Postopek : 2011/2008(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0338/2011

Predložena besedila :

A7-0338/2011

Razprave :

PV 14/12/2011 - 22
CRE 14/12/2011 - 22

Glasovanja :

PV 15/12/2011 - 9.10
CRE 15/12/2011 - 9.10
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0588

POROČILO     
PDF 227kWORD 212k
11.10.2011
PE 469.951v03-00 A7-0338/2011

o stanju izvajanja strategije EU za osrednjo Azijo

(2011/2008(INI))

Odbor za zunanje zadeve

Poročevalka: Nicole Kiil-Nielsen

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za razvoj
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o stanju izvajanja strategije EU za osrednjo Azijo

(2011/2008(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 21 pogodbe,

–   ob upoštevanju sporazumov o partnerstvu in sodelovanju med EU in Uzbekistanom, Kirgiško republiko, Kazahstanom in Tadžikistanom, začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropskimi skupnostmi in Turkmenistanom ter sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Turkmenistanom, podpisanega 25. maja 1998, ki še ni bil ratificiran,

–   ob upoštevanju strategije EU za novo partnerstvo s Srednjo Azijo, ki jo je sprejel Evropski svet na svojem zasedanju 21. in 22. junija 2007(1), in skupnih poročil o napredku, ki sta jih sprejela Komisija in Svet, z dne 24. junija 2008(2) in 28. junija 2010(3),

–   ob upoštevanju svojih resolucij o osrednji Aziji, zlasti resolucije z dne 20. februarja 2008 o strategiji EU za Srednjo Azijo(4), resolucije z dne 6. maja 2010(5) in z dne 8. julija 2010(6) o razmerah v Kirgizistanu, resolucije z dne 11. novembra 2010 o okrepitvi OVSE – vloga Evropske unije(7), resolucije z dne 25. novembra 2010 o poti k novi energetski strategiji za Evropo 2011–2020(8), resolucije z dne 16. decembra 2010 o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu v letu 2009 in politiki Evropske unije na tem področju(9) ter resolucije z dne 7. julija 2011 o zunanjih politikah EU v prid demokratizaciji(10),

–   ob upoštevanju Evropske pobude za demokracijo in človekove pravice, ki se je začela izvajati leta 2003 s ciljem spodbujati človekove pravice ter podpirati reformo kazenskega prava, demokracijo, dobro upravljanje, svobodo medijev, pravno državo, varnostne strukture (policijo/oborožene sile) in preprečevanje sporov, ter kasnejšega evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (Uredba (ES) št. 1889/2006)(11),

–   ob upoštevanju polletnih ministrskih srečanj EU–osrednja Azija, ki potekajo od leta 2007, in ministrskih konferenc EU–osrednja Azija o varnostnih vprašanjih, ki so bile organizirane leta 2008 in 2009,

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za mednarodno trgovino (A7-0338/2011),

A. ker je trajnosten razvoj katerekoli države možen le, če se zagotovi varstvo človekovih pravic, vzpostavljanje in uresničevanje demokratičnih vrednot ter institucij, pravno državo in temeljne svoboščine ter dobro upravljanje in močno civilno družbo,

B.  ker v državah osrednje Azije obstajajo resne pomanjkljivosti na področju demokracije, človekovih pravic, pravne države in temeljnih svoboščin,

C. ker je okrepljeno sodelovanje med EU in petimi državami osrednje Azije v vzajemnem strateškem interesu zaradi diverzifikacije in poglobitve političnih, družbenih in gospodarskih odnosov ter popolne izrabe potenciala, ki ga ponujajo sporazumi o partnerstvu,

D. ker ima osrednja Azija za Evropsko unijo znaten pomen z vidika trgovinskega potenciala in energetske varnosti ter ker je to regijo prizadela nedavna svetovna finančna in gospodarska kriza,

E.  ker imajo nekatere države članice tesne dvostranske odnose z državami osrednje Azije in imajo vodilno vlogo pri naložbah in trgovini ter ker mora EU do te regije razviti skupen in usklajen pristop, da ne bi prišlo do nesporazumov, podvajanja nalog in, kar je najpomembneje, do posredovanja dvoumnih signalov,

F.  ker so nekatere srednjeazijske države naredile prve korake v dolgem procesu demokratizacije, v katerem so nenehna in resna prizadevanja pri upravljanju in regionalnem sodelovanju nujna za premagovanje trdovratnih pomanjkljivosti, ki so jim doslej onemogočale, da bi v celoti izkoristile svoj politični, družbeni in gospodarski razvojni potencial,

G. ker mala in srednja podjetja utelešajo podjetniški duh in načela prostega trga ter imajo zelo pomembno vlogo pri razvoju demokracij,

H. ker se zaradi pomanjkanja medsebojnega zaupanja krepijo napetosti v zvezi z deljenjem naravnih virov, ogroženo je sodelovanje v regiji, nevarnost za soočenja pa se povečuje; ker so težave v zvezi z razpoložljivostjo vode bolj posledica neustreznega upravljanja in tratenja vodnih virov kot pa količinskega pomanjkanja vode,

I.   ker imajo EU in države osrednje Azije skupni interes na področju diverzifikacije izvoznih poti in sodelovanja pri doseganju energetske in okoljske trajnosti,

J.   ker pomisleki o varnosti in stabilnosti v regiji ne bi smeli vključevati le državne varnosti, temveč tudi varnost celotnega prebivalstva, med drugim prek spoštovanja človekovih pravic, zagotavljanja prihodkov za preživetje, okolja in dostopa do osnovnih javnih storitev,

Zaveza EU

1.  poudarja, da ima EU močne politične in gospodarske interese za krepitev odnosov z državami osrednje Azije na vseh področjih sodelovanja, kot so stabilnost, varnost in trajnostni razvoj regije, trgovinski in gospodarski odnosi, energetske in prometne povezave, krepitev dialoga in splošnih vrednot, kot so demokracija, spoštovanje človekovih pravic in pravna država, ter skupni izzivi in nevarnosti, vključno z upravljanjem meja in bojem proti trgovini s prepovedanimi drogami in ljudmi;

2.  opozarja, da strategija EU za osrednjo Azijo določa sedem prednostnih nalog, vendar daje na voljo nizko raven sredstev; skladno s tem ugotavlja, da so sredstva EU za pomoč preveč omejena, da bi lahko imela EU vpliv na vseh področjih politike; poziva EU, naj oblikuje skupno vizijo in bolje opredeli in podrobno obrazloži svoje prednostne naloge; opozarja, da razvojno sodelovanje z državami osrednje Azije lahko prinese rezultate le, če bodo te države izpolnile mednarodne standarde demokracije, upravljanja, pravne države in človekovih pravic; opozarja tudi, da razvojno sodelovanje EU ne sme biti podrejeno gospodarskim ali varnostnim interesom;

3.  meni, da mora EU ohraniti visoko raven sodelovanja v osrednji Aziji in svoje strategije prilagoditi napredku držav v regiji; poudarja, da morata biti stopnja in narava prizadevanj EU diferencirani in pogojeni z merljivim napredkom na področju demokratizacije, človekovih pravic, dobrega upravljanja, trajnostnega družbeno-gospodarskega razvoja, pravne države in boja proti korupciji, ter da mora Unija svojo pomoč nuditi tam, kjer je to potrebno za krepitev tega procesa v skladu z načeli, ki so podobna načelom sosedske politike EU (tj. več za več);

4.  poudarja, da je treba pojasniti in uveljavljati koncept varnosti in stabilnosti, kot ga dojema EU, če se razlikuje od dojemanja držav osrednje Azije; poudarja, da je EU dolžna biti kritična do vlad, ki v imenu nacionalne varnosti kršijo temeljne pravice svojih državljanov;

5.  meni, da bi morala prihodnja strategija EU za osrednjo Azijo temeljiti na izkušnjah, pridobljenih z reformo evropske sosedske politike, kar zadeva diferenciacijo, medosebne stike in posvečanje večje pozornosti demokraciji in človekovim pravicam, hkrati pa upoštevati tudi širše geopolitično območje.

6.  priznava pomen neprekinjenega dela posebnega predstavnika EU na tem območju za zagotavljanje visoke ravni političnega dialoga z državami osrednje Azije; opozarja, da njegov mandat vključuje tudi sodelovanje z lokalno civilno družbo in da je to potrebno za večjo prepoznavnost EU; poziva, naj politični dialog temelji na oceni skladnosti ravnanj držav osrednje Azije z njihovimi obveznostmi v okviru članstva v OVSE;

7.  meni, da je treba pri reviziji strategije za osrednjo Azijo upoštevati, da mora EU svoje cilje podpreti z zadostnimi finančnimi viri in da je treba vzpostaviti ustrezne vzorce razdelitve, ki ustrezajo stvarnosti vsake posamezne države v regiji; meni, da se je glede na finančne omejitve treba osredotočiti na tiste srednje- in dolgoročne programe, ki lahko najbolj vplivajo na razvoj regije, zlasti na programe za mlade in izobraževanje, tehnično pomoč pri gospodarskem razvoju ter spodbujanje malih in srednje velikih podjetij, pa tudi na zanesljivo oskrbo z vodo in boj proti trgovini s prepovedanimi drogami;

8.  poziva Komisijo, naj jasno vključi ali vsaj uskladi svoje normativne, tehnične in na interesu temelječe programe za osrednjo Azijo; opozarja tudi na obveznosti v zvezi s skladnostjo politike za razvoj, kot je določena v členu 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

9.  poudarja, da bi bilo mogoče izvajanje strategije izboljšati, po eni strani z okrepljenim internim usklajevanjem EU, po drugi strani pa z večjo udeležbo drugih mednarodnih donatorjev in regionalnih interesnih skupin;

10. predlaga, da se regionalni pristop poenostavi prek odnosov s Kitajsko in Rusijo, ki sta glavna gospodarska akterja v tej regiji; meni, da bi moral biti pristop na področju fosilnih goriv povezan s programi EU na območju Kavkaza in Črnega morja ter s Turčijo;

11. poziva Komisijo, naj strogo upošteva razliko med programi in dejavnostmi, upravičenimi do financiranja v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje, ter tistimi, ki se bodo financirali v okviru drugih finančnih instrumentov, kot so instrument za stabilnost ali evropska pobuda za demokracijo, zlasti v zvezi z upravljanjem meja in bojem proti organiziranemu kriminalu, boljšim izvajanjem načela pravne države in varstvom človekovih pravic;

12. poudarja stalno potrebo po rednih dialogih o človekovih pravicah z vsemi petimi državami; obžaluje, da je dosežen napredek na terenu zelo omejen, ponekod pa so se razmere celo poslabšale; meni, da obstoj dialoga o človekovih pravicah ne bi smel biti izgovor za to, da se vprašanja v zvezi s človekovimi pravicami ne obravnavajo na drugih področjih sodelovanja in da se ne sprejemajo dodatni ukrepi; zahteva sistematično vključevanje nevladnih organizacij in akterjev civilne družbe v pripravo teh dialogov ter posredovanje izidov teh dialogov javnosti, da bi lahko ocenili njihovo učinkovitost in zavezanost vseh strani;

13. znova poudarja, da bi bilo treba države s srednje visokimi dohodki, kot so tiste v osrednji Aziji, upoštevati pri splošni razvojni politiki EU in prizadevanjih za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja, saj so razvojna prizadevanja – zlasti zaradi varčevanja pri razvojni pomoči zaradi svetovne finančne in gospodarske krize – pogosto osredotočena na najmanj razvite države, pri čemer so države srednje Azije spregledane;

14. meni, da mora EU zaradi omejenih virov in številnih potreb regije svojo pomoč dodeljevati po skrbnem premisleku o ciljih in prednostnih nalogah, pri čemer mora upoštevati tudi vpliv močno ukoreninjene korupcije in pomanjkanja upravnega strokovnega znanja na učinkovitost pomoči; poziva k stabilni ravni razvojne pomoči z večjo prožnostjo glede dodeljevanja in podpira osredotočenost na pomoč za Kirgizistan in Tadžikistan, ki imata v zvezi s tem največje potrebe;

15. izraža dvome glede uporabe proračunske pomoči v Kirgizistanu in Tadžikistanu, zlasti glede na razširjenost korupcije v teh državah; poziva Komisijo, da predstavi poročilo o uporabi proračunske podpore v teh državah;

16. močno podpira ustanovitev delegacij EU s polnimi pooblastili v vseh državah osrednje Azije, da bi okrepili prisotnost in prepoznavnost EU v regiji, dolgoročno sodelovanje z vsemi deli družbe in prizadevanja le-teh ter spodbujali napredek k boljšemu razumevanju, vzpostavitvi pravne države in spoštovanju človekovih pravic; je prepričan, da bo prisotnost teh delegacij v veliki meri prispevala k doseganju ciljev strategije in interesov EU v regiji; zahteva ustrezno osebje za te delegacije, vključno s strokovnjaki za politična vprašanja, gospodarstvo in trgovino, da bi lahko dosegli kar najboljše rezultate in zagotovili učinkovito pomoč;

17. priporoča, da se v prihodnje instrumenti, kot so TAIEX, Twinning in SIGMA, odprejo za države osrednje Azije, s čimer bi podprli izboljšanje standardov in potrebne reforme;

18. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da EU v regiji le stežka sodeluje z neodvisno civilno družbo na področju človekovih pravic in dobrega upravljanja, ter da so nevladne organizacije v regiji nenehno žrtev nadlegovanja; poziva k večji preglednosti pri dodeljevanju pomoči EU in držav članic za razvojno sodelovanje ter prejemnikih te pomoči, ter poziva, naj delegacije EU in veleposlaništva držav članic podpirajo resnično neodvisne nevladne partnerje, da bi ti lahko učinkovito prispevali k razvoju in utrditvi civilne družbe; meni, da je nadaljnje spodbujanje programov za države osrednje Azije pomembno čezmejno orodje, s katerim lahko EU prispeva k razumevanju in sodelovanju med državami v regiji;

19. poudarja pomembnost svobodno delujočih opozicijskih strank v regiji in poziva vlade vseh držav osrednje Azije, naj zagotovijo politično svobodo;

20. podpira redna regionalna vrhunska srečanja EU–osrednja Azija ter poziva k razmisleku o morebitni prihodnji ustanovitvi parlamentarnega foruma EU–osrednja Azija, ki bi ocenjeval ta srečanja na vrhu in vsebinsko prispeval k pogovorom na njih; poudarja pomembnost rednega dvostranskega parlamentarnega sodelovanja v okviru obstoječih odborov za parlamentarno sodelovanje in medparlamentarnih srečanj z državami osrednje Azije; meni, da so sporazumi o partnerstvu in sodelovanju institucionalna podlaga za okrepljeno parlamentarno izmenjavo, ki omogoča boljše medsebojno razumevanje in spoštovanje; zato podpira sporazume o partnerstvu in sodelovanju z vsemi petimi državami osrednje Azije; poudarja, da mora Evropski parlament bolj dejavno spremljati pogajanja o sporazumih o partnerstvu z državami osrednje Azije in izvajanje obstoječih sporazumov;

21. poziva Evropsko unijo, naj z ustrezno tehnično in finančno pomočjo še naprej podpira reformo javnega sektorja v državah osrednje Azije, da bi vzpostavili stabilne, reformirane in posodobljene upravne strukture v vseh zadevnih državah;

Demokratizacija, človekove pravice in pravna država

22. ugotavlja, da so splošne razmere na področju človekovih pravic in pravne države kljub nekaterim pozitivnim ustavnim in pravnim premikom v regiji (prizadevanje za odpravo smrtne kazni, imenovanje varuha človekovih pravic, nekatere ustavne in pravosodne reforme itd.) še naprej zaskrbljujoče;

23. podpira sklepe iz poročila OECD o obetih za konkurenčnost osrednje Azije iz januarja 2011 in izraža posebno zaskrbljenost glede razmer v zvezi s človekovimi in delavskimi pravicami ter pomanjkanje podpore za civilno družbo v državah osrednje Azije, pa tudi za izobraževalni sistem, mala in srednja podjetja, reformo lastništva zemlje ter naložbene politike v tej regiji, ki bi morale biti usmerjene v celotno gospodarstvo, ne samo sektorja energije in rudarstva;

24. zahteva krepitev dialogov o človekovih pravicah, da bi bili bolj učinkoviti in usmerjeni v rezultate; v zvezi s tem zahteva obsežno vključevanje Evropskega parlamenta v spremljanje teh dialogov; poziva Svet in Evropsko službo za zunanje delovanje (EEAS), naj v sodelovanju z Evropskim parlamentom ocenita učinek preteklih dialogov, upoštevata primerjalna merila uspešnosti za napredek držav v regiji na področju človekovih pravic in pravne države ter ocenita učinkovitost projektov pomoči EU pri doseganju tega cilja;

25. obsoja vsakršno uporabo mučenja in strogo omejevanje medijske svobode, svobode izražanja ter pravice do zbiranja in združevanja; poziva EU in visoko predstavnico/podpredsednico, naj javno spregovorita o političnih zapornikih ter zaprtih zagovornikih človekovih pravic in novinarjih ter zahtevata njihovo takojšnjo izpustitev iz zapora;

26. zelo ceni prizadevanja političnih fundacij za praktično sodelovanje v procesu demokratizacije z dolgoročno prisotnostjo na terenu;

27. meni, da je pobuda na področju pravne države ključni element sodelovanja z državami osrednje Azije, ter odobrava zgledno sodelovanje med EU in njenimi državami članicami pri izvajanju projektov pomoči; ugotavlja, da je bilo malo medsebojnih vplivov med projekti in lokalno civilno družbo ter da bi z več medsebojnega vplivanja s civilno družbo in poslanci v parlamentih ter z zagotavljanjem boljšega dostopa do informacij o pobudi za akterje lokalne civilne družbe okrepili prepoznavnost, preglednost in odgovornost v zvezi z dejavnostmi v njenem okviru, v skladu s širšimi cilji EU za izboljšanje strategije za osrednjo Azijo, kot je navedeno v skupnem poročilu o napredku; poudarja, da mora projekt platforme na področju pravne države vključevati jasne cilje in pregledno oceno izvajanja in rezultatov tega projekta ob hkratnem izogibanju krepitvam represivnih elementov varnostnih sil; poudarja, da mora biti ustrezno izvajanje pobude eno od ključnih meril pri dodeljevanju pomoči in proračunske podpore;

Izobraževanje, otroci in izmenjava med ljudmi

28. poudarja, da je izobraževanje temelj demokratičnega razvoja družbe; zato poziva k nadaljnjem prizadevanju za modernizacijo javnega izobraževalnega sektorja, vključno s poslovnim izobraževanjem, da bo brezplačen in dostopen vsem, ter h krepitvi izobraževalne pobude, zlasti mednarodnih izmenjav predavateljev in študentov v širšem okviru podpore nastanku civilne družbe, temelječe na trdnih človekovih in delavskih pravicah v vseh državah te regije; poudarja, da je bistveno spodbujati procese za udeležbo žensk na trgu dela in njihov dostop do njega;

29. ugotavlja, da je treba prizadevanja EU na področju izobraževanja in človekovih pravic dopolniti z ukrepi in programi, ki se osredotočajo na mlade, ki so najranljivejša skupina teh družb; v zvezi s tem poziva k večji podpori EU za mladinske pobude v regiji in zlasti za tiste, ki lahko prispevajo k zmanjšanju čedalje večje radikalizacije in spodbujanju strpnosti med mladimi v teh državah;

30. poziva EU, naj še naprej spodbuja stike med ljudmi in programe za izmenjave na področju znanosti, podjetništva in izobraževanja; v zvezi s tem ugotavlja, da sta organizacija in izvajanje pobude za izobraževanje EU–osrednja Azija pomanjkljivi, in poziva Evropsko komisijo, naj te pomanjkljivosti odpravi v tesnem sodelovanju s strokovnjaki na področju izobraževanja in partnerji v osrednji Aziji;

31. poudarja nenehno zaskrbljenost zaradi položaja otrok, zlasti razširjenosti prisilnega dela otrok v različnih oblikah in obsegih, ter meni, da morajo vse države v regiji izpolniti svoje mednarodne obveznosti, zlasti tiste iz Konvencije ZN o otrokovih pravicah, Konvencije Mednarodne organizacije dela o minimalni starosti za zaposlitev in Konvencije Mednarodne organizacije dela o najhujših oblikah dela otrok;

Gospodarsko povezovanje in trajnostni razvoj

32. poudarja, da sta pravna država in gospodarski napredek neločljivo povezana; ponovno poudarja svojo podporo gospodarski diverzifikaciji držav osrednje Azije, razvoju trajnostnega energetskega sektorja in izboljšanju prometnih povezav, ki bi kaspijske vire povezale z evropskim trgom, saj je tako mogoče doseči gospodarski razvoj in rast BDP; poziva EU, naj spodbuja ustvarjanje vzdušja ekonomske stabilnosti prek varnega in stabilnega pravnega okvira ter z bojem proti korupciji in nepotizmu, saj je to bistveno za privabljanje tujih investicij, spodbujanje inovacij in spodbujanje resnično zasebnega podjetništva v skladu z mednarodnimi socialnimi, delovnimi in okoljskimi standardi, vključno z mikrokrediti za projekte neodvisnih žensk;

33. poudarja, da morajo vlade držav osrednje Azije promovirati in spodbujati mala in srednja podjetja, ki so eden od potrebnih elementov za njihov razvoj, in da bi EU pri pomoči malim in srednjim podjetjem v okviru mandata EIB za osrednjo Azijo temu morala nameniti posebno pozornost, hkrati pa sprostiti vizumske zahteve za podjetnike in študente iz osrednje Azije ob hkratnem spodbujanju standardov dela, varstva okolja in družbene odgovornosti podjetij; poleg tega meni, da se je treba izogibati praksam, ki diskriminirajo evropske industrije, tudi na ključnem področju javnih naročil, ter poziva EU, naj olajša sodelovanje med malimi in srednjimi podjetji iz EU ter malimi in srednjimi podjetji iz osrednje Azije;

34. podpira večje vključevanje držav osrednje Azije v svetovno gospodarstvo, zlasti z mednarodnim sodelovanjem s Svetovno trgovinsko organizacijo in z vstopom vanjo; meni, da so strukturne reforme v smeri tržnega gospodarstva ter pristop k Svetovni trgovinski organizaciji (STO) bistvena ne le za gospodarski razvoj držav v regiji, ampak bosta olajšala tudi njeno vključitev v svetovno gospodarstvo ;

35. poudarja, da se mednarodno gospodarsko povezovanje in regionalno gospodarsko sodelovanje dopolnjujeta in da bi si morale zato države osrednje Azije resnično prizadevati za oboje;

36. se zaveda dejstva, da je regionalno povezovanje med državami osrednje Azije šibko; poziva Komisijo, naj oblikuje različne trgovinske strategije za vsako od petih držav osrednje Azije v skladu z njihovimi posebnimi potrebami in naj spodbuja povezovanje znotraj regije;

Energija, voda in okolje

37. poudarja pomembnost diverzifikacije oskrbe z energijo in surovinami, zlasti redkimi zemljami, za EU ter pomembnost diverzifikacije izvoznih trgov, tehnologije ter znanja in izkušenj za osrednjo Azijo; meni, da je ključnega pomena, da projekti sodelovanja na energetskem področju vključujejo dolgoročne sporazume o dobavi v skladu z načeli okoljske trajnosti ter pobude za preglednost v ekstraktivni industriji; poziva EU, naj v vseh državah v regiji, ki imajo pomembne zaloge ekstraktivnih virov, uveljavlja pobudo za preglednost v ekstraktivni industriji in druge take pobude;

38. poudarja pomembnost energije v odnosih z državami osrednje Azije, saj je ta pomemben vir prihodkov teh držav, te države pa bi lahko pomenile dejavnik zanesljive oskrbe z energijo za EU;

39. poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj še naprej podpirata projekte na področju energije in spodbujata komunikacijo o pomembnih ciljih, kot je transkaspijski koridor; pozdravlja sodelovanje vseh držav osrednje Azije v okviru pobude Baku;

40. priznava pomembnost energetskega sodelovanja s Kazahstanom in Turkmenistanom, saj koristi obema državama in državam članicam Evropske unije; zato pozdravlja podpis memorandumov o soglasju s Kazahstanom in Turkmenistanom, ki zagotavljata nakup plina, ter napredek pri razvoju južnega koridorja, zlasti v okviru projekta Nabucco; kljub temu opozarja, da Turkmenistan še ni včlanjen v pobudo za preglednost v ekstraktivni industriji (EITI); znova poudarja, da si je treba prizadevati za večjo preglednost v zvezi s prihodki od naravnih virov; v zvezi s tem poziva EU, naj v okviru dialoga o energetski politiki podpre članstvo Turkmenistana v pobudi EITI, z namenom vključitve dobrega vodenja v energetsko načrtovanje EU;

41. ob vse večjem pomanjkanju elektrike v osrednji Aziji poudarja priložnosti za doseganje regionalnih sinergij, tudi v obetavnem sektorju obnovljivih virov energije; poziva EU, naj zagotovi politično podporo in tehnično pomoč za pobude na tem področju;

42. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da svetovna finančna kriza in vse večja revščina negativno vplivata na osrednjo Azijo; meni, da je razvoj zdravega družbenega in političnega življenja odvisen od gospodarske blaginje ter da mora EU razvoj gospodarstev osrednje Azije obravnavati kot pomemben del svoje strategije za to regijo; zahteva več podpore za programe za zmanjševanje revščine in poudarja pomembnost naložb EIB;

43. poudarja neuravnoteženo naravo gospodarstev nekaterih držav osrednje Azije, ki so preveč odvisna od naravnih virov, in meni, da je diverzifikacija pomemben srednje- in dolgoročen cilj v regiji; v zvezi s tem poudarja pomembnost programa naložb za osrednjo Azijo in poziva k izvajanju tega programa v vseh petih državah;

44. meni, da je usklajeno in obsežno ponovno vlaganje nacionalnih prihodkov od naravnih virov ključno za zagotavljanje trajnostnega razvoja ter doseganje splošnega družbenega in gospodarskega razvoja;

45. meni, da je reforma kmetijskega sektorja ključnega pomena, zlasti v zvezi z doseganjem varne preskrbe s hrano, diverzifikacijo proizvodnje, zagotavljanjem trajnostnega upravljanja s semeni ter zmanjšanjem odvisnosti od gojenja bombaža namesto drugih poljščin; nadalje poudarja potrebo po uvajanju naprednih praks in tehnik upravljanja vodnih virov, varstva vode in namakanja, da bi dosegli te cilje; poziva vlade držav osrednje Azije, naj prevzamejo vodilno vlogo v tem pristopu;

46. opozarja, da pomanjkanje energije (npr. za ogrevanje in elektriko) poslabšuje položaj revnih ljudi v državah osrednje Azije; poziva EU, naj v skladu s svojimi obveznostmi na področju podnebnih sprememb okrepi pomoč pri spodbujanju oblikovanja trajnostne energetske politike, vključno z energetsko učinkovitostjo in obnovljivimi viri energije;

47. poudarja, da so vprašanja v zvezi z vodo še naprej eden od glavnih virov napetosti in možen vzrok za izbruh konfliktov v regiji, in poudarja pomen regionalnega pristopa za zaščito in ustrezno upravljanje vodnih virov; še posebej ugotavlja, da so projekti hidroelektrarn in vodnih virov v Kirgizistanu in Tadžikistanu, ki ležita višje ob toku, privedli do napetosti z osrednjeazijskimi državami, ležečimi nižje ob toku; v zvezi s tem poziva države v regiji, ki tega še niso naredile, naj čim prej podpišejo in ratificirajo konvenciji iz Espooja in Aarhusa ter spodbujajo lokalne akterje k sodelovanju v procesu odločanja;

48. poudarja, da je treba oblikovati verodostojen in učinkovit trajni okvir, da bodo lahko države, ki ležijo više ali niže ob toku, skupaj razpravljale in sprejemale odločitve o ukrepih za soočanje s težavami v zvezi z vodo v regiji in za reševanje teh težav;

49. podpira večjo prisotnost evropskih razvojnih bank v regiji ter zlasti razširitev mandata EIB na osrednjo Azijo in osredotočenje na vprašanja okolja in voda; poziva razvojne banke, naj podprejo načela Evropske banke za obnovo in razvoj, ki ne podpira podjetij v državni lasti v državah, kjer so sistematično kršene človekove pravice;

50. poziva EU, naj glede na regionalno pomanjkanje vode poveča pomoč za upravljanje voda v okviru pobude EU za okolje in vodo ter da za rešitev težav zaradi pomanjkanja energije preuči dodatne možnosti za uporabo sončne in vetrne energije v državah višje ob toku, kar bi lahko v manjšem obsegu pomagalo podeželskim skupnostim; obžaluje, da se je doslej projekt EU za upravljanje voda večinoma osredotočal na kakovost vode, ki je sicer pomembna, vendar za razmere v osrednji Aziji ni tako bistvena kot vprašanje souporabe in dodelitve vodnih virov;

51. meni, da lahko EU na podlagi strokovnih znanj o upravljanju čezmejnih vodnih virov ter obstoječe vključenosti v dvostransko sodelovanje za celovite nacionalne načrte upravljanja voda, večstransko sodelovanje v regionalnem projektu za upravljanje voda in mednarodni sklad za Aralsko jezero prevzame vlogo posrednika in pospeševalca pri deljenju vodnih virov med državami, ki ležijo više in niže ob toku (vključno s severnim Afganistanom) ter da lahko spodbudi vzpostavitev trajnostnega sodelovanja za upravljanje z vodo na podlagi mednarodnih sporazumov, saj te vloge ne želi in ni sposoben prevzeti noben drugi mednarodni akter, čeprav zadevne države to želijo;

Varnost/upravljanje meja

52. pozdravlja sedanje izvajanje območja brez jedrskega orožja v petih republikah osrednje Azije. meni, da je sporazum, ki vsebuje zavezujočo določbo o jedrskem razoroževanju v državah, ki so prej na svojem ozemlju imele jedrsko orožje in mejijo na države, ki imajo jedrsko orožje, pomemben prispevek k prizadevanjem za dosego sveta brez jedrskega orožja in zanesljiv dokaz sodelovanja pri neširjenju orožja;.

53. se zaveda, da lahko odrekanje osnovnih pravic in priložnosti, ki izhaja iz odsotnosti demokracije in pravne države, vodi v negotove razmere;

54. ponavlja svojo podporo ukrepom za spodbujanje regionalnega sodelovanja, ki je edini način za soočanje s številnimi čezmejnimi težavami zadevnih držav na področju varnosti, upravljanja virov, etničnih vprašanj, okolja in razvoja, ter podporo boju proti terorizmu in nasilnim verskim ekstremizmom na njihovih tleh; podpira nadaljevanje in poglabljanje programov za upravljanje meja (BOMCA) in ukrepanja v boju proti drogam (CADAP);

55. poudarja, da se varnostna programa BOMCA (mejne kontrole) in CADAP (boj proti trgovini z mamili) ne financirata iz instrumenta za stabilnost, temveč iz instrumenta za razvojno sodelovanje; opozarja, da je instrument za stabilnost zasnovan tako, da je prilagodljiv in odziven na kratkoročne krize, zato bi bilo med obravnavo dolgoročnih medregionalnih varnostnih izzivov te programe smiselno premestiti v okvir instrumenta za stabilnost;

56. poudarja, da je regionalna varnost v interesu EU in drugih akterjev na tem območju, tj. Ruske federacije, Kitajske in ZDA, ki so zaskrbljene zaradi vse večje nestabilnosti in radikalizacije v regiji ter zaradi slabo zavarovanih meja z Afganistanom in s tem povezane trgovine s prepovedanimi drogami;

57. ugotavlja, da se je Kazahstan pridružil carinski uniji z Rusijo in Belorusijo, ter upa, da ta entiteta ne bo ovirala regionalnega sodelovanja in krepitve dvostranskih odnosov z EU;

58. poudarja, da je strukturno vključevanje Afganistana v sodelovanje na posameznih področjih, zlasti na področjih varnosti/upravljanja meja, varnosti ljudi in upravljanja vodnih virov, ključno za zagotavljanje stabilnosti in varnosti v regiji; poziva k večjem čezmejnem sodelovanju z Afganistanom ter poudarja, da mora biti pristop EU v zvezi z Afganistanom usklajen s strategijo za osrednjo Azijo, zlasti ko gre za ukrepe in programe na področju prometa, energije, trgovine in razvoja;

59. poziva EU, naj svojo pomoč nameni predvsem boju proti trgovini s prepovedanimi drogami in ljudmi, ki najbolj ogrožata stabilnost osrednje Azije, na katero se lahko osredotoči EU; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se ta problem pojavlja povsod v regiji, in poziva EU, naj predlaga in spodbuja čezmejna prizadevanja; podpira organizacijo forumov osrednje Azije za boj proti kaznivim dejanjem, povezanim z drogami;

60. je zaskrbljen zaradi širjenja fundamentalističnih pogledov in gibanj, ki v regijo prodirajo iz Afganistana, hkrati pa se razvijajo tudi kot odziv na vprašljive rezultate vlad v regiji na področju človekovih pravic in demokracije; ugotavlja, da je boj proti terorizmu pomemben element strategije EU za osrednjo Azijo;

61. poziva, naj se vprašanje podpore reformi varnostnega sektorja v državah osrednje Azije uvršča na politični dnevni red srečanj z voditelji držav osrednje Azije, in naj se razišče, katere vidike reforme varnostnega sektorja bi poleg obstoječih prizadevanj za krepitev pravne države in upravljanje meja še lahko podprli;

62. poudarja, da morajo misije OVSE in OZN svobodno delovati na ozemljih zadevnih držav, ker sta ti organizaciji ključni za zagotavljanje pomoči pri reformi varnostnega sektorja, ki jo te države še kako potrebujejo;

* * *

63. poudarja, da so v naslednjih odstavkih, ki obravnavajo posamezne države, predstavljena pomembna pereča vprašanja, vendar pa ne gre za celovito analizo dane države;

Kazahstan

64. poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj od kazahstanskih oblasti še naprej zahteva, da v celoti izpolnijo obljube o zagotavljanju bolj svobodnih volitev in večje medijske svobode, ki so jih dale v času po predsedovanju OVSE leta 2010, v skladu s temeljnimi zavezami držav članic OVSE in nacionalnim načrtom za človekove pravice, ki ga je kazahstanska vlada sprejela leta 2009;

65. poziva kazahstanske oblasti, naj spoštujejo svoje mednarodne obveznosti in zaveze, tudi tiste v okviru človeške razsežnosti OVSE;

66. pozdravlja prizadevanja Kazahstana za tesnejše in okrepljene odnose z EU in nedaven začetek pogajanj o razširjenem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju EU-Kazahstan ter poudarja, da mora gospodarsko sodelovanje spremljati tudi politično sodelovanje na podlagi politične volje za uresničevanje in spoštovanje skupnih vrednot; v zvezi s tem se veseli oprijemljivega napredka na področju medijske svobode, svobode izražanja, pravice do zbiranja in združevanja ter izboljšav pri izvedbi volilnih postopkov pred parlamentarnimi volitvami leta 2012;

67. obžaluje nedavni prenos nalog v zvezi z nadziranjem zaporov z ministrstva za pravosodje na ministrstvo za notranje zadeve ter poziva kazahstansko vlado, naj okrepi prizadevanja za preprečevanje mučenja in nečloveškega, krutega ali ponižujočega ravnanja ter za izboljšanje razmer na tem področju;

68. spodbuja Kazahstan, naj znova dokaže svojo zavezanost pobudi za preglednost v ekstraktivni industriji ter odpravi vse zakonske ali regulativne ovire za uspešno izvajanje te pobude;

Kirgizistan

69. želi pohvaliti Kirgizistan zaradi prizadevanj za izvedbo demokratičnih reform in prehoda v resnično večstrankarski sistem; upa, da bo dodaten napredek dosežen pri izvedbi prihajajočih predsedniških volitev v letošnjem letu; vendar kljub temu poudarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za razvoj popolnoma delujoče demokracije, in ob upoštevanju, da je Kirgizistan ena od pilotnih držav za podporo EU za demokracijo, v zvezi s tem poziva EU, naj kirgiškim oblastem pomaga na področju izgradnje institucij, utrjevanja demokratičnih praks ter boja proti korupciji in vdoru organiziranega kriminala v kirgiško upravo;

70. pozdravlja odločitev kirgiške vlade, da ustanovi posebno komisijo za izvajanje in spremljanje priporočil neodvisne mednarodne komisije za preiskavo dogodkov v južnem Kirgizistanu junija 2010, in poziva kirgiške oblasti, naj sprejmejo potrebne ukrepe za zmanjšanje medetničnih napetosti, etnonacionalizma in stabilizacijo razmer ter spodbujajo kulturni dialog, spoštovanje pravic manjšin in boj proti vsem oblikam diskriminacije, med drugim z resnično reformo pravosodja in policije, ki je pogoj za preprečevanje kršitev človekovih pravic, kot je mučenje in druge oblike policijskih zlorab; poziva EU, naj oblikuje in izvaja programe pomoči skupaj s kirgiškimi oblastmi in nevladnimi organizacijami, da bi preprečili konflikte, omogočili spravo in preprečili, da bi storilci ostali nekaznovani;

Tadžikistan

71. je zaskrbljen zaradi neučinkovitosti razvojne pomoči EU v državi, ki je posledica visoke stopnje korupcije, vpliva organiziranega kriminala na upravljanje in pereče regionalne drobitve, ki jo spodbujajo slabe gospodarske in socialne razmere; zato zahteva drugačen pristop na podlagi varnosti ljudi prek drugih kanalov za zagotavljanje pomoči;

72. je zaskrbljen zaradi poročil o mučenju med pridržanjem in zato, ker opazovalci iz civilne družbe še naprej nimajo možnosti dostopa do prostorov za pridržanje; zahteva, da se Mednarodnemu odboru Rdečega križa in mednarodnim opazovalcem dovoli dostop do kaznilnic, da se okrepita preglednost in nadzor;

73. v zvezi s tem tadžikistanski vladi priporoča, naj si kot cilj zastavi napredek na omenjenih področjih, ki bo omogočil bistveno in stalno izboljševanje ocene države glede preglednosti, upravljanja in drugih pomembnih kazalnikov, ki jih pripravljajo mednarodne organizacije; poziva k strogi pogojenosti pomoči EU, dodeljene prek državnih struktur;

74. poziva EU, naj s študijami izvedljivosti, tehničnim strokovnim znanjem in po potrebi ustreznimi posojili EIB spodbuja in podpira razvoj projektov manjših hidroelektrarn vzdolž porečij ter alternativnih obnovljivih virov energije;

Turkmenistan

75. pozdravlja zakonodajo, sprejeto na političnem, gospodarskem, socialnem in izobraževalnem področju, vendar poudarja, da morajo celoviti ukrepi za njeno izvajanje še slediti; v zvezi s tem poziva Svet in visoko predstavnico/podpredsednico, naj spodbujata turkmenske oblasti k celovitemu izvajanju nove zakonodaje ter k dejavnejšemu sodelovanju v mednarodnih in regionalnih organizacijah;

76. zahteva celovito izpolnitev pogojev, ki jih je februarja 2008 določil Evropski parlament, med katere sodijo zlasti zagotavljanje prostega in neoviranega dostopa Mednarodnemu odboru Rdečega križa, osvoboditev vseh političnih zapornikov in zapornikov vesti, odprava vseh vladnih ovir za potovanja in omogočanje delovanja nevladnih organizacij v državi; meni, da mora Turkmenistan izpolniti te pogoje, da bi dosegel mednarodne standarde, ki jih je ratificiral;

77. je zlasti zaskrbljen, ker sedanje oblasti sistematično izvajajo represivno politiko zoper vse oblike opozicije, neodvisne nevladne organizacije, zagovornike človekovih pravic; obžaluje zlasti, da se je izkazalo, da ni mogoče vzpostaviti dialoga s civilno družbo v Turkmenistanu;

Uzbekistan

78. je seznanjen s sklepi Sveta iz oktobra 2009 o odpravi vseh sankcij zoper Uzbekistan, ki potrjujejo, da je EU pripravljena okrepiti odnose s to državo na vseh področjih; opozarja, da je raven odnosa odvisna od napredka Uzbekistana na področju človekovih pravic, demokratizacije in pravne države ter boja proti trgovini s prepovedanimi drogami, ter pričakuje, da bosta Evropska služba za zunanje delovanje in Svet razvila politiko kritičnega, pogojnega in skladnega odnosa do Uzbekistana;

79. znova poudarja, da je zaskrbljen zaradi poročil o nadaljnjem prisilnem delu otrok, zlasti v kmetijstvu; opozarja, da so Mednarodna organizacija dela, predstavniki delavcev, delodajalci in nevladne organizacije zaskrbljeni, da se v uzbekistanski industriji bombaža še naprej uporablja prisilno delo otrok, ki ga država odobrava; poziva uzbekistanske oblasti, naj sodelujejo z Mednarodno organizacijo dela in ji omogočijo neoviran dostop, da bo lahko spremljala pobiranje bombaža ter naj razvije, izvaja in spremlja učinkovite politike za trajno odpravo prisilnega dela otrok; poziva Evropsko unijo, naj podpre prizadevanja uzbekistanske vlade na tem področju;

80. izraža zaskrbljenost zaradi nedavne odločitve uzbekistanskih oblasti, da zaprejo urad organizacije Human Rights Watch v Taškentu, jih opominja na njihove obveznosti v okviru OVSE in jih poziva, naj omogočijo neoviran dostop in delovanje nacionalnih in mednarodnih nevladnih organizacij ter opazovalcev v državi;

*

*         *

81. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo pošlje Svetu in Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, posebnemu predstavniku EU za osrednjo Azijo ter vladam in parlamentom Kazahstana, Kirgizistana, Tadžikistana, Turkmenistana in Uzbekistana.

(1)

http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/librairie/PDF/EU_CtrlAsia_EN-RU.pdf

(2)

http://eeas.europa.eu/central_asia/docs/progress_report_0609_en.pdf

(3)

http://register.consilium.europa.eu/pdf/en/10/st11/st11402.en10.pdf

(4)

UL C 184 E/2009, str. 49.

(5)

UL C 81E/2011, str. 80.

(6)

Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0283.

(7)

Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0399.

(8)

Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0441.

(9)

Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0489.

(10)

Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0334.

(11)

UL L 386, 29.12.2006, str. 1.


OBRAZLOŽITEV

Osrednja Azija ima za Evropo dobro znan, vendar pogosto podcenjen strateški pomen. Priprava strategije EU za to regijo leta 2007 je bila pokazatelj zavedanja EU in njene želje po celostnem in strukturiranem pristopu.

V štirih letih izvajanja je bilo doseženo veliko. EU je začela izvajati pomembne pobude in programe za podporo prednostnim nalogam, navedenim v prvotnem dokumentu: dobro upravljanje, pravna država, človekove pravice in demokratizacija; izobraževanje in usposabljanje; gospodarski razvoj, trgovina in naložbe; promet in energija; okoljska trajnost in gospodarjenje z vodami; boj proti grožnjam in skupnim izzivom; medkulturni dialog.

EU je okrepila in bolje strukturirala svoje odnose s petimi državami, visoki predstavniki EU in osrednje Azije pa se zdaj srečujejo pogosto in redno. Uvedla je redne dvostranske dialoge o človekovih pravicah in nacionalnih vodnih politikah. Države članice imajo neposredno vlogo pri izvajanju strategije EU, evropske banke (EIB, EBRD) zdaj pokrivajo regijo, pred kratkim pa je bil oblikovan instrument „Sklad za spodbujanje naložb v Srednjo Azijo“.

Vendar so se od leta 2007 v svetu zgodile velike spremembe. V času svetovne gospodarske in družbene krize si sledijo arabske revolucije. Mednarodna koalicija začenja umik iz Afganistana, ne da bi dobro vedela, kakšen bo izid vojne po desetih letih vojaškega posredovanja. Evropska unija je z Lizbonsko pogodbo dobila instrumente skladne zunanje politike in Evropsko službo za zunanje delovanje, ki zagotavlja njihovo izvajanje. Nazadnje, v osrednji Aziji so se zgodili pomembni in pogosto tragični dogodki, kot je medetnično nasilje v Ošu junija 2010, in oblikovala se so nova geostrateška razmerja. To nas spodbuja k temu, da se lotimo naše politike do osrednje Azije, povzamemo doseženo in predlagamo nove pristope za prilagoditev našega delovanja regiji, ki se spopada s številnimi grožnjami, ki lahko imajo posledice za Evropo.

Kljub napredku, ki ga ni mogoče zanikati, so omejitve evropske strategije za osrednjo Azijo danes očitne. EU ne uspe združiti različnih ciljev, vrednot in interesov v učinkovitih programih, prilagojenih lokalni stvarnosti.

Učinek teh projektov je težko oceniti, EU pa v osrednji Aziji ni dovolj prepoznavna. Ima le tri delegacije, vendar jih poskuša odpreti v še drugih dveh državah. Na kraju samem tako nima osebja, zato njene projekte najpogosteje izvajajo druge mednarodne organizacije.

Skromna finančna sredstva(1), ki jih EU namenja osrednji Aziji, izkazujejo nezadostno zanimanje, ki ga namenja tej regiji, in tudi omejeno absorpcijsko sposobnost držav prejemnic. Tretjina pomoči je namenjena spodbujanju regionalnega sodelovanja, vendar je ta bistveni del težko izvajati zaradi napetosti med državami. Zato obstaja nevarnost, da se ta sredstva lahko prerazporedijo za dvostranske projekte, celo za druge svetovne regije.

V skupnem poročilu o napredku iz leta 2010 (Svet in Komisija) je omenjena potreba po izboljšavah, vendar niso vedno navedeni konkretni ukrepi, ki jih je treba izvesti.

Naše stališče je, da mora EU znova temeljito ovrednotiti svojo strategijo in okrepiti svojo zavezanost, tako da se osredotoči na cilje in ukrepe, ki bi lahko najbolje pripomogli k reševanju največjih izzivov, ki so: človekove pravice in pravna država; voda in energija; regionalna varnost.

Poročevalka meni, da morata biti stebra novega pristopa EU do te regije varnost ljudi in resnično regionalno sodelovanje.

EU mora za osrednjo Azijo opraviti enake temeljite revizije, kot jih je opravila za bližnje sosedstvo. Če naj ne izgubi svoje verodostojnosti, se EU ne more zavzemati za etiko v enem delu sveta in se hkrati ne odzvati na kršitve svojih vrednot drugje. Vse evropske ukrepe ali pobude mora voditi spodbujanje človekovih pravic in pravne države.

Vlade v osrednji Aziji z represivnimi metodami še naprej zagotavljajo stabilnost režimov osebne oblasti, ne da bi razvijale možnosti za dolgoročno varnost celotne družbe. EU in njeni zahodni partnerji so dolgo mislili, da je ta stabilnost dragocena sama po sebi, ter se odločili, da se ne bodo zmenili ne za njeno negotovost ne za njeno človeško ceno.

EU ne more več nadaljevati tako. Ta stabilnost, ki temelji na represiji, je kratkovidna. Kot kaže hitrost, s katero se je lani širilo medetnično nasilje, se lahko razmere v kateri koli države te regije vsak trenutek poslabšajo. EU mora imeti možnost odzvati se na politično praznino, ki lahko nastane zaradi spremembe v razmerah, v katerih prevladujejo etnični in regionalni konflikti.

Nujno je opustiti način delovanja, ki daje prednost stabilnosti obstoječih režimov v imenu različnih interesov, kot sta daljna možnost diverzifikacije naše oskrbe s plinom ali namestitev vojaških baz za oskrbo evropskih čet v Afganistanu. Finančna podpora EU uzbeškemu parlamentu, ki nikakor ni demokratično izvoljena institucija, ali dodelitev evropske pomoči, namenjene nevladnim organizacijam, dobrodelni ustanovi, ki jo nadzira vlada te države, sta nedvomno le redka, vendar značilna primera. Taka popustljivost ne sme trajati.

Naš namen ni predlagati umik EU. Nasprotno, skrajni čas je, da se EU vključi v razmere v osrednji Aziji, vendar tako, da opredeli nov način, kako se tega lotiti.

Varnost ljudi

Partnerjem moramo pojasniti, po čem se naše razumevanje varnosti in stabilnosti razlikuje od njihovega. EU mora biti kritična do vlad, ki kršijo temeljne pravice svojih državljanov v imenu nacionalne varnosti, hkrati pa jim mora pojasniti, da taki ukrepi vodijo prav k ekstremizmu in radikalizaciji. V jedro naše politike moramo postaviti pogojevanje ter uporabljati načeli „razlikovanja“ in „več za več“.

Pojem varnosti ljudi lahko EU ponudi trden konceptualni okvir, hkrati pa da njenemu političnemu delovanju večjo legitimnost in upoštevnost. Glavno vodilo mora biti spodbujanje varnosti kot odgovor na konkretne in vsakodnevne potrebe prebivalstva. Večji poudarek je treba nameniti projektom, ki se izvajajo skupaj z lokalnimi voditelji in civilno družbo, vsaj kolikor obstajajo temeljni pogoji za to.

Sodelovanje EU z vsako od teh držav zahteva različen dvostranski pristop, prilagojen zahtevam in potrebam vsake države: Kazahstan in Turkmenistan imata kot državi, bogati z ogljikovodiki, večjo potrebo po tehnični pomoči za uresničevanje reform kot pa po razvojni pomoči. Nasprotno Kirgizistan in Tadžikistan, ki sta zelo revni in ranljivi državi, seveda potrebujeta neposredno finančno pomoč pod pogojem, da je njeno uporabo mogoče pregledno nadzirati, še bolj pa potrebujeta ciljno pomoč za podeželske skupnosti, osnovno- in srednješolsko izobraževanje ter reformo in okrepitev pravosodnega sistema.

Veliko je seveda odvisno od odprtosti vsake države. Če bi bilo potrebno, bi EU lahko prilagodila svoj pristop, vendar bi morali njeni ukrepi vedno temeljiti na ciljih varnosti ljudi in trajnostnega razvoja.

V ta novi okvir je mogoče vključiti več elementov sedanjih dejavnosti EU, zlasti humanitarno in razvojno pomoč ter prispevek EU k policijski misiji OVSE v Ošu – ne brez kritične ocene njene dejanske učinkovitosti glede na cilj izpolnjevanja potreb prebivalstva –, pa tudi programe za organe pregona in pravosodje.

Regionalno sodelovanje

Poudarek, ki je v strategiji EU namenjen spodbujanju regionalnega pristopa, ostaja popolnoma utemeljen. Potrebno sodelovanje med petimi državami ne deluje zaradi njihovega medsebojnega nezaupanja in številnih nesoglasij. Vprašanja varnosti, razvoja in varstva okolja zahtevajo tesno sodelovanje EU z vsako od teh držav, vendar jih ni mogoče rešiti brez njihove želje po medsebojnem sodelovanju.

Dejavnikov destabilizacije je veliko: organizirani kriminal, trgovina s prepovedanimi drogami, radioaktivnimi snovmi ali ljudmi, terorizem ter naravne in okoljske nesreče, negotov izid vojne v Afganistanu. Vdiranje oboroženih skupin iz Afganistana se zaradi prepustnosti meje še ne bo kmalu končalo. Med državami ob zgornjem in spodnjem toku rek obstajajo medregionalne napetosti zaradi delitve vodnih virov in nadzora na njimi. Zaprtje meja in motnje v trgovanju kot sredstvo pritiska na sosede niso redki. Nekatere meje ostajajo sporne, vedno pogosteje pa prihaja tudi do spopadov med različnimi skupnostmi. V najrevnejših državah se gospodarska in prehrambna kriza povezuje z regionalnimi ali etničnimi napetostmi in negotovostjo, ki jo povzročata razširjena korupcija in neobstoj pravne države.

Poleg tega ugotavljamo, da nastajajo nove gospodarske ovire: carinska unija Rusije, Belorusije in Kazahstana vzbuja strah pred novimi ovirami za trgovino s sosednjimi državami. Sicer vzbuja zanimanje nekaterih držav, medtem ko druge ostajajo zveste izolacionistični politiki.

Podnebne spremembe imajo hude posledice, zlasti ker se število prebivalstva, ki živi na majhnem, za bivanje primernem delu ozemlja, stalno povečuje. 40 % ledenikov je izginilo in za monokulturo bombaža, ki se opira na zastarel sistem namakanja, se porabi velik del razpoložljive vode. Izginotje Aralskega jezera in širjenje puščav zaradi množičnega preusmerjanja rek za namakanje vplivata na življenje več tisoč ljudi. Radioaktivni in kemični odpadki iz nekdanjih sovjetskih obratov v dolini Fergana ležijo zapuščeni v bližini rek in prebivalstva. V Kaspijskem morju sta odlaganje industrijskih odpadkov ter črpanje plina in nafte na morju, ki ne upošteva okoljskih standardov, kriva za uničenje divjih rastlin in ribolovnih virov.

EU mora torej imeti nalogo posrednika ali pospeševalca. Za to ima na voljo prednost nevtralnosti, ki je nimajo velike sosede, izkušnje, ki jih je pridobila pri svojem povezovanju, in tehnično usposobljenost. Uči se lahko od izvajanja svojih regionalnih programov (BOMCA – upravljanje meja, CADAP – program ukrepanja v boju proti drogam, Evropska pobuda za vodo, Pobuda za pravno državo itd.).

EU bi morala poleg sodelovanja s tistimi državami članicami, ki delujejo v osrednji Aziji (ki je učinkovitejše in pomembnejše kot drugje v svetu, kar je treba poudariti), in drugimi donatorji okrepiti tudi sodelovanje z velikimi sosedami v regiji, seveda z Rusijo, pa tudi s Kitajsko, Indijo in Pakistanom.

Predlagamo tudi oblikovanje regionalnega medparlamentarnega foruma, kar bi EU prek Evropskega parlamenta lahko predlagala parlamentom petih držav. Tako bi evropski poslanci lahko delili svoje izkušnje z združenimi poslanci iz te regije in jih poleg tega spodbujali k navezovanju medsebojnih stikov, ki jih zdaj skoraj ni.

(1)

Iz Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva je bilo dodeljenih 321 milijonov EUR za izvajanje strategije v obdobju 2011–2013 oziroma 20 milijonov EUR na leto za vsako državo.


MNENJE Odbora za razvoj (23.9.2011)

za Odbor za zunanje zadeve

o stanju izvajanja strategije EU za osrednjo Azijo

(2011/2008(INI))

Pripravljavec mnenja: Norbert Neuser

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  opozarja, da strategija EU za osrednjo Azijo določa sedem prednostnih nalog, vendar daje na voljo nizko raven sredstev; skladno s tem ugotavlja, da so sredstva EU za pomoč preveč omejena, da bi lahko imela EU vpliv na vseh področjih politike; poziva EU, naj oblikuje skupno vizijo in bolje opredeli in podrobno obrazloži svoje prednostne naloge; opozarja, da razvojno sodelovanje z državami osrednje Azije lahko prinese rezultate le, če bodo te države izpolnile mednarodne standarde demokracije, upravljanja, pravne države in človekovih pravic; opozarja tudi, da razvojno sodelovanje EU ne sme biti podrejeno gospodarskim ali varnostnim interesom;

2.  poziva Komisijo, naj jasno vključi ali vsaj uskladi svoje normativne, tehnične in na interesu temelječe programe za osrednjo Azijo; opozarja tudi na obveznosti v zvezi s skladnostjo politike za razvoj, kot je določena v členu 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  ugotavlja, da je EU na področju energetske politike sklenila memorandum o soglasju s Turkmenistanom o nakupu plina; kljub temu opozarja, da Turkmenistan še ni včlanjen v pobudo za preglednost v ekstraktivni industriji (EITI); znova poudarja, da si je treba prizadevati za večjo preglednost v zvezi s prihodki od naravnih virov; v zvezi s tem poziva EU, naj v okviru dialoga o energetski politiki podpre članstvo Turkmenistana v pobudi EITI, z namenom vključitve dobrega vodenja v energetsko načrtovanje EU;

4.  poudarja pomen krepitve regionalnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in ekstremizmu, boja proti trgovanju z ljudmi in upravljanja voda; izraža stališče, da so omejeni rezultati držav osrednje Azije v upravljanju in regionalnem sodelovanju pomembni razlogi za neugodne politične, socialne in gospodarske razmere ter omejene dosežke razvojnega sodelovanja s temi državami; zato poziva Komisijo, naj tem državam zagotovi tehnično pomoč, z njimi izmenjuje veščine in znanja, posreduje pri spodbujanju medsebojnega dialoga in jim tako pomaga izboljšati raven upravljanja in okrepiti regionalno sodelovanje; poziva Komisijo, naj redno spremlja ta proces;

5.  izraža dvome glede uporabe proračunske pomoči v Kirgizistanu in Tadžikistanu, zlasti glede na razširjenost korupcije v teh državah; poziva Komisijo, da predstavi poročilo o uporabi proračunske podpore v teh državah;

6.  poziva Komisijo, naj uporablja diferenciran pristop do razvojnega sodelovanja z državami osrednje Azije, glede na različne politične, gospodarske in družbene razmere ter različno stopnjo interesa za sodelovanje z EU;

7.  poudarja, da bi bilo mogoče izvajanje strategije izboljšati, po eni strani z okrepljenim internim usklajevanjem EU, po drugi strani pa z večjo udeležbo drugih mednarodnih donatorjev in regionalnih interesnih skupin;

8.  predlaga, da se regionalni pristop poenostavi prek odnosov s Kitajsko in Rusijo, ki sta glavna gospodarska akterja v tej regiji; meni, da bi moral biti pristop na področju fosilnih goriv povezan s programi EU na območju Kavkaza in Črnega morja ter s Turčijo;

9.  predlaga, da bi morala izobraževalna pobuda vključevati širše razvojne potrebe držav osrednje Azije in bi jim morala pomagati pri vzpostavitvi ustrezne infrastrukture za sodobne izobraževalne sisteme;

10. poziva Komisijo, naj strogo upošteva razliko med programi in dejavnostmi, upravičenimi do financiranja v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje, ter tistimi, ki se bodo financirali v okviru drugih finančnih instrumentov, kot so instrument za stabilnost ali evropska pobuda za demokracijo, zlasti v zvezi z upravljanjem meja in bojem proti organiziranemu kriminalu, boljšim izvajanjem načela pravne države in varstvom človekovih pravic;

11. znova poudarja, da bi bilo treba države s srednje visokimi dohodki, kot so tiste v osrednji Aziji, upoštevati pri splošni razvojni politiki EU in prizadevanjih za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja, saj so razvojna prizadevanja – zlasti zaradi varčevanja pri razvojni pomoči zaradi svetovne finančne in gospodarske krize – pogosto osredotočena na najmanj razvite države, pri čemer so države srednje Azije spregledane;

12. poudarja, da se varnostna programa BOMCA (mejne kontrole) in CADAP (boj proti trgovini z mamili) ne financirata iz instrumenta za stabilnost, temveč iz instrumenta za razvojno sodelovanje; opozarja, da je instrument za stabilnost zasnovan tako, da je prilagodljiv in odziven na kratkoročne krize, zato bi bilo med obravnavo dolgoročnih medregionalnih varnostnih izzivov te programe smiselno premestiti v okvir instrumenta za stabilnost;

13. poziva Komisijo, naj okrepi regionalne pobude za upravljanje meja in ustvari sinergije s podobnimi programi v Afganistanu;

14. poziva EU, naj glede na regionalno pomanjkanje vode poveča pomoč za upravljanje voda v okviru pobude EU za okolje in vodo ter da za rešitev težav zaradi pomanjkanja energije preuči dodatne možnosti za uporabo sončne in vetrne energije v državah višje ob toku, kar bi lahko v manjšem obsegu pomagalo podeželskim skupnostim; obžaluje, da se je doslej projekt EU za upravljanje voda večinoma osredotočal na kakovost vode, ki je sicer pomembna, vendar za razmere v osrednji Aziji ni tako bistvena kot vprašanje souporabe in dodelitve vodnih virov; še posebej ugotavlja, da so projekti hidroelektrarn in vodnih virov v Kirgizistanu in Tadžikistanu, ki ležita višje ob toku, privedli do napetosti z osrednjeazijskimi državami, ležečimi nižje ob toku; poudarja, da ima EU veliko strokovnega znanja na področju mednarodnega vodnega prava in da bi zaradi tega morala spodbujati oblikovanje trajnostne skupne ureditve upravljanja voda, ki bi imela temelje v mednarodni zakonodaji na ravni sporazumov;

15. opozarja, da pomanjkanje energije (npr. za ogrevanje in elektriko) poslabšuje položaj revnih ljudi v državah osrednje Azije; poziva EU, naj v skladu s svojimi obveznostmi na področju podnebnih sprememb okrepi pomoč pri spodbujanju oblikovanja trajnostne energetske politike, vključno z energetsko učinkovitostjo in obnovljivimi viri energije;

16. obžaluje, da je večja prisotnost EU v regiji v praksi prinesla malo pozitivnih sprememb na področju demokracije, človekovih pravic, dobrega upravljanja in načel pravne države; meni, da bi organizacije civilne družbe morale pomagati pri opredeljevanju prednostnih nalog ter izboljšanju upravljanja in učinkovitosti razvojnega sodelovanja; zato poziva Komisijo in države osrednje Azije, naj odpravijo vse nepotrebne politične ter upravne ovire za učinkovito udeležbo teh držav v vseh fazah razvojnega sodelovanja; Komisijo poziva tudi, naj okrepi programe za medkulturni dialog in stike med ljudmi, saj ta sedma prednostna naloga strategije ni bila v celoti preučena na pomembnejših sestankih ali pri projektih, katerih stroški bi bili omejeni, če bi bili dobro vodeni;

17. obžaluje, da strategija ne vključuje lokalnega lastništva osrednjeazijskih režimov; poziva Komisijo in države osrednje Azije, naj okrepijo lokalne organe, tako da podprejo njihovo udeležbo na vseh ravneh upravljanja pri razvojnem sodelovanju ter sprejemanju političnih in ekonomskih odločitev.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

22.9.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Thijs Berman, Michael Cashman, Corina Creţu, Véronique De Keyser, Charles Goerens, Catherine Grèze, András Gyürk, Filip Kaczmarek, Franziska Keller, Bill Newton Dunn, Maurice Ponga, Birgit Schnieber-Jastram, Michèle Striffler, Alf Svensson, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous)

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Santiago Fisas Ayxela, Martin Kastler, Cristian Dan Preda, Judith Sargentini

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

María Irigoyen Pérez, Wolfgang Kreissl-Dörfler


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (22.9.2011)

za Odbor za zunanje zadeve

o stanju izvajanja strategije EU za osrednjo Azijo

(2011/2008(INI))

Pripravljavec mnenja: Niccolò Rinaldi

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   ugotavlja, da so trgovinski odnosi med EU in osrednjo Azijo omejeni, vendar vztraja, da jih je treba poglobiti, pričakuje, da bodo EU in države osrednje Azije v celoti izrabile potencial partnerstva;

2.   podpira sklepe iz poročila OECD o obetih za konkurenčnost osrednje Azije iz januarja 2011 in izraža posebno zaskrbljenost glede razmer v zvezi s človekovimi in delavskimi pravicami ter pomanjkanje podpore za civilno družbo v državah osrednje Azije, pa tudi za izobraževalni sistem, mala in srednja podjetja, reformo lastništva zemlje ter naložbene politike v tej regiji, ki bi morale biti usmerjene v celotno gospodarstvo, ne samo sektorja energije in rudarstva;

3.   pozdravlja dejstvo, da se je trgovina EU z osrednjo Azijo (zlasti izvoz EU) od leta 2000 močno povečala (+ 156 %) v primerjavi z rusko trgovino s to regijo (+ 82 %), toda svari pred pretiranim zadovoljstvom, saj se je kitajska trgovina z osrednjo Azijo v enakem obdobju povečala za 750 %;

4.   vztraja, da si je treba še naprej prizadevati za demokratizacijo in modernizacijo političnega sistema ter spodbuja zavezanosti k tranziciji in reformi prav vsake države; poziva k razvoju in bilateralnemu sodelovanju na področju človekovih pravic, h gospodarski diverzifikaciji, razvoju trajnostnega energetskega sektorja in izboljšanju prometnih povezav, da bi kaspijske vire povezali z evropskim trgom;

5.   poziva k nadaljnjem prizadevanju za modernizacijo javnega izobraževalnega sektorja, ki bi moral biti brezplačen in dostopen vsem, vključno s poslovnim izobraževanjem, v širšem okviru podpore nastanku civilne družbe, temelječe na trdnih človekovih in delavskih pravicah, v vseh državah te regije; meni, da bi morala Komisija tesneje sodelovati z državami osrednje Azije pri načrtovanju in izvajanju reform izobraževalnega sistema; spodbuja EU, naj zagotovi pomoč in štipendije za izobraževanje študentov iz osrednje Azije na evropskih univerzah; poudarja, da je bistveno spodbujati procese za udeležbo žensk na trgu dela in njihov dostop do njega;

6.   meni, da je spodbujanje malih in srednjih podjetij eden od potrebnih elementov za razvoj zadevnih držav in da bi EU pri pomoči malim in srednjim podjetjem v okviru mandata EIB za osrednjo Azijo temu morala nameniti posebno pozornost, hkrati pa sprostiti vizumske zahteve za podjetnike in študente iz osrednje Azije ob hkratnem spodbujanju standardov dela, varstva okolja in družbene odgovornosti podjetij; poleg tega meni, da se je treba izogibati praksam, ki diskriminirajo evropske industrije, tudi na ključnem področju javnih naročil, ter da je treba spodbujati popolno sodelovanje z lokalnimi malimi in srednjimi podjetji, ki bo ugodno vplivalo na gospodarski razvoj in diverzifikacijo območja;

7.   poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj zagotovita, da bodo strokovnjaki za gospodarstvo in trgovino močno zastopani v delegacijah EU v petih državah osrednje Azije;

8.   spodbuja Komisijo, naj zagotovi strokovno tehnično pomoč in svetovanje državam osrednje Azije, namenjeno krepitvi njihovih ekonomskih in upravnih zmogljivosti, da bi tako podprli lokalne in regionalne oblasti, oblikovali trdnejšo gospodarsko strukturo in te države bolje vključili v svetovni trgovinski sistem;

9.   se zaveda dejstva, da je regionalno povezovanje med državami osrednje Azije šibko; poziva Komisijo, naj oblikuje različne trgovinske strategije za vsako od petih držav osrednje Azije v skladu z njihovimi posebnimi potrebami in naj spodbuja povezovanje znotraj regije;

10. meni, da strukturna reforma v smeri tržnega gospodarstva in razvoj trdnega pravnega okvira za tuje naložbe nista bistvena le za gospodarski razvoj osrednje Azije, ampak bosta olajšala tudi njeno vključitev v svetovno gospodarstvo ter pristop k Svetovni trgovinski organizaciji (STO); poziva države osrednje Azije, naj sledijo zgledu Kirgiške republike in izvedejo vse potrebne reforme, da bodo lahko pristopile k STO;

11. ocenjuje, da je članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji za vse države osrednje Azije obetaven način za izboljšanje gospodarskih razmer in boljšo vključitev v svetovni trgovinski sistem ter tudi pogoj za tesnejše trgovinske in naložbene odnose z EU;

12. poziva Komisijo in Svet, naj ostaneta neomajna glede carinske unije med Rusijo, Kazahstanom in Belorusijo ter zagotovita, da bo spoštovala svoje mednarodne zaveze in delovala v duhu prihodnjega članstva v Svetovni trgovinski organizaciji;

13. spodbuja evropske naložbe, namenjene diverzifikaciji gospodarstev osrednje Azije in uvedbi sodobnih in inovativnih tehnologij za proizvodnjo blaga z dodano vrednostjo;

14. pozdravlja sklep Sveta, da Komisijo pooblasti za pogajanja o sporazumu o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, in upa, da bo sporazum odseval pomembnost trgovinskih odnosov med EU in Kazahstanom ter seveda okrepil sodelovanje na področju demokracije, človekovih pravic in pravne države;

15. je seznanjen s pobudo EU za vladavino prava v osrednji Aziji in poziva k ustreznim nadaljnjim ukrepom, da bi se iz začetne faze premaknili v fazo dejanskega izvajanja;

16. vztraja, da se mora EU odločno zavzemati za dobro upravljanje, spoštovanje pravne države, človekove pravice, demokratizacijo in boj proti korupciji kot ključne sestavine dialoga EU s temi državami;

17. poziva Komisijo in Svet, naj namenita posebno pozornost boju proti korupciji, saj ima od pomoči EU in trgovine z EU zdaj največ koristi elita (in ne prebivalstvo kot celota);

18. meni, da bi sodelovanje na področju surovin, zlasti redkih, in trgovina z njimi morala postati prednostni nalogi v odnosih med EU in osrednjo Azijo; poudarja pomen vzdrževanja partnerstva z državami tega območja na podlagi izmenjave surovin za evropske tehnologije in znanja;

19. poziva k okoljski trajnostnosti kot osnovnemu standardu za vse prihodnje naložbe v tej regiji;

20. ponovno poudarja gospodarski in politični pomen boljšega dostopa do energetskih virov v osrednji Aziji; v zvezi s tem poudarja velik pomen plinovoda Nabucco za diverzifikacijo oskrbe z energijo Evropske unije;

21. poudarja geostrateški pomen, ki ga ima osrednja Azija za EU, saj predstavlja most do Kitajske ter Afganistana in Bližnjega vzhoda, prav tako pa je pomemben vir za uvoz energije v EU;

22. meni, da bi morala prihodnja strategija EU za osrednjo Azijo temeljiti na izkušnjah, pridobljenih z reformo evropske sosedske politike, kar zadeva diferenciacijo, medosebne stike in posvečanje večje pozornosti demokraciji in človekovim pravicam, hkrati pa upoštevati tudi širše geopolitično območje, ki vključuje Mongolijo in Afganistan.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

22.9.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

17

4

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniel Caspary, Christofer Fjellner, Vital Moreira, Paul Murphy, Cristiana Muscardini, Franck Proust, Niccolò Rinaldi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Keith Taylor, Pablo Zalba Bidegain

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Josefa Andrés Barea, George Sabin Cutaş, Béla Glattfelder, Salvatore Iacolino, Silvana Koch-Mehrin, Marietje Schaake

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Malika Benarab-Attou, Esther Herranz García, Gabriel Mato Adrover


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

4.10.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

53

5

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gabriele Albertini, Pino Arlacchi, Franziska Katharina Brantner, Frieda Brepoels, Elmar Brok, Tarja Cronberg, Arnaud Danjean, Michael Gahler, Marieta Gianaku (Marietta Giannakou), Ana Gomes, Andrzej Grzyb, Richard Howitt, Anneli Jäätteenmäki, Jelko Kacin, Ioanis Kasulidis (Ioannis Kasoulides), Tunne Kelam, Nicole Kiil-Nielsen, Evgeni Kirilov, Maria Eleni Kopa (Maria Eleni Koppa), Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Vytautas Landsbergis, Krzysztof Lisek, Sabine Lösing, Ulrike Lunacek, Barry Madlener, Kiriakos Mavronikolas (Kyriakos Mavronikolas), Willy Meyer, Alexander Mirsky, María Muñiz De Urquiza, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Norica Nicolai, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Cristian Dan Preda, Libor Rouček, Tokia Saïfi, Nikolaos Salavrakos, Jacek Saryusz-Wolski, Werner Schulz, Adrian Severin, Hannes Swoboda, Inese Vaidere, Sir Graham Watson, Boris Zala

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Véronique De Keyser, Liisa Jaakonsaari, Elisabeth Jeggle, Agnès Le Brun, Norbert Neuser, György Schöpflin, László Tőkés, Traian Ungureanu, Luis Yáñez-Barnuevo García, Janusz Władysław Zemke

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Paul Murphy

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov