivnih informacij in statističnih podatkov; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo čezmejno uporabo e-javnih naročil;

53. poudarja, da zakonodaja ni edini ključni dejavnik za spodbujanje sprememb; zato poziva Komisijo, naj razišče nove načine za izmenjavo izkušenj, delitev najboljših praks ter prenos znanja prek meja med lokalnimi in regionalnimi akterji; poudarja, da je nujno nadalje okrepiti zmogljivosti in razumevanje osebja, ki se ukvarja z e-javnimi naročili, ter prek nacionalnih in/ali evropskih spodbud zagotoviti enake pogoje za mala, srednja in velika podjetja, s čimer bi malim in srednjim podjetjem pomagali pri gradnji znanja in zmogljivosti; pozdravlja instrument za povezovanje Evrope kot nov instrument, s katerim bi okrepili čezmejna e-javna naročila in omogočili razvoj enotnega digitalnega trga;

54. pozdravlja najavo v akcijskem načrtu Komisije za e-upravo 2011–2015, da bo platformo epractice.eu razvila v učinkovito orodje za izmenjavo izkušenj in informacij med strokovnimi delavci držav članic in e-uprave, ter poziva k razširitvi področja uporabe na lokalne in regionalne strokovne delavce;

55. naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to resolucijo Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

UL L 134, 30.4.2004, str. 1.

(2)

UL L 335, 20.12.2007, str. 31.

(3)

UL L 23, 27.1.2010, str. 35.

(4)

Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0233.

(5)

Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0146.

(6)

Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0173.

(7)

UL C 67E, 18.3.2010, str. 10.

(8)

http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/business-environment/files/smes_access_to_public_procurement_final_report_2010_en.pdf

(9)

      Resolucija 1725(2010) parlamentarne skupščine Sveta Evrope o zaščiti informatorjev, sprejeta 29. aprila 2010.


OBRAZLOŽITEV

Zakonodaja EU na področju javnih naročil letos praznuje okroglo obletnico. Pred štiridesetimi leti, 26. julija 1971, je prvič začela veljati Direktiva 71/305/EGS o javnih naročilih gradenj. Ta dogodek se redko omenja, pa tudi v zeleni knjigi o modernizaciji politike EU na področju javnih naročil je sklic nanj naveden le enkrat. Tako naj bi bila 40. obletnica naposled priložnost za ovrednotenje in analizo uspehov in neuspehov politike EU na področju javnih naročil.

Uspehi: zakonodaja EU na področju javnih naročil je veliko prispevala k preglednejšim javnim naročilom ter ukrepom proti korupciji in favoriziranju, spodbudila je profesionalizacijo javnih naročnikov in prispevala tudi k znižanju cen – vendar se tukaj že kaže slabost, kajti v številnih študijah in mnenjih je izražena kritika, da naj bi nizke cene šle na račun kakovosti in inovacij, premalo pa naj bi se upoštevali tudi trajnost izdelkov in storitev ter s tem stroški njihovega celotnega življenjskega cikla.

Drugi stroški so se nasprotno povišali, kajti z enostranskim poudarjanjem pravnih vprašanj so se povišali transakcijski stroški, drago pa je bilo treba plačati tudi zunanje svetovanje. Poleg tega se je nehote okrepila težnja javnih organov, da se pri pravni negotovosti zatekajo v birokratske postopke, se s tem izognejo tveganjem in v primeru dvoma naročilo oddajo za najcenejše izdelke ali storitve, ne pa za najinovativnejše ali na sploh najboljše. Tak razvoj je posebno dvomljiv v časih gospodarske krize in pomanjkanja javnih sredstev.

Zato je dobrodošlo, če želi Komisija z revizijo poenostaviti zakonodajo EU na področju javnih naročil in jo narediti prožnejšo. Toda iz priložene zelene knjige so razvidna tudi protislovja. Obseg 114 vprašanj in podrobnosti o njih vzbujajo vtis, da se želi poseči v mikroureditev oddaje javnih naročil, poleg tega pa so nekatera vprašanja oziroma dani predlogi protislovni. Tako so lahko na primer kvote ali zavezujoči cilji pri pridobivanju naročil v nasprotju z navedenim ciljem poenostavitve in večje pravne varnosti ter prispevajo k nadaljnji birokratizaciji in pretiranemu zatekanju v pravo v negativnem pomenu.

Poročevalka zastopa stališče, da bi morala revizija direktiv o javnih naročilih izhajati iz tega, da je zakonodaja EU na področju javnih naročil zdaj že ustaljena praksa v Evropi. Na začetku so bili potrebni strogo formalizirani postopki, da bi se vzpostavila določena strokovnost pri praksi oddaje javnih naročil in da bi se naročniki navadili na načela preglednosti, nediskriminacije in konkurence, zdaj pa je to že ustaljena praksa. Zdaj je treba zakonodajo na področju javnih naročil znova racionalizirati in jo vrniti k njenemu dejanskemu jedru, to je zagotavljanju preglednosti, nediskriminaciji in varstvu konkurence.

Pravna jasnost in varnost

Seveda je treba revizijo izvesti previdno, kajti dobra praksa ne bi smela biti postavljena pod vprašaj – sem spada na primer razdelitev na dve direktivi oziroma podrazdelitev na gradnje, blago in storitve, pa tudi podrazdelitev na storitve A in storitve B. Posebni predpisi za storitve B temeljijo pretežno na lokalnem značaju teh storitev. Vendar se nejasnosti pojavljajo pri nekaterih finančnih storitvah, jasneje pa je treba urediti tudi umestitev služb za pomoč pri nesrečah.

Poleg tega obstajajo številne pravne nejasnosti, ki so v preteklosti povzročale vedno nove pritožbene ali sodne postopke. Pri oddaji javnih naročil so spori posebno pogosti, revizija pa naj bi prispevala k zmanjševanju te „kulture sporov“ in večji pravni varnosti. Le tako je mogoče bolje in preprosteje izkoristiti možnosti oddaje javnih naročil za inovativni in trajnostni gospodarski razvoj, ki je prav v časih gospodarske krize in visokega javnega dolga zelo pomemben.

Tako bi moralo biti na področju uporabe direktiv pojasnjeno, da gre za ureditev javnih naročil, od katerih mora imeti javni naročnik v skladu z nedavnimi sodbami Sodišča neposredno gospodarsko korist; da javno-javno sodelovanje v skladu z opredelitvami Sodišča ni del zakonodaje na področju javnih naročil in da niti koncesije za storitve ne spadajo na področje direktiv o javnih naročilih.

Če Komisija pri koncesijah za storitve predloži ločeno ureditev, bi ta morala biti v skladu z nedavnimi sodbami Sodišča omejena na najnujnejše, področje uporabe bi moralo biti opredeljeno v skladu z direktivo o storitvah, hkrati z revizijo pa bi morala potekati tudi parlamentarna obravnava, da bi se preprečila nadaljnja drobitev predpisov in zagotovila usklajenost. V tem okviru bi bilo nato treba pojasniti tudi nujno pravno varnost za javno-zasebna partnerstva.

Inovacije in trajnostna naročila

Poročevalka izrecno pozdravlja prizadevanja Evropske komisije, da bi oddaja javnih naročil bolj koristila splošnim družbenim ciljem, vendar opozarja, da so največja ovira same direktive o javnih naročilih. Dokler je merilo najcenejše ponudbe v direktivah enakovredno ekonomsko najugodnejši ponudbi, se bo na tem področju v zvezi z velikimi gospodarskimi težavami javnih naročnikov malo spremenilo. Tukaj bo dosežena sprememba le, če bo ekonomsko najugodnejša ponudba (na primer po načelu „apply or explain“ (uporabi ali pojasni)) postala pravilo, merila za presojo ponudbe pa učinkovitejša.

Oddaja naročil bi torej morala potekati po merilu ekonomsko najugodnejše ponudbe, vključiti pa bi bilo treba vse stroške življenjskega cikla gradnje, blaga in storitev, pri čemer je Komisija izrecno pozvana, naj razvije metodologijo za vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu, ki presega metodologijo, doslej enostransko usmerjeno na energetsko učinkovitost, in zajema vsa vprašanja v zvezi s trajnostjo.

Dalje bi bilo treba pojasniti, da se merila trajnostne in etično odgovorne proizvodnje lahko vključijo v tehnične specifikacije. Pravnih razlogov, ki bi to prepovedovali, ni, nasprotno – iz sodbe Sodišča v zadevi Wienstrom(1) je jasno razvidno, da je pri trajnostnih naročilih odločilen prav postopek proizvodnje.

Z revizijo bi bilo treba pojasniti tudi vprašanja, pri katerih je lahko enostranska razlaga zakonodaje na področju javnih naročil v nasprotju s splošnimi družbenimi cilji iz evropskih pogodb, pa tudi strategije EU 2020. Treba bi bilo na primer preveriti, koliko lahko javni naročniki (na primer bolnišnice) pri naročilih živil uporabljajo tudi regionalne proizvode, da bi preprečili nepotrebno onesnaževanje okolja.

Poenostavitev in večja prožnost

Poenostavitev predpisov EU na področju javnih naročil in boljši dostop do prožnih instrumentov bosta prispevala k spodbujanju trajnostnih in inovativnih naročil. Poročevalka tukaj predlaga različne možnosti, kot so sistematično spremljanje trga, učinkovitejša uporaba postopka s pogajanji in predhodno objavo ter nadaljnjimi spremljevalnimi ukrepi za večjo preglednost ali splošna dopustitev variantnih ponudb, pri čemer se posebno upoštevajo ponudbe z vidika trajnostnega razvoja. Za doseganje okoljsko učinkovitih in inovativnih rezultatov javnih naročil je možnost sklicevanja na izvedbene in funkcionalne zahteve primernejša od podrobnih tehničnih specifikacij. Olajšati je treba tudi prilagajanje oziroma popravljanje napak v razpisu – seveda z ustreznimi jamstvi za zagotovitev preglednosti in nadzora nad postopkom.

Poleg tega je v okviru revizije potrebna razprava o prilagoditvi mejnih vrednosti. To je razvidno iz številnih stališč, sicer pa se o tem vprašanju tudi zelo burno razpravlja, in zagotovo bi bila v zvezi s tem smiselna dodatna obravnava.

Poročevalka pa še opozarja, da se pri postopku oddaje naročila ne sme precenjevati pravna stran, temveč mora Komisija bolj podpreti tudi praktično stran, na primer pri organizaciji izmenjave izkušenj ali razvoju dobre prakse in metod, pa tudi programih usposabljanja v državah članicah. Usposabljanje poleg tega ne bi smelo biti namenjeno samo lokalnim naročnikom, temveč bi moralo vključevati tudi oblikovalce politik in druge akterje, zlasti nevladne organizacije, ki opravljajo socialne storitve. Tukaj bi bilo mogoče črpati tudi iz francoskih izkušenj, kajti v Franciji se ta model zdaj preskuša.

Dostop malih in srednjih podjetij (MSP)

Poročevalka je že v lanskem poročilu o novostih na področju javnih naročil opozorila na pomembnost tega vprašanja in predlagala različne instrumente za boljši dostop MSP. Pri dostopu MSP do javnih naročil obstajajo številne ovire, v številnih državah članicah pa je pomanjkljivo tudi izvajanje Akta o malih podjetjih.

Poročevalka zato predlaga ukrepe, ki bodo po eni strani znižali transakcijske stroške MSP, kot je načelo enkratnega opravljanja formalnosti, v skladu s katerim morajo originalne izvode dokumentov na koncu postopka oddaje naročila predložiti samo uspešni ponudniki, oziroma razvoj standardiziranega dodelitvene izkaznice v obliki elektronskega registra, v katerem so shranjena ustrezna potrdila. Taki sistemi v nekaterih državah članicah že obstajajo.

Po drugi strani bi bilo treba odločneje zahtevati in močneje podpirati podrazdelitev na ločene sklope, pri čemer bi se lahko uporabil postopek „apply or explain“, ki bi zagotovil večjo preglednost.

Nadaljnji ukrepi za krepitev MSP so usmerjenost na ekonomsko najugodnejšo ponudbo, boljši dostop variantnih ponudb, okrepljena uporaba postopka s pogajanji ter na splošno poenostavitev in večja prožnost predpisov na področju javnih naročil.

E-javna naročila

Akcijski načrt o vzpostavitvi sistema e-javnih naročil na evropski ravni na žalost ni dosegel cilja, in sicer da bi bilo leta 2010 50 % javnih naročil elektronskih. Povprečje je namreč komaj 5 %. Le redke države, kot je Portugalska, so bile tukaj uspešne. Poročevalka zato pozdravlja zeleno knjigo o e-javnih naročilih in poziva Evropsko komisijo, naj na tem področju prevzame večjo politično odgovornost in v revizijo direktiv o javnih naročilih vključi potrebne predpise v podporo e-javnim naročilom v EU.

(1)

Sodišče, zadeva C-448/01, EVN AG in Wienstrom GmbH proti Republiki Avstriji, 4. december 2003, Recueil (2003), I-14527.


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (1. 9. 2011)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o modernizaciji področja javnih naročil

(2011/2048(INI))

Poročevalec: Kader Arif

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poziva države podpisnice sporazuma o vladnih naročilih (GPA), naj ta sporazum čim prej spremenijo, da bi bilo na mednarodni ravni več pravičnosti in preglednosti, s tem ko bi se učinkoviteje borili proti korupciji ter pri tem upoštevali večfunkcionalnost politike javnih naročil; poziva jih, naj pri svojih teritorialnih ali sektorskih pridržkih glede ratifikacije prihodnjega sporazuma ravnajo preudarno; obžaluje, da doslej nobena izmed najpomembnejših držav v vzponu ni podpisala sporazuma o vladnih naročilih; te države poziva, naj sodelujejo pri postopku revizije, zatem pa naj hitro sklenejo in ratificirajo prihodnji sporazum;

2.  poudarja, da je treba trgovinsko politiko spremeniti v resničen instrument za trajnostni razvoj in za ustvarjanje novih in boljših delovnih mest; poziva Komisijo k oblikovanju trgovinske politike, ki bi bila v skladu z močno industrijsko politiko in s pomočjo katere bi bilo mogoče ustvariti veliko delovnih mest; poudarja, da za trgovinske partnerje Evropske unije veljajo pravila in da morajo skrbeti za njihovo upoštevanje, sicer lahko pride do kršitev mednarodnih obveznosti in do močnega oviranja delovanja notranjega trga;

3.  opozarja da sporazum o vladnih naročilih, ki mora še naprej biti glavni instrument za urejanje javnega naročanja na mednarodni ravni, zagotavlja posebno in diferencirano obravnavanje držav v razvoju; poziva Komisijo, naj to načelo spoštuje v svojih dvostranskih odnosih s temi državami;

4.  poudarja, da se v razmerah vse hujše mednarodne konkurence evropska podjetja med seboj razlikujejo glede na inovacijsko zmogljivost, visoko tehnologijo, ki jo razvijajo, ter kakovost socialnih in okoljskih standardov, ki jih izpolnjujejo; poziva Komisijo, naj v sporazumu o vladnih naročilih poleg merila cene spodbuja priznanje dodatnih meril, povezanih z dodeljevanjem javnih naročil, zlasti zmožnost zagotavljanja večje varnosti pri delu; poziva Komisijo, naj podpre priznanje dodatnih meril v sporazumu o vladnih naročilih, ki bodo dopolnjevala merilo cene za dodelitev javnih naročil; poziva Komisijo, naj v svojih pogajanjih v zvezi s sporazumom o prosti trgovini z državami, ki niso pogodbenice sporazuma o vladnih naročilih, uvede te dodatne pogoje, pri čemer je treba pri izboru in določitvi teh pogojev upoštevati stopnjo razvitosti druge pogodbenice; meni, da bi boljša pravila o javnih naročilih omogočila ustvarjanje več kakovostnih delovnih mest, podprla evropsko industrijsko politiko ter spodbujala trajnostni družbeni in okoljski razvoj;

5.  poziva Komisijo, naj v evropske direktive vključi določbe konvencije št. 94 Mednarodne organizacije dela o določbah o delu v javnih naročilih, da bi spodbudila družbeno odgovorno oddajo javnih naročil, od ponudnikov in naročnikov pa zahtevala, da se ravnajo po plačilnih pogojih in drugih lokalno veljavnih delovnih pogojih tarifnih pogodb ali nacionalnih predpisov;

6.  poudarja, da so javna naročila ustrezen instrument gospodarske politike za doseganje kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih ciljev glede okoljsko trajnostnega razvoja kot tudi za spodbujanje visokih socialnih standardov na svetovni ravni; poziva Komisijo, naj v trgovinske sporazume vključi določbo za ciljno usmerjene spodbude podjetjem, da bi bila javna naročila socialno in okoljsko prijaznejša ter spodbudna za inovacije;

7.  opozarja Komisijo, da direktivi 2004/17/ES in 2004/18/ES nudita nekaj manevrskega prostora za vključevanje socialnih, okoljskih in trajnostnih standardov, če so ti neposredno povezani z javnim naročilom, vendar mora biti cilj posodobitve veljavne zakonodaje razširitev tega manevrskega prostora in zmanjšanje omejitev, da bi bilo mogoče bolje izkoristiti možne sinergije javnih naročil za doseganje ciljev na drugih ustreznih področjih politike;

8.  opozarja, da je treba povečati učinkovitost javne porabe z vidika njenega pozitivnega vpliva na socialno in okoljsko delovanje domačih in mednarodnih podjetij ter izkoristiti priložnosti, da bi evropska in svetovna trgovina z odgovornim naročanjem postali bolj socialno usmerjeni in okolju prijaznejši;

9.  poudarja, da lahko podjetja s ponujanjem visokih standardov pri odzivanju na razpise za oddajo ponudbe pri javnem naročanju vplivajo na zaposlovanje, dostojno delo, upoštevanje delovnega prava in socialnih predpisov, dostopnost, pravično trgovino, spoštovanje človekovih pravic in socialno zavzetost ter spodbujajo te vidike; zato poziva Komisijo, naj upošteva in uvede ustrezen zakonodajni prostor s posodobitvijo sporazumov o javnih naročilih;

10. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo v sporazum o vladnih naročilih vključena klavzula, ki bo EU omogočila, da pri dodeljevanju nekaterih javnih naročil da prednost evropskim proizvajalcem, zlasti malim in srednjim podjetjem, in sicer po vzoru klavzul, ki so jih druge države podpisnice tega sporazuma že uporabile;

11. meni, da so veljavni predpisi o javnih naročilih preveč zapleteni in bi utegnili biti praktično neizvedljivi za manjše kupce ter za mala in srednja podjetja, s čimer bi ustvarili netarifno oviro za trgovino; zato poziva Komisijo, naj v predlagani zakonodaji o posodobitvi predpisov o javnih naročilih upošteva potrebe malih kupcev ter malih in srednjih podjetij, da bi tako povečala njihovo udeležbo v javnih naročilih in mednarodni trgovini; poziva tudi k poenostavitvi upravnih postopkov v zvezi z uporabo informacijskih tehnologij, zlasti pri spletnih javnih razpisih; odločno poziva Komisijo k upoštevanju družbene vrednosti malih in srednjih podjetij pri posodabljanju javnih naročil, k sprejetju posebnih ukrepov za spodbujanje njihove udeležbe v javnih naročilih ter k okrepitvi njihovega konkurenčnega položaja;

12. poziva Komisijo, naj poenostavi direktivi 2004/17/ES in 2004/18/ES, poenostavi postopek oddaje javnih naročil, zmanjša podrobnost določb in zmanjša upravna bremena, s čimer bi izboljšala poslovno okolje za evropske kupce in podjetja ter za trgovinske partnerje EU, zagotovila pošteno konkurenco ter izboljšala uspešnost in učinkovitost evropskih javnih naročil; zato poudarja, da je treba izboljšati poslovno okolje za mala in srednja podjetja s prilagoditvijo pragov, zmanjšanjem upravnih bremen in povečanjem prostora za ukrepanje;

13. meni, da je bistven jasen pregled nad tujimi podjetji, ki poslujejo na evropskem ozemlju, zlasti če za svoje dejavnosti prejemajo znatno pomoč domače države; je zaskrbljen zaradi mogočega izogibanja pravilom notranjega trga s strani tujih podjetij, ki v EU ustanavljajo hčerinske družbe ali kupujejo evropska podjetja; zato poziva Komisijo, naj ustanovi organ, ki bo odgovoren za vnaprejšnje preglede tujih naložb po vzoru odbora za tuje naložbe v ZDA (CFIUS);

14. meni, da evropski trg ne more biti še naprej enostransko odprt za gospodarske subjekte iz tretjih držav, in Komisijo poziva, naj predlaga oblikovanje učinkovitega instrumenta, ki bo po eni strani spodbujal spoštovanje načela večje vzajemnosti z državami, ki evropskim gospodarskim subjektom, ne glede na to, ali so podpisnice sporazuma o vladnih naročilih ali ne, trenutno ne omogočajo enakovrednega dostopa, po drugi strani pa zagotovil pravične in enake konkurenčne pogoje na svetovni ravni;

15. poziva Komisijo, naj v dvostranskih pogajanjih z industrijskimi državami nastopi odločnejše, da bi dosegla boljši dostop do trga in večjo vzajemnost pri javnih naročilih; poudarja, da pravi dostop do trga ne sme biti omejen z netarifnimi ovirami, in poziva Komisijo, naj temu vprašanju posebno pozornost nameni v svojih mednarodnih pogajanjih;

16. opozarja, da so poglavja o javnih naročilih v trgovinskih sporazumih EU del mednarodno zavezujočih sporazumov, zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da vsebina teh poglavij ni v nasprotju s sedanjimi prizadevanji za posodobitev zakonodaje o javnih naročilih v Evropski uniji, vključno z revizijo pragov za javne razpise;

17. meni, da je za uveljavljanje interesov podjetij iz EU v tretjih državah potreben preudaren izbor instrumentov in ciljev politike ter da je v gospodarsko težkih časih malo verjetno, da bi kakršen koli premik k protekcionizmu prispeval k oživitvi evropskega gospodarstva;

18. meni, da pravnomočna obsodba v državi članici zaradi kaznivih dejanj v okviru mafije ali organiziranega kriminala predstavlja razlog za izključitev evropskih in neevropskih podjetij iz javnih razpisov v vseh državah članicah EU;

19. glede na pomembno vlogo, ki jo imajo velika podjetja, njihove hčerinske družbe in njihove dobavne verige v mednarodni trgovini, meni, da je treba družbeno in okoljsko odgovornost podjetij vključiti v trgovinske sporazume Evropske unije.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

31.8.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

2

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

William (grof) Dartmouthski, Kader Arif, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Yannick Jadot, Metin Kazak, Bernd Lange, David Martin, Vital Moreira, Paul Murphy, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Niccolò Rinaldi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Gianluca Susta, Keith Taylor, Paweł Zalewski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Catherine Bearder, George Sabin Cutaş, Mário David, Albert Deß, Salvatore Iacolino, Maria Eleni Kopa (Maria Eleni Koppa), Elisabeth Köstinger, Marietje Schaake

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Roger Helmer, Patrice Tirolien


MNENJE Odbora za proračunski nadzor (14. 7. 2011)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o modernizaciji področja javnih naročil

(2011/2048(INI))

Pripravljavec mnenja: Bart Staes

POBUDE

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da je pri porabi sredstev EU za zaščito interesov davkoplačevalcev EU bistvenega pomena pravilno izvajanje predpisov o javnih naročilih v državah članicah; opozarja, da javna poraba za gradnje, blago in storitve znaša približno 19 % BDP v EU (2009) in da skoraj petina te porabe sodi v področje uporabe direktiv EU o javnih naročilih (približno 420 milijard EUR ali 3,6 % BDP EU), kot je navedeno v sporočilu Komisije o boju proti korupciji v EU iz leta 2011(1); opominja, da je po podatkih Evropskega računskega sodišča(2) samo nespoštovanje teh predpisov razlog za 43 % vseh opredeljivih napak ter približno tri četrtine ocenjene stopnje napak pri porabi kohezijskih sredstev;

2.  poziva Komisijo, naj opravi ustrezno analizo pravil, ki izhajajo iz sodne prakse EU, da bi pojasnila pravni okvir in vsem stranem zagotovila večjo pravno varnost;

3.  poziva Komisijo, naj nemudoma predlaga ustrezna pravila za preprečevanje korupcije in favoritizma ter vzpostavi enake pogoje za vse udeležence v postopkih oddaje javnih naročil; poziva jo, naj uvede enotno opredelitev navzkrižja interesov pri javnih naročilih ter sprejme vse potrebne ukrepe za preprečevanje korupcije z dogovorjenim oddajanjem ponudb v javnih naročilih;

4.  poudarja, da bi morala reforma javnih naročil povečati učinkovitost javne porabe, zagotoviti, da bi bila poraba javnih sredstev smotrna, in kar najbolj izboljšati rezultate javnih naročil z uporabo jasnih, preglednih in prilagodljivih postopkov, ki bodo ponudnikom po vsej Evropski uniji zagotovili enakopraven položaj pri razpisih;

5.  poziva Komisijo, naj za preprečevanje korupcije na področju javnih naročil spodbuja učinkovitejše prakse glede poročanja, vključno z izmenjavo informacij med državami članicami o izključitvi nepoštenih ponudnikov; poziva Komisijo, naj v skladu s priporočili iz resolucije 1729(2010) parlamentarne skupščine Sveta Evrope(3) zagotovi jasna pravila za zaščito informatorjev, poveča preglednost pogodb, ki se financirajo iz sredstev EU, ter spodbuja izobraževalne ukrepe na institucionalni ravni in za širšo javnost;

6.  poudarja pomen izobraževanja naročnikov in kampanj za razširjanje informacij o veljavnih predpisih s področja javnih naročil kot pomembnih orodij za zagotavljanje sodelovanja, temelječega na obveščenosti, v postopkih in preprečevanje napak; predlaga, da se v vseh državah članicah vzpostavi osrednja služba za pomoč uporabnikom, ki bi posebno pozornost namenjala malim in srednjim podjetjem;

7.  poziva Komisijo, naj v regulativni okvir o javnih naročilih uvede pojasnila, zlasti kar zadeva fazo izvajanja pogodbe (npr. o „bistveni spremembi“ veljavne pogodbe, o spremembah, ki se nanašajo na izvajalca, in o prekinitvi pogodb);

8.  poziva Komisijo, naj spodbuja trajnostna javna naročila, pri katerih se upoštevajo socialna in okoljska merila ter merila pravične trgovine, tako da države članice obveže, da v pogodbeno dokumentacijo vključijo ustrezne zahteve;

9.  ugotavlja, da e-javna naročila izboljšujejo dostopnost, preglednost, učinkovitost in konkurenčnost; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo čezmejno uporabo e-javnih naročil;

10. ugotavlja, da nekatere države članice že izvajajo učinkovite postopke dodeljevanja javnih naročil, ki zagotavljajo preglednost in ustrezno porabo davkoplačevalskega denarja; poziva Komisijo, naj preuči dobre prakse držav članic na tem področju in opredeli najučinkovitejša načela za javno naročanje v EU;

11. poziva Komisijo, naj pregleda obstoječa kvalitativna merila za izbiro ter pri tem kot dokazilo o ekonomskem in finančnem stanju gospodarskega subjekta poleg bilance stanja zahteva izkaz denarnih tokov, ki nazorno prikazuje finančno trdnost;

12. poziva Komisijo, naj predlaga, kako poenostaviti postopek javnih naročil in zmanjšati upravno obremenitev ponudnikov, ter tako izboljša možnosti malih in srednjih podjetij za dostop do javnih naročil, kot je poudarjeno v poročilu Parlamenta o aktu za mala podjetja (2008/2237(/INI)); poudarja, da se bo s tem zmanjšalo tudi tveganje upravnih napak; predlaga uporabo centralnega ali regionalnega registra ali potnega lista, da bi zmanjšali upravno breme za mala in srednja podjetja, ki ga povzročajo zahteve v fazi izbora.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

13.7.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Pierre Audy, Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Andrea Cozzolino, Tamás Deutsch, Martin Ehrenhauser, Jens Geier, Gerben-Jan Gerbrandy, Ingeborg Gräßle, Iliana Ivanova, Bogusław Liberadzki, Monica Luisa Macovei, Aldo Patriciello, Crescenzio Rivellini, Paul Rübig, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Bart Staes, Søren Bo Søndergaard

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Thijs Berman, Zuzana Brzobohatá, Derk Jan Eppink, Christofer Fjellner, Marian-Jean Marinescu, Jan Mulder

(1)

  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru z naslovom Boj proti korupciji v EU (KOM(2011)0308).

(2)

    Letno poročilo Računskega sodišča za proračunsko leto 2009, skupaj z odgovori institucij (UL C 303, 9.11.2010, str. 1).

(3)

    Resolucija 1725(2010) parlamentarne skupščine Sveta Evrope o zaščiti informatorjev, sprejeta 29. aprila 2010.


MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (18. 7. 2011)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o modernizaciji področja javnih naročil

(2011/2048(INI))

Pripravljavka mnenja: Julie Girling

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da javno naročanje ustvarja približno 17 % BDP EU in je bistveno tržno orodje, ki je usmerjeno v družbene potrebe in ki lahko poleg uresničevanja drugih ciljev prispeva k spodbujanju trajnostnega zaposlovanja, delovnih razmer, inovacij zlasti za podjetja, v prvi vrsti za mala in srednja, in socialne vključenosti ter obravnava zaposlitvene potrebe ranljivih in prikrajšanih družbenih skupin, lahko pa tudi pomembno prispeva k izpolnjevanju ciljev EU 2020, poleg tega poudarja pomembno vlogo javnih naročil pri spodbujanju evropskega socialnega modela, ki temelji na kakovostnih delovnih mestih, enakih možnostih, nediskriminaciji in socialni vključenosti; hkrati poudarja, da uporaba zakonodaje s področja javnih naročil pri opravljanju osebnih socialnih storitev pogosto ni najboljša za doseganje optimalnih rezultatov za uporabnike zadevnih storitev;

2.  opozarja, da veljavna zakonodaja EU na področju javnih naročil omogoča upoštevanje socialnih vidikov v postopkih javnih naročil, vendar meni, da je pri tem treba razjasniti praktično uporabo;

3.  podpira ohranitev sedanje razvrstitve storitev v kategoriji A in B, pri čemer je slednja namenjena predmetom naročila, ki ne vključujejo čezmejne konkurence ali imajo lastnosti, zaradi katerih je javno naročilo EU neprimerno, na primer zdravstvo in socialne storitve;

4.  priznava, da javni organi porabijo več kot 16 % BDP EU, zato jih je treba spodbuditi, naj si še bolj prizadevajo, da bi s to porabo pospeševali rešitve za socialne inovacije in priložnosti na trgu dela, zlasti z zagotavljanjem učinkovitejših javnih storitev;

5.  podpira spodbujanje socialnih javnih naročil na področju blaga, npr. z uporabo meril pravične trgovine;

6.  priznava pomen sporazuma o vladnih naročil, ki bi utegnil omejiti obseg zakonodajnih prilagoditev na ravni EU, saj mnoge postopkovne zahteve izvirajo neposredno iz tega sporazuma, vendar poudarja, da so predpisi o javnih naročilih na nekaterih področjih celo bolj omejevalni kot v sporazumu o vladnih naročilih; poziva Komisijo, naj si, ob upoštevanju veljavnih načel (konkurenca, preglednost, nediskriminacija, gospodarnost), prizadeva za bolj preprosta in prilagodljiva pravila, zato da bi olajšala in spodbujala socialna javna naročila;

7.  poudarja, da bi lahko razvoj zakonodaje Evropske unije na področju javnih naročil pripomogel k natančnejši opredelitvi nekaterih osnovnih konceptov in pojmov, s čimer bi zagotovili večjo pravno varnost za naročnike, podjetja in delavce;

8.  poziva Komisijo, naj uradno prizna druge načine za izbiro ponudnikov, kot sta metodi „lastno opravljanje storitev“ in „koncesija za opravljanje storitev“, ter izrecno prizna enako vrednost vseh možnosti sklepanja pogodb in financiranja socialnih storitev splošnega pomena;

9.  meni, da mora direktiva naročnike spodbujati in jim izrecno dovoljevati sklicevanje na horizontalne cilje politik;

10. priznava, da imajo naročniki pomembno vlogo, saj svojo kupno moč uporabljajo za nakup blaga in storitev z večjo „družbeno vrednostjo“; poudarja, da lahko socialna javna naročila pomembno prispevajo k doseganju ciljev EU 2020 in da bi jih bilo treba ob upoštevanju potreb malih in srednjih podjetij spodbujati v skladu z načeli konkurenčnosti, preglednosti, nediskriminacije ter stroškovne učinkovitosti; zato poziva naročnike, naj ocenijo družbena tveganja ter vpliv svojih dejavnosti in dobavne verige; Komisijo poziva, naj spodbuja razvoj kontaktnih točk za okoljsko odgovorna javna naročila v posameznih državah članicah, da bi se na področju javnih razpisov razvila družbeno odgovorna praksa in zagotovilo strokovno pravno svetovanje za zainteresirane strani;

11. poudarja, da je treba pri vsaki reviziji direktiv upoštevati določbe Lizbonske pogodbe glede zavezanosti polni zaposlenosti, socialno tržnemu gospodarstvu, odgovornosti v zvezi s kakovostjo javnih storitev ter svobodo javnih organov in držav članic, da odločajo o financiranju, organiziranosti in zagotavljanju javnih storitev;

12. poziva Komisijo, naj spodbuja naročnike in ustrezne agencije na nacionalni ravni k tesnejšemu vključevanju socialno-ekonomskih in prostovoljnih organizacij v prvotno zasnovo postopkov javnih naročil, s čimer bi zagotovili, da bodo v procesu oblikovanja razpisne dokumentacije bolj upoštevana družbena vprašanja;

13. poudarja, da je pomembno tesnejše sodelovanje in boljša komunikacija med vsemi zainteresiranimi stranmi z namenom spodbujanja odgovornega in družbeno trajnostnega sodelovanja med kupci in dobavitelji; poziva Komisijo, naj z razširjanjem dobre prakse v vseh državah članicah izboljša informacijske in komunikacijske kampanje o koristih, ki jih prinašajo družbeno odgovorni javni razpisi;

14. poudarja, da je kot dolgoročna strategija pomembno usposabljanje osebja naročnikov in posameznih operaterjev ter vključevanje zahtev glede znanj in spretnosti ter usposabljanja, na primer shem vajeništva in pripravništva ali shem za izobraževanje odraslih, v pogodbene določbe; vendar poudarja, da morajo biti slednji ukrepi neposredno povezani s predmetom pogodbe, sorazmerni in ekonomsko ugodni;

15. ugotavlja, da mora biti besedilo direktiv bolj jasno glede izboljšanja dostopa za invalide;

16. ugotavlja, da imajo mala in srednja podjetja, ki po ocenah prejmejo med 31 % in 38 % vrednosti vseh javnih naročil in so glavni nosilec gospodarstva EU, ogromen potencial za ustvarjanje delovnih mest, rast in inovacije ter da lahko večji dostop do trga naročil tem podjetjem pomaga pri uresničevanju tega potenciala, na primer z uvedbo manj strogih zahtev, zmanjšanjem upravnega bremena ter zagotavljanjem boljšega tehničnega in pravnega svetovanja med pripravo ponudb; zato poziva države članice, naj sprejmejo odločnejše ukrepe za spodbujanje upoštevanja Evropskega kodeksa najboljših praks, katerega cilj je zagotavljanje poštene konkurence ter ustrezne dostopnosti za mala in srednja podjetja; poziva Komisijo, naj nujno oceni potrebo po zakonodajnih ukrepih na ravni EU za zagotovitev, da bodo naročniki čim bolj izkoristili gospodarski in inovacijski potencial malih in srednjih podjetij;

17. poudarja, da je evropski trg javnih naročil bolj odprt kot trgi mednarodnih partnerjev EU ter da zato evropske družbe ne morejo tekmovati z družbami iz tretjih držav pod enakimi pogoji in imajo še vedno težave pri dostopanju do njihovih trgov; poziva Komisijo, naj zagotovi vzajemnost pri odpiranju trgov ter dostop do javnih naročil v EU in drugod v skladu s sporazumi med EU in tretjimi državami;

18. priznava pomembno vlogo e-javnih naročil pri zmanjševanju upravnega bremena, kot so transakcijski stroški, zlasti za mala in srednja podjetja; glede tega poudarja, da je treba nadalje spodbujati uporabo e-javnih naročil ter podjetnikom in zaposlenim zagotoviti ustrezno usposabljanje;

19. zlasti poudarja, da bi morali pri spremembi postopkov na področju javnih naročil poenostaviti pravila in povečati njihovo prilagodljivost ter zmanjšati zahteve za udeležbo podjetij v postopkih javnih naročil, zato da bi spodbudili gospodarsko in družbeno inovativno javno naročanje ter s tem spodbujali inovacije in ustvarjali boljše zaposlitvene možnosti; poudarja, da za to že obstajajo ustrezni instrumenti po veljavnem pravu EU o javnih naročilih (zahteve glede izvedbe in načelo ekonomsko najugodnejše ponudbe); poziva Komisijo, naj še nadalje pospešuje uporabo teh instrumentov, kot je upoštevanje stroškov v življenjskem ciklu, in preuči nadaljnje možnosti za pospeševanje socialnih inovacij; poudarja, da je treba v postopkih oddaje javnih naročil znatno okrepiti socialna in okoljska merila ter manj poudariti pomen merila najnižje cene pri dodelitvi pogodb;

20. poudarja, da družbeno odgovorni javni razpisi pomagajo izboljšati skladnost z vrednotami skupnosti in izpolnjevati njene zahteve, saj upoštevajo potrebe vseh uporabnikov, vključno z invalidi in osebami iz drugih etničnih okolij;

21. se zavzema za spremembo zakonodajnega ovira, ki se trenutno uporablja za javna naročila, da bi tako upoštevali tudi posebnosti socialnih storitev;

22. poudarja, da je pomembno zagotoviti, da večja prožnost ne bi zmanjšala odgovornosti naročnikov in ponudnikov z negativnimi učinki na zaposlitvene priložnosti;

23. poudarja, da lahko spodbujanje nekaterih prednostnih nalog na področju socialne politike in politike zaposlovanja z javnimi naročili poveča tveganje za subjektivno odločanje, razveljavitev takšnih odločitev pa lahko postane težja;

24. priznava vlogo, ki jo lahko ima EU pri spodbujanju razvoja uspešnih javno-zasebnih partnerstev s spodbujanjem poštene konkurence in izmenjavo najboljših praks med državami članicami v zvezi s socialnimi in zaposlovalnimi politikami; vendar ugotavlja, da so velike razlike med državami članicami glede pravnih in postopkovnih zahtev, ki se uporabljajo na tem področju; v skladu s tem poziva Komisijo, naj pojasni koncept javno-zasebnega partnerstva, zlasti glede tega, kako bodo strani nosile skupno tveganje in izpolnjevale svoje finančne obveznosti;

25. priznava, da bi lahko bilo učinkovito uporabljeno javno naročanje resnično gonilo za spodbujanje kakovostnih delovnih mest, plač in pogojev, enakost, razvoj znanj, usposabljanje, spodbujanje okoljske politike ter zagotavljanje spodbud za raziskave in inovacije;

26. obžaluje, da zelena knjiga ne izrablja priložnosti za oceno dejanskega izvajanja člena 1(4) Direktive 96/71/ES glede napotitve delavcev(1) in njegovega učinka za dostop družb iz držav nečlanic EU na trg javnih naročil EU;

27. poziva Komisijo, naj ob upoštevanju sedanjega pregleda objavi praktičen in jasen priročnik za naročnike, ki bo zajemal študije o uspešnem javnem naročanju na socialnem področju;

28. poziva k maksimalnemu znižanju stroškov, ki jih morajo nositi podjetja, če želijo predložiti ponudbo v postopku javnega naročanja, da bi tako okrepili njihovo konkurenčnost in s tem povečali število zaposlitev;

29. poziva k večji prožnosti in pospešitvi postopkov javnega naročanja, da bi tako okrepili konkurenčnost podjetij, s čimer bi se povečalo tudi število zaposlitev.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

13.7.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

28

17

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Regina Bastos, Edit Bauer, Pervenche Berès, Mara Bizzotto, Philippe Boulland, David Casa, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Sergio Gaetano Cofferati, Frédéric Daerden, Karima Delli, Proinsias De Rossa, Frank Engel, Sari Essayah, Ilda Figueiredo, Thomas Händel, Roger Helmer, Nadja Hirsch, Stephen Hughes, Danuta Jazłowiecka, Martin Kastler, Ádám Kósa, Jean Lambert, Patrick Le Hyaric, Olle Ludvigsson, Elizabeth Lynne, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Csaba Őry, Siiri Oviir, Rovana Plumb, Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Licia Ronzulli, Elisabeth Schroedter, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Jutta Steinruck

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Georges Bach, Raffaele Baldassarre, Jürgen Creutzmann, Kinga Göncz, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Evelyn Regner, Csaba Sógor, Emilie Turunen, Peter van Dalen, Cecilia Wikström

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Ashley Fox, Marit Paulsen

(1)

Sodba Sodišča z dne 3. aprila 2008 v primeru C-346/06[2008] ECR I‑01989 (Dirk Rüffert proti Land Niedersachsen).


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (20. 7. 2011)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o modernizaciji področja javnih naročil

(2011/2048(INI))

Pripravljavka mnenja: Åsa Westlund

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

Splošni vidiki

1.  pozdravlja dejstvo, da Komisija javna naročila obravnava kot pomemben element pri prehodu v trajnostno gospodarstvo ter pri doseganju ciljev strategije EU 2020; poudarja, da morajo države članice zagotoviti, da bodo politike javnega naročanja v podporo prizadevanjem za dosego teh ciljev, in podpira Komisijo pri namenjanju več pozornosti potrebam malih naročnikov;

2.  ugotavlja, da poraba v javnem sektorju EU na letni ravni znaša približno 17 % bruto domačega proizvoda EU; poudarja potencial kupne moči javnih organov pri spodbujanju skupnih ciljev in zato poudarja pomen izrabe možnosti, da se v postopke javnega naročanja vključijo še druga merila in ne samo cene, kot so na primer okoljski in družbeni dejavniki; meni, da je škodljive vzorce proizvodnje in porabe mogoče zmanjšati prek javnega naročanja;

3.  pozdravlja močno razširjeno željo lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov po dodeljevanju naročil, ki podpirajo trajnostni razvoj, vključno z učinkovito rabo virov in energetsko učinkovitostjo, širšo rabo obnovljivih virov energije in bojem proti podnebnim spremembam; ugotavlja, da je veliko dokazov za to, da direktiva in njeno izvajanje to otežujeta, ter da so dvoumnosti v veljavnih predpisih na področju javnih naročil povzročile nesporazume in različne razlage v zvezi z vključevanjem meril za okoljsko trajnost v pogodbe; poudarja, da pogodbe EU terjajo oblikovanje zakonodaje na način, ki ne omejuje ali ovira, temveč spodbuja zmožnost držav članic ter lokalnih in regionalnih organov za pospeševanje ciljev varstva okolja in trajnostnega razvoja;

4.  vztraja, da morajo direktive naročnike spodbujati in jim izrecno dovoljevati, da se pri vsebini razpisov sklicujejo na horizontalne cilje politik, kot so merila trajnostnega razvoja;

5.  zagovarja vključitev okoljskih meril ter drugih ustreznih vidikov, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju, v vse pogodbe javnega naročanja; poudarja, da je potrebna sprememba direktive o javnih naročilih za pojasnitev, da je zaželeno in tudi izvedljivo, da naročniki:

     –   uvedejo okoljske pogoje v tehnične specifikacije in v fazi dodelitve upoštevajo okoljski vpliv,

     –   uveljavijo socialne standarde, na primer za spodbujanje vključevanja invalidov na trg dela, in standarde za varnost pri delu,

     –   uveljavijo pogoje glede dobrega počutja rejnih živali, in kjer je to ustrezno tudi glede prevoza živih živali,

     –   zahtevajo, da morajo navedeni pogoji prav tako veljati za oddajo del podizvajalcem;

6.  meni, da je treba dati prednost merilom za okoljske oznake EU, ki so bila razvita za storitve; poudarja, da bi morali naročniki pri nakupu in najemu opreme, ki rabi energijo, uporabljati merila, enakovredna energetskim standardom in standardom za okoljske oznake, s katerimi bi količinsko opredelili skupni prihranek energije;

7.  ugotavlja zlasti potrebo po pojasnitvi, da je mogoče določiti pogoje za varstvo okolja in okolja ter za socialno zaščito in varstvo živali, ki so strožji od splošnih pravil EU; poziva, naj direktiva vsebuje izrecno izjavo, da nobeni državi članici ne preprečuje spoštovanja konvencije ILO št. 94, in poudarja, da učinkovito delovanje zelenega javnega naročanja zahteva jasna in nedvoumna pravila EU, ki bodo natančno opredelila okvir zakonodaje držav članic in njenega izvajanja;

8.  se zavzema za spodbujanje in podpiranje trajnostnih javnih naročil pri javnih izvajalcih, ne pa za določanje obveznih kvot; še vedno meni, da največja ovira za okolju prijaznejša javna naročila ni toliko pomanjkanje pripravljenosti ali nezavedanje možnosti kot nejasna in toga zakonodaja;

9.  poziva institucije EU, naj trajnost obravnavajo kot standardno merilo na področju javnih naročil;

10. je zaskrbljen zaradi neučinkovitega izvajanja prostovoljnega instrumenta zelenih javnih naročil EU;

Življenjski ciklus

11. trdno verjame, da je potrebna sprememba direktive za pojasnitev, da je zaželeno in tudi izvedljivo, da se vpliv predmeta naročila na okolje upošteva skozi celoten življenjski cikel, vključno s proizvodnjo in njenimi pogoji vse do porabe, glede na statistike o odpadkih, povezanih z dejavnostmi pred porabo; da bi naročniki imeli ustrezne informacije o uporabi okoljskih in/ali drugih trajnostnih vidikov, naj jim Komisija zagotovi tehnologijo za izračun stroškov življenjskega cikla;

12. poudarja, da je treba javne organe pri določanju okoljskih pogojev za ponudbe spodbujati in jim svetovati od vsega začetka, ter poziva k spremembi zakonodaje za zagotovitev, da se bodo javna naročila praviloma dodeljevala na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, pri čemer bodo vključeni stroški celotnega življenjskega cikla in upoštevani stroški onesnaževanja okolja, kjer bo to mogoče;

13. poudarja, da večje upoštevanje okolja pri javnih naročilih ustvarja veliko možnosti za prihranke, saj to pomeni večje upoštevanje stroškov v življenjskem ciklu;

14. poudarja, kako pomembno je, da države članice in Komisija spodbujajo razvoj mednarodnih standardov za podnebje in okolje na podlagi pristopa življenjskega cikla, saj bi tako spodbudili okolju prijazna naročila za javni sektor ter podjetjem omogočili, da se za naročila potegujejo v različnih državah;

Odnosi s podjetji

15. poudarja, da bi morala obstajati povezava med okoljskimi merili in predmetom posameznega naročila, s čimer bi preprečili izkrivljanje konkurence in pravno negotovost, ki lahko ovira določena podjetja, zlasti mala in srednja podjetja, pri sodelovanju v postopkih javnega naročanja;

16. poudarja, da je za države članice zelo pomembno, da vključijo mala in srednja podjetja ter jih spodbujajo, naj kandidirajo za pridobitev javnih naročil; meni, da pri inovativnih malih in srednjih podjetjih obstaja možnost, da iznajdejo nove načine za obravnavo okoljskih vidikov v javnem naročanju;

17. če je mogoče predmet ali storitev, ki je predmet javnega naročila, dobaviti na lokalni ravni, priporoča, naj bo javno naročilo, v skladu z načelom bližine odprto za lokalna podjetja (zlasti mala in srednja podjetja), saj se tako zmanjša tudi okoljska obremenitev, ki jo povzroča javno naročilo (npr. emisije ogljikovega dioksida);

18. poudarja, da je mogoče z javnimi naročili in subvencioniranjem okolju prijaznih logističnih rešitev zmanjšati število voženj, potrebo po prevozu z avtomobilom in emisije CO2;

19. meni, da povečana zaskrbljenost zaradi vpliva izdelkov in dejavnosti na okolje ter podnebje zahteva ponoven premislek o možnosti za dajanje prednosti lokalnim ponudnikom; v zvezi s tem poziva k ponovni preučitvi pragu in meni, da bi moral vidik trajnosti prevladati nad ozkim tolmačenjem pravil notranjega trga;

20. poudarja povezavo med okolju prijaznimi naročili in spodbujanjem inovacij; poudarja, da je to še bolj očitno, kadar so pri dodeljevanju naročil okoljski pogoji v tehničnih specifikacijah povezani z dajanjem višjih točk ponudbam, ki izpolnjujejo najsodobnejše pogoje glede varovanja okolja in zelenih rešitev;

Postopkovni vidiki

21. meni, da so naknadne revizije in spremljanje izvrševanja javnega naročila zelo pomembne; poudarja, da bi morali naročnikom omogočiti nalaganje kazni zaradi neizpolnjevanja ciljev trajnostnega razvoja in/ali okoljskih ciljev v skladu z merili, navedenimi v razpisni dokumentaciji, kar bi veljalo tudi za podizvajalce;

22. je prepričan, da bi večja raba postopka s pogajanji spodbudila inovacije in trajnostne rešitve, pod pogojem, da bodo na voljo ustrezna zagotovila, ki bodo preprečila zlorabe;

23. poudarja, da se to, ali je bil izdelek proizveden oziroma storitev opravljena trajnostno ali ne, upravičeno šteje za značilnost izdelka oziroma storitve; poudarja, da je treba pojasniti okvir za vključevanje zahtev v zvezi s proizvodnim postopkom v tehnične specifikacije za vse vrste naročil, s čimer bi naročnikom omogočili, da nadzirajo okoljski in družbeni vpliv naročil, ki jih dodelijo;

24. meni, da bi morali merilo dodeljevanja po najnižji ceni uporabiti samo, kadar ga je mogoče utemeljiti s tem, da okoljske in/ali druge trajnostne zahteve pri tem posebnem primeru niso pomembne ali da so bili v tehničnih specifikacijah določeni strogi okoljski in/ali socialni pogoji; vendar opozarja, da mora za končno odločitev ostati odgovoren naročnik.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

13.7.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

49

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Kriton Arsenis, Sophie Auconie, Pilar Ayuso, Paolo Bartolozzi, Sandrine Bélier, Nessa Childers, Bairbre de Brún, Esther de Lange, Anne Delvaux, Bas Eickhout, Edite Estrela, Karl-Heinz Florenz, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Julie Girling, Françoise Grossetête, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Karin Kadenbach, Christa Klaß, Jo Leinen, Corinne Lepage, Peter Liese, Linda McAvan, Miroslav Ouzký, Antonyia Parvanova, Andres Perello Rodriguez, Sirpa Pietikäinen, Mario Pirillo, Pavel Poc, Vittorio Prodi, Frédérique Ries, Anna Rosbach, Dagmar Roth-Behrendt, Horst Schnellhardt, Richard Seeber, Salvatore Tatarella, Åsa Westlund, Glenis Willmott, Sabine Wils

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Matthias Groote, Romana Jordan Cizelj, Riikka Manner, Marisa Matias, James Nicholson, Alojz Peterle, Michèle Rivasi, Crescenzio Rivellini, Giommaria Uggias

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Lorenzo Fontana


MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (19. 7. 2011)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o modernizaciji področja javnih naročil

(2011/2048(INI))

Pripravljavec mnenja: Konrad Szymański

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker je učinkovit trg javnih naročil bistvenega pomena za spodbujanje enotnega trga, inovacij, visoke ravni varovanja okolja in podnebja ter tudi socialne vključenosti po vsej EU in za doseganje optimalne vrednosti za javne organe, državljane, podjetja in davkoplačevalce;

1.  poziva Komisijo, naj predloži podroben in poglobljen pregled obstoječih direktiv o javnih naročilih, da bi poenostavili postopke in povečali prilagodljivost, preglednost in pravno gotovost za vse stranke pri naročilu, ter zmanjšali napake pri prenosu zakonodaje EU v nacionalno zakonodajo in tveganje za nepoštene trgovinske prakse; zato bi se morala v prihodnosti izogniti pogostim reformam, saj so glavni razlog za nastajanje visokih stroškov in upravnih bremen za udeležence, ki nesorazmerno močno omejuje dostop malih in srednjih podjetij do javnih naročil;

2.  poziva, naj javna naročila temeljijo na načelu „najprej pomisli na male“, države članice pa poziva, naj v celoti izvajajo Evropski kodeks najboljše prakse za boljši dostop malih in srednjih podjetij do javnih naročil; opozarja, da je za doseganje tega cilja bistvenega pomena poenostavitev postopkov; poziva Komisijo, naj v prenovljeno zakonodajo vključi nezakonodajne pobude, na primer platformo za izmenjavo najboljših praks med državami članicami, saj nekatere že izvajajo postopke javnih naročil, s katerimi zagotavljajo učinkovito uporabo davkoplačevalskega denarja;

3.  meni, da bi moral biti cilj tega pregleda vrnitev k prvotnemu namenu javnih naročil, torej zagotavljanje učinkovite porabe sredstev v državah članicah in konkurence na trgu, s čimer bi dosegli optimalne rezultate; meni, da bi morala veljati bolj jasna, preprosta, prilagodljiva in pregledna merila, s čimer bi mala in srednja podjetja spodbujali k prijavi na razpise za javna naročila; Komisijo pa poziva, naj preuči možnosti za okrepitev dialoga med javnimi naročniki in potencialnimi ponudniki, tako da bi ga vključila v postopek javnih naročil;

4.  odločno poziva Komisijo, naj se osredotoči na zmanjšanje birokracije in poenostavitev različnih postopkov dodeljevanja javnih naročil tako v smislu zmanjšanja skupnega števila postopkov kot tudi racionalizacije izvajanja teh postopkov; meni, da morajo javni natečaji ostati temelj javnega naročanja, vendar jih je treba poenostaviti, zlasti z omogočanjem večje uporabe funkcionalnih meril za oddajo naročil namesto pretirano podrobnih tehničnih specifikacij, s čimer bi potencialnim dobaviteljem prepustili opredelitev specifičnih metod, materialov in tehnologij, ki jih želijo uporabiti; nadalje meni, da bi upravna bremena lahko zmanjšali tako, da bi dopustili višjo stopnjo hkratnega ocenjevanja meril za izbiro in oddajo naročil ter omogočili prožnost v primerih slabšega izpolnjevanja zahtev v zvezi z obliko, denimo tako, da bi ponudnikom omogočili kasnejšo predložitev manjkajočih obrazcev; ugotavlja, da imajo težave zaradi premajhne prožnosti zlasti mala in srednja podjetja, ki se jih izključi na podlagi manjših in nenamernih napak v postopku;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe in med drugim uvedejo posebne predpise v prihodnji direktivi o javnih naročilih, s katerimi bi zagotovile, da bo vsaj 50 % postopkov javnih naročil, ki jih izvedejo institucije EU in države članice, opravljenih po elektronski poti, skladno z zavezo, ki so jo vlade držav članic leta 2005 sprejele na ministrski konferenci o e-upravi v Manchestru;

6.  pozdravlja uporabo elektronskega javnega naročanja, ki bo prispevalo k zmanjšanju stroškov in povečanju dostopnosti postopkov javnega naročanja; zato poziva k zakonodajnim predlogom za razširitev in poenostavitev uporabe e-javnih naročil, ki bodo vključeni v načrtovani pregled glavnih direktiv o javnih naročilih; poudarja pomen odprtih standardov in tehnološke nevtralnosti za zagotavljanje interoperabilnosti različnih sistemov in preprečevanje odvisnosti od ponudnika; poziva Komisijo, naj zagotovi resnično interoperabilnost med posameznimi platformami za e-javna naročila, ki so že vzpostavljene v državah članicah;

7.  ugotavlja, da je večina javnih naročil dodeljena podjetjem iz države članice, iz katere tudi prihaja naročnik, in poziva k vzpostavitvi resničnega trga javnih naročil na ravni EU;

8.  Komisijo tudi poziva, naj izvede raziskavo v vseh 27 državah članicah, s katero bo ocenila stopnjo čezmejnih ponudb in na podlagi tega ovrednotila primernost trenutnih pragov ter jih morebiti zvišala, s čimer bi čezmejne ponudbe postale bolj zanimive;

9.  se zaveda, da je sedanje razlikovanje med storitvami A in B zastarelo, saj pri nekaterih storitvah B, denimo storitvah železniškega in vodnega prometa, zaposlovanja in varnostnih storitvah, nedvomno obstaja čezmejni interes; zato Komisijo poziva, naj pregleda priloge k direktivam v okviru reforme predpisov na področju javnih naročil; kljub temu meni, da je treba temeljne socialne storitve tudi nadalje obravnavati kot storitve B, ki so izvzete iz predpisov EU za javna naročila;

10. poudarja, da morajo biti javna naročila gonilna sila za inovacije, zlasti na področju energetske učinkovitosti in drugih ključnih področjih politike, opredeljenih v strategiji EU 2020, ter da lahko stimulirajo trg za trajnostne proizvode in storitve; podpira sprejete ukrepe za zagotovitev, da bodo javni organi te dejavnike upoštevali v svojih merilih za dodelitev pogodb; vendar poudarja, da je pomembno pozorno spremljati s tem povezane potencialne dodatne upravne stroške za podjetja in javne organe, zato bi bilo treba predhodno opraviti ocene učinka in posamezne teste glede vidika malih in srednjih podjetij, s čimer bi se izognili pretirani birokraciji;

11. ugotavlja, da bi lahko z uvedbo zahtev za inovacije ali preveč podrobnih tehničnih specifikacij, na primer energetske učinkovitosti predmeta javnega naročila, omejili konkurenco in možnost izbire naročnikov;

12. potrjuje sklepe Evropskega sveta s 4. februarja 2011, v katerih države članice poziva, naj v sistem javnega naročanja s 1. januarjem 2012 vključijo standarde za energetsko učinkovitost; priznava, da se lahko zdijo predhodni stroški energetsko učinkovitih in trajnostnih izdelkov ali storitev sprva v nasprotju s pravili o javnem naročanju glede uporabe merila ekonomsko najugodnejše cene pri dodeljevanju pogodb, vendar poudarja, da se ti stroški izravnajo z nižjimi stroški delovanja, vzdrževanja ali odstranjevanja; priporoča uporabo načela ekonomsko najugodnejše ponudbe (z vidika cene, kakovosti in stroškov življenjskega cikla), da bi se spodbujale inovativnejše rešitve;

13. meni, da bi morala prihodnja zakonodaja EU o javnem naročanju okrepiti veljavne določbe o obvezni uporabi merila energetske učinkovitosti pri dodeljevanju javnih naročil, ne da bi s tem ovirali pravila svobodne konkurence; poudarja, da bo takšen pristop spodbudil inovacije in diverzifikacijo ponudbe na trgu;

14. poziva Komisijo, naj predlaga vključitev jasnih meril za energetsko učinkovitost v tehničnih specifikacijah javnih naročil;

15. opozarja, da je treba za vse zahteve glede najboljših razpoložljivih tehnologij in energetske učinkovitosti izvesti analizo stroškov in koristi, ki bo temeljila na amortizaciji;

16. poziva Komisijo, naj pripravi pravila, ki bodo temeljila na najboljši praksi in s katerimi bodo lahko naročniki s pristopom stroškov življenjskega cikla pri izbiri ekonomsko najugodnejše ponudbe izračunali skupne stroške glede na potencial posameznega izdelka ali storitve za varčevanje z energijo; zato priporoča, naj Komisija sledi modelu Direktive 2009/33/ES o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni promet, ki javnim organom omogoča, da kot merilo za ocenjevanje v postopkih javnih naročil uporabijo skupne stroške, ki nastanejo pri uporabi vozila v obdobju običajne uporabe, in ne zgolj prvotno nakupno ceno;

17. pozdravlja pobudo nekaterih držav članic za podpiranje inovacij v predkomercialnih naročilih za pogodbe o razvoju rešitev za posebne izzive, s katerimi se soočajo javne službe; ugotavlja, da lahko pretirane zahteve in tehnični predpisi v postopku javnega naročanja vodijo v pretirano birokracijo in tako ovirajo inovativnost; meni, da bi moralo biti javno naročanje namesto tega osredotočeno na delovanje in končne rezultate;

18. poudarja, da je treba večjo politično pozornost nameniti posebnemu vprašanju zagotavljanja enake obravnave in pravične konkurence na trgih javnih naročil v EU in tretjih državah, zlasti glede na trenutne težave v zvezi z dostopom do trgov javnega sektorja v tretjih državah, počasen napredek pri pogajanjih glede revizije sporazuma Svetovne trgovinske organizacije o javnih naročilih in odkrito zadržanost mnogih tretjih držav glede pridružitve temu sporazumu.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

12.7.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

47

0

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Pierre Audy, Zigmantas Balčytis, Ivo Belet, Bendt Bendtsen, Jan Březina, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Lena Ek, Ioan Enciu, Vicky Ford, Gaston Franco, Adam Gierek, Norbert Glante, Fiona Hall, Romana Jordan Cizelj, Krišjānis Kariņš, Lena Kolarska-Bobińska, Philippe Lamberts, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Marisa Matias, Jaroslav Paška, Miloslav Ransdorf, Vladimír Remek, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Michèle Rivasi, Jens Rohde, Paul Rübig, Francisco Sosa Wagner, Konrad Szymański, Britta Thomsen, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas), Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Alejo Vidal-Quadras, Henri Weber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Antonio Cancian, Rachida Dati, Francesco De Angelis, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Jolanta Emilia Hibner, Holger Krahmer, Bernd Lange, Mario Pirillo, Silvia-Adriana Ţicău


MNENJE Odbora za regionalni razvoj (13. 7. 2011)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o modernizaciji področja javnih naročil

(2011/2048(INI))

Pripravljavka mnenja: Ramona Nicole Mănescu

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  meni, da imajo pregledni in verodostojni postopki na področju javnih naročil posebej pomembno vlogo pri učinkovitosti javne porabe in tudi pri vplivu javnih naročil na gospodarstvo, zlasti na trajnostno rast in inovacije; meni, da cena – kot je veljalo doslej – ne bi smela biti merilo, ki bi vplivalo na kakovost razpisanih storitev, in v zvezi s tem poudarja, da pri javnih naročilih ne bi smeli uporabljati načela najnižje cene, temveč bi morali upoštevati trajnostne in ekonomsko najugodnejše ponudbe, med drugim tudi stroške v vsem življenjskem ciklu; poziva Komisijo, naj preveri, ali je mogoče za določena naročila in sektorje uporabiti merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe;

2.  meni, da bi morala Komisija za uskladitev pravnega okvira javnega naročanja državam članicam predlagati enoten in standardiziran model;

3.  glede na progresivno decentralizacijo javnih naložb, od katerih dve tretjini predstavljajo naložbe podnacionalnih vlad, meni, da bi morali imeti lokalni in regionalni pogodbeni organi vodilno vlogo pri reviziji predpisov EU na področju javnih naročil, postopku, ki bi jim dal večjo samostojnost in prožnost pri nabavi tistega, kar se jim zdi ustrezno za njihove potrebe;

4.  ugotavlja, da je ureditev oddaje javnih naročil zlasti za manjše občine, pa tudi mala in srednja podjetja, zelo zapletena; meni, da bi s poenostavljenim postopkovnim okvirom za oddajo sorazmerno majhnih naročil za manjše lokalne in regionalne pogodbene organe pripomogli k zmanjšanju upravnih bremen ravno na področjih, kjer bi lahko bila nesorazmerna; poziva Komisijo, naj preveri, v kolikšni meri bi se lahko za manjše javne pogodbene organe začeli uporabljati poenostavljeni predpisi na področju javnih naročil; opozarja pa, da tak okvir ne sme preprečevati potrebe po preglednosti in dobrem finančnem poslovodenju;

5.  poziva k zagotavljanju širšega dostopa do jasnih informacij o predpisih EU s področja javnih naročil za predstavnike, javne uslužbence in strokovnjake na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter k tesnemu sodelovanju med temi akterji;

6.  opominja, da imajo mala in srednja podjetja ogromen potencial za ustvarjanje delovnih mest, rast in inovacije; meni, da je treba mala in srednja podjetja spodbuditi k udeležbi pri javnih razpisih lokalnih in regionalnih organov, da bi kar najbolj izkoristili njihov gospodarski in inovativni potencial v okviru javnega naročanja; meni, da bi bila prednost, če bi izboljšali razpise z vidika pogojev udeležbe in zagotavljanja enakih možnosti zlasti v fazi izbire, saj se je pokazalo, da je to velika ovira za udeležbo malih in srednjih podjetij pri javnih razpisih, ter zato poziva k uvedbi dodatnih ukrepov za spodbujanje njihovega sodelovanja pri javnih naročilih;

7.  meni, da je bistveno oblikovati orodja za povečanje čezmejnega sodelovanja na ravni javnih naročil in pri tem malim in srednjim podjetjem omogočiti ustrezen dostop do čezmejnih postopkov, da bi pripomogli k izboljšanju stopnje zaposlenost in na primer povečali učinkovitost porabe pri izvajanju programov, ki se financirajo z instrumenti kohezijske politike; meni, da je v okviru čezmejnih javnih naročil treba tudi pojasniti vidike prava intelektualne lastnine;

8.  meni, da mora biti cilj nadaljnjega razvoja zakonodaje EU o javnih naročilih obenem poenostaviti in poceniti postopek oddaje naročil ter zagotoviti, da bo prijazen malim in srednjim podjetjem ter bo spodbujal naložbe; ugotavlja, da mora preverjanje postopkov ustrezati zahtevam po zmanjšanju stroškov, pravni varnosti in poenostavitvi predpisov javnih naročil; meni, da mora ta postopek, skupaj z usklajevanjem, temeljiti na oceni učinka morebitnih sprememb na lokalne in regionalne organe ter na mala in srednja podjetja, da pristojnim organom ne bi naložili previsokih bremen;

9.  poziva Komisijo in države članice, naj za regionalne in lokalne organe ter mala in srednja podjetja izvedejo kampanje za izobraževanje, posvetovanje in ozaveščanje ter naj pri tem vključijo tudi druge zainteresirane skupine, da bi zagotovili ozaveščeno udeležbo pri javnih naročilih ter zmanjšali pogostost napak in razvili zahtevano strokovno znanje med pogodbenimi organi na lokalni in regionalni ravni, da bodo izvajali inovativna javna naročila; poleg tega priporoča državam članicam, naj v okviru operativnih programov za tehnično pomoč predvidijo usposabljanje ali izmenjavo izkušenj v zvezi s področjem javnega naročanja;

10. poziva Komisijo, naj spodbuja vzpostavitev verodostojnega sistema za elektronsko registracijo „potnih listov za javna naročila“, kar bi lahko pripomoglo k zmanjšanju upravnega bremena za mala in srednja podjetja pri postopkih oddaje javnih naročil;

11. ugotavlja, da bi zmanjšanje stroškov postopka omejilo strogo formalizacijo evropske zakonodaje o javnih naročilih in bi prineslo večjo učinkovitost ter ekonomičnost (najboljša vrednost za denar) ter večji manevrski prostor za javne pogodbene organe;

12. meni, da so javno-zasebna partnerstva izredno pomembna, da lahko Evropska unija na specifičnih področjih izpelje potrebne naložbe; poziva Komisijo, naj uvede ukrepe, potrebne za premostitev ovir, ter naj na podlagi predpisov za javna naročila in strukturne sklade ustvari skladen okvir za uporabo javno-zasebnih partnerstev; priporoča državam članicam, naj svoje pravne predpise oblikujejo prožneje ter zagotovijo skladnost zakonskih določb tako, da bodo javno-zasebna partnerstva učinkoviteje zasnovana;

13. poziva Komisijo, naj preuči in resno obravnava resne pomanjkljivosti pri spoštovanju predpisov s področja javnih naročil, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče pri izvajanju projektov pod okriljem ESRR in kohezijskega sklada, zlasti ker predstavljajo 43 % vseh opredeljivih napak v skladu s poročilom Računskega sodišča za leto 2009, ter pri tem upošteva, da izhajajo iz tega, da so postopki za oddajo javnih naročil nadvse zapleteni in ni zadostne skladnosti med temi postopki in postopki za uporabo strukturnih skladov in kohezijskega sklada; poudarja potrebo po pravni pojasnitvi direktiv, da bi preprečili nadaljnje pomanjkljivosti pri uporabi predpisov s področja javnih naročil; odobrava ukrepe Komisije za sodelovanje z državami članicami ter regionalnimi in lokalnimi organi pri preverjanju predpisov s področja javnih naročil zaradi njihove poenostavitve in s tem zmanjšanja tveganja napak, obenem pa zagotovitve učinkovite uporabe sredstev iz strukturnih skladov;

14. meni, da ostaja v Evropi ogromno neizkoriščenih možnosti za spodbujanje inovacij prek javnega naročanja, in poziva Komisijo, naj pripravi prožno strategijo, na podlagi katere bodo lahko javni pogodbeni organi uporabili razpisne postopke, ki temeljijo na inovacijah, s čimer bi spodbudili industrijo k opravljanju raziskav, usmerjenih v napredne rešitve;

15. poziva Komisijo, naj poenostavi postopkovni okvir v celoti in se izogne izjemam in odstopanjem, ki jih lahko uporabijo pogodbeni organi, ter pojasni negotovosti, ki so jih ti izrazili glede dodelitev pod mejnim pragom iz direktiv, zlasti z zagotavljanjem nadaljnjih smernic, ki jim bodo pomagale oceniti, ali v posebnih primerih obstaja čezmejni interes ali ne; meni, da je v zvezi z javnimi naročili in prizadevanji za najboljše rezultate treba vzpostaviti ravnovesje med željo po poenostavitvi postopkov ter potrebo po zagotovitvi lojalne konkurence; meni, da je treba zvišati mejne vrednosti za javne pogodbe o izvajanju storitev in dobavi;

16. poziva Komisijo, naj pripravi vodnik po najboljših praksah za predkomercialna naročila, vključno s priročnikom praktičnih primerov o izvajanju inovativnih naročil v skladu s predpisi s področja javnih naročil, kar bo manjšim lokalnim in regionalnim organom pomagalo razumeti ta proces in kako jim lahko koristi;

17. meni, da je za inovacije in rast v evropskih regijah izjemno pomembno poudariti vlogo preglednega elektronskega javnega naročanja, ki bo z enotno kontaktno točko lahko dostopno manjšim lokalnim in regionalnim ponudnikom, omogočena pa bo tudi objava rezultatov izbirnih postopkov na spletu; zato poziva države članice, naj prednostno uporabljajo elektronski postopek oddaje javnih naročil, saj se s tem zagotovi pregleden potek postopka;

18. ugotavlja, da javni pogodbeni organi zaradi zapletenosti ne uporabljajo dovolj konkurenčnega dialoga ter dinamičnih sistemov naročanja, zato poziva Komisijo, naj preveri, kako bi lahko spodbudila uporabo teh postopkov v praksi in v kolikšni meri bi lahko postopek dialoga uporabili tudi za redne postopke naročanja, ne le za zelo zapletena naročila;

19. meni, da je treba podpreti javne organe v njihovi vlogi javnih pogodbenih organov, da bi preprečili izgubo sredstev Skupnosti zaradi zamud in povečali uporabo sredstev iz strukturnih skladov; se zavzema za uporabo pospešenega postopka v večjem obsegu, saj bi možnost skrajšanja roka pripomogla k hitrejšemu in bolj prilagodljivemu postopku oddaje javnih naročil, zato da ne bi ogrozili izvedbe projektov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

12.7.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

44

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

François Alfonsi, Luís Paulo Alves, Haralampos Angurakis (Charalampos Angourakis), Catherine Bearder, Victor Boştinaru, Zuzana Brzobohatá, John Bufton, Alain Cadec, Francesco De Angelis, Tamás Deutsch, Rosa Estaràs Ferragut, Elie Hoarau, Brice Hortefeux, Danuta Maria Hübner, Juozas Imbrasas, María Irigoyen Pérez, Seán Kelly, Mojca Kleva, Petru Constantin Luhan, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Riikka Manner, Iosif Matula, Erminia Mazzoni, Miroslav Mikolášik, Lambert van Nistelrooij, Franz Obermayr, Jan Olbrycht, Markus Pieper, Monika Smolková, Georgios Stavrakakis, Nuno Teixeira, Michael Theurer, Mihailis Tremopulos (Michail Tremopoulos), Oldřich Vlasák, Kerstin Westphal, Hermann Winkler, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Andrea Cozzolino, Karima Delli, Ivars Godmanis, Karin Kadenbach, Marek Henryk Migalski, Vilja Savisaar-Toomast, Elisabeth Schroedter, Derek Vaughan

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Norica Nicolai


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

26.9.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pablo Arias Echeverría, Adam Bielan, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, António Fernando Correia De Campos, Jürgen Creutzmann, Cornelis de Jong, Evelyne Gebhardt, Mikael Gustafsson, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Philippe Juvin, Sandra Kalniete, Edvard Kožušník, Kurt Lechner, Toine Manders, Phil Prendergast, Mitro Repo, Heide Rühle, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Emilie Turunen, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Canfin, Frank Engel, Marielle Gallo, Anna Hedh, María Irigoyen Pérez, Othmar Karas, Constance Le Grip, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Olle Schmidt, Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides), Anja Weisgerber

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov