POROČILO o predlogu sklepa Sveta o posebnem programu, s katerim se bo s posrednimi ukrepi izvajal okvirni program Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013)

17. 10. 2011 - (KOM(2011)0073 – C7‑0075/2011 – 2011/0043(NLE)) - *

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalec: Jan Březina


Postopek : 2011/0043(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A7-0358/2011
Predložena besedila :
A7-0358/2011
Razprave :
Sprejeta besedila :

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu sklepa Sveta o posebnem programu, s katerim se bo s posrednimi ukrepi izvajal okvirni program Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013)

(KOM(2011)0073 – C7‑0075/2011 – 2011/0043(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2011)0073),

–   ob upoštevanju člena 7 Pogodbe Euratom, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0075/2011),

–   ob upoštevanju člena 55 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7-0358/2011),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 106a Pogodbe Euratom;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Predlog spremembe 1

Predlog sklepa

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a) V skladu s priporočili Evropskega parlamenta iz poročila o poenostavitvi izvajanja raziskovalnih okvirnih programov bi morala zasnova in izvajanje okvirnega programa (2012–2013) temeljiti na načelih enostavnosti, stabilnosti, preglednosti, pravne varnosti, doslednosti, odličnosti in zaupanja.

Predlog spremembe  2

Predlog sklepa

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Sprejeti je treba ustrezne ukrepe, ki so sorazmerni s finančnimi interesi Unije, za spremljanje učinkovitosti odobrene finančne podpore in učinkovitosti porabe teh sredstev za preprečevanje nepravilnosti in goljufij. Sprejeti je treba tudi ustrezne ukrepe za izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002, Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002, Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi, ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

(8) Sprejeti bi bilo treba ustrezne ukrepe, ki bodo sorazmerni s finančnimi interesi Unije, za spremljanje učinkovitosti odobrene finančne podpore in učinkovitosti porabe teh sredstev za preprečevanje nepravilnosti in goljufij. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti razvoju pogodbenih ureditev, ki bodo zmanjševale tveganje neizpolnitve obveznosti, premeščanje tveganja in dolgoročne stroške. Sprejeti bi bilo treba tudi ustrezne ukrepe za izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002, Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002, Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi, ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

Predlog spremembe  3

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

a) raziskave fuzijske energije (vključno z reaktorjem ITER),

a) raziskave fuzijske energije (predvsem z reaktorjem ITER),

Predlog spremembe  4

Predlog sklepa

Člen 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. V delovnem programu se upoštevajo ustrezne raziskovalne dejavnosti, ki jih izvajajo države članice, pridružene države ter evropske in mednarodne organizacije. Po potrebi se program posodablja.

2. V delovnem programu se upoštevajo ustrezne raziskovalne dejavnosti, ki jih izvajajo države članice, pridružene države ter evropske in mednarodne organizacije, pa tudi industrija. Po potrebi se program posodablja.

Predlog spremembe  5

Predlog sklepa

Člen 6 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. V delovnem programu se določijo merila, v skladu s katerimi se ocenjujejo predlogi za posredne ukrepe v okviru shem financiranja in izbirajo projekti. Merila so odličnost, učinek in izvajanje. Dodatne zahteve, ponderji in mejne vrednosti se lahko nadalje opredelijo ali dopolnijo v delovnem programu.

3. V delovnem programu se določijo merila, v skladu s katerimi se ocenjujejo predlogi za posredne ukrepe v okviru shem financiranja in izbirajo projekti. Merila so odličnost, učinek in izvajanje. Dodatne zahteve, ponderji in mejne vrednosti, ki so jasno utemeljeni, se lahko nadalje opredelijo ali dopolnijo v delovnem programu.

Predlog spremembe  6

Predlog sklepa

Člen 7 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Sestava odbora iz odstavka 2 je v vsakem primeru takšna, da zagotavlja smiselno ravnovesje med moškimi in ženskami ter med državami članicami, ki izvajajo raziskave in usposabljanje na jedrskem področju.

Predlog spremembe  7

Predlog sklepa

Priloga – del I – oddelek I.A – točka 1 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Dejavnosti na področju raziskav in razvoja v podporo izgradnji reaktorja ITER bodo potekale v okviru združenj za fuzijo in evropskih industrij. Vključevale bodo razvoj in testiranje komponent in sistemov.

Dejavnosti na področju raziskav in razvoja v podporo izgradnji reaktorja ITER bodo potekale v okviru združenj za fuzijo in evropskih industrijskih panog. Vključevale bodo razvoj, testiranje ter preverjanje zanesljivosti komponent in zanesljivih sistemov.

Predlog spremembe  8

Predlog sklepa

Priloga – del I – oddelek I.A – točka 2 – alinea 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– načrtovanje novega satelitskega eksperimenta v osmem okvirnem programu, ki lahko dopolni eksperimentiranje ITER, da se zagotovi zahtevana oprema, hkrati pa omejijo tveganja in operativni stroški, zajame pa se lahko tudi študija pomembnih vidikov tehnologij za demonstracijsko elektrarno DEMO;

Predlog spremembe  9

Predlog sklepa

Priloga – del I – oddelek I.A – točka 4 – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– izvajanje študij družbenih in gospodarskih vidikov pridobivanja energije s fuzijo ter ukrepi za spodbujanje osveščanja in izobraževanja javnosti v zvezi s fuzijo.

– izvajanje študij družbenih in gospodarskih vidikov pridobivanja energije s fuzijo ter ukrepi za ozaveščanje in izobraževanje javnosti v zvezi s fuzijo. Posebna pozornost bo posvečena zagotavljanju, da bodo javnosti posredovane prave informacije, sprejeti pa bodo tudi posebni ukrepi, s katerimi bo zagotovljena učinkovitost programa komunikacij in ozaveščanja.

Predlog spremembe  10

Predlog sklepa

Priloga – del I – oddelek I.A – točka 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Izvedba projekta ITER v Evropi v mednarodnem okviru organizacije ITER bo prispevala k novim raziskovalnim infrastrukturam z močno evropsko razsežnostjo.

Izvedba projekta ITER v Evropi v mednarodnem okviru organizacije ITER bo prispevala k novim raziskovalnim infrastrukturam z močno evropsko razsežnostjo in bo v okviru evropskega spremljevalnega programa vsebovala oblikovanje nove raziskovalne infrastrukture, ki bo lahko podpirala eksperiment ITER.

Predlog spremembe  11

Predlog sklepa

Priloga – del I – oddelek I.B – uvod

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Splošni cilj je predvsem spodbujanje varnejše, zmogljivejše, z vidika virov in stroškov učinkovitejše jedrske fisije ter drugih uporab sevanja v industriji in medicini. Na petih glavnih področjih dejavnosti, ki so opisana spodaj, se bodo izvajali posredni ukrepi na področju jedrske fisije in zaščite pred sevanjem. Obstajajo pomembne povezave z raziskavami v okviru sedmega okvirnega programa Unije, ki je bil sprejet s Sklepom št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta, zlasti pri dejavnostih na področju energetike, evropskih standardov, izobraževanja in usposabljanja, varovanja okolja, zdravja, raziskav materialov, upravljanja, skupnih infrastruktur, varnosti in varnostne kulture. Mednarodno sodelovanje bo glavna značilnost dejavnosti na mnogih področjih, zlasti pri naprednih jedrskih sistemih, ki jih proučuje mednarodni forum za raziskave četrte generacije reaktorjev.

Splošni cilj je predvsem spodbujanje varnejše, zmogljivejše, z vidika virov in stroškov učinkovitejše jedrske fisije ter drugih uporab sevanja v industriji in medicini. Na petih glavnih področjih dejavnosti, ki so opisana spodaj, se bodo izvajali posredni ukrepi na področju jedrske fisije in zaščite pred sevanjem. Obstajajo pomembne povezave z raziskavami v okviru sedmega okvirnega programa Unije, ki je bil sprejet s Sklepom št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta13, zlasti pri dejavnostih na področju energetike, evropskih standardov, izobraževanja in usposabljanja, varovanja okolja, zdravja, raziskav materialov, upravljanja, skupnih infrastruktur, varnosti in varnostne kulture, ter tudi s predlogi o jedrski fisiji iz strateškega načrta za energetsko tehnologijo, ki ga je Svet podprl marca 2008. Mednarodno sodelovanje bo glavna značilnost dejavnosti na mnogih področjih, zlasti pri naprednih jedrskih sistemih, ki jih proučuje mednarodni forum za raziskave četrte generacije reaktorjev. Običajna načrtovana življenjska doba sedanje generacije jedrskih elektrarn, ki delujejo v Evropi, je 40 let, predvidevajo pa se morebitna podaljšanja življenjske dobe. S tretjo in četrto generacijo reaktorjev, ki bo varna tudi v prihodnosti, se želi doseči življenjska doba 60 let ali več, hkrati pa zmanjšati stroški delovanja in vzdrževanja zaradi staranja obratov.

Predlog spremembe  12

Predlog sklepa

Priloga – del I – oddelek I.B – uvod – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Obstaja jasna potreba po izboljšanju sodelovanja z Mednarodno agencijo za atomsko energijo na področju varnostnih standardov, veljavnih za vse jedrske objekte in naprave ter vse dejavnosti. Na široko bi jih morali uporabljati oblikovalci, proizvajalci ter upravljavci na področju pridobivanja energije, v medicini, industriji ter raziskovanju in izobraževanju.

Predlog spremembe  13

Predlog sklepa

Priloga – del I – oddelek I.B – točka 1 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Odlaganje v geološke formacije

1. Vse skladiščenje, tudi odlaganje v geološke formacije

Predlog spremembe  14

Predlog sklepa

Priloga – del I – oddelek I.B – točka 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Z raziskavami, usmerjenimi v izvajanje, ustvariti trdno znanstveno in tehnično podlago za predstavitev tehnologij in varnosti odlaganja izrabljenega goriva in dolgoživih radioaktivnih odpadkov v geološke formacije ter podpirati oblikovanje skupnega evropskega stališča do pomembnih zadev, ki se nanašajo na upravljanje in odlaganje odpadkov.

Z raziskavami, usmerjenimi v izvajanje, ustvariti trdno znanstveno in tehnično podlago za predstavitev tehnologij in varnosti odlaganja izrabljenega goriva in dolgoživih radioaktivnih odpadkov, vključno z dolgotrajnimi odpadki, ki nastanejo ob razgradnji civilne jedrske energije in ob uporabi radioizotopov pri medicinskih, industrijskih, kmetijskih, raziskovalnih in izobraževalnih dejavnostih, v geološke formacije ter podpirati oblikovanje skupnega evropskega stališča do pomembnih zadev, ki se nanašajo na upravljanje in odlaganje odpadkov.

Predlog spremembe  15

Predlog sklepa

Priloga – del I – oddelek I.B – točka 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Odlaganje v geološke formacije: tehnične študije in predstavitev zasnove odlagališč, opredelitev okolnih kamnin odlagališča v podzemnih raziskovalnih laboratorijih (tako splošno kot tudi glede na značilnosti lokacije), raziskave okolja odlagališča, študije pomembnih procesov v bližnjem (oblika odpadkov in umetne pregrade) in oddaljenem polju (skalna podlaga in možnosti za širjenje v biosfero), razvoj trdnih metodologij za oceno uspešnosti in varnosti ter proučevanje upravljanja in družbenih vprašanj, povezanih s strinjanjem javnosti.

Odlaganje v geološke formacije: tehnične študije in predstavitev zasnove odlagališč, opredelitev kamnin odlagališča na terenu (tako splošno kot tudi glede na značilnosti lokacije v posebnih podzemnih raziskovalnih laboratorijih), raziskave okolja odlagališča, študije pomembnih procesov v bližnjem (oblika odpadkov in umetne pregrade) in oddaljenem polju (skalna podlaga in možnosti za širjenje v biosfero), razvoj trdnih metodologij za oceno uspešnosti in varnosti ter proučevanje upravljanja in družbenih vprašanj, povezanih s strinjanjem javnosti. Da bi zagotovili učinkovitejšo konfinacijo radioaktivnih snovi ob nepričakovanih dogodkih, je treba vpeljati odporne sisteme, obenem pa ohranjati delovanje z zmanjšanim obsegom.

Predlog spremembe  16

Predlog sklepa

Priloga – del I – oddelek I.B – točka 2 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Varnost jedrskih naprav: obratovalna varnost sedanjih in prihodnjih jedrskih naprav, zlasti ocena življenjske dobe elektrarn in njihovo upravljanje, varnostna kultura (zmanjševanje tveganja človeške in organizacijske napake), napredne metodologije za oceno varnosti, orodja za numerično simulacijo, instrumentacija in nadzor ter preprečevanje in ublažitev hujših nesreč, s spremljajočimi dejavnostmi za optimalizacijo upravljanja znanja in ohranjanje sposobnosti.

Varnost jedrskih naprav: obratovalna varnost sedanjih in prihodnjih jedrskih naprav, predvsem ob upoštevanju preiskave nesreče v Fukušimi, zlasti ocena življenjske dobe elektrarn in njihovo upravljanje, varnostna kultura (zmanjševanje tveganja človeške in organizacijske napake), napredne metodologije za oceno varnosti, orodja, instrumentarij in nadzor numeričnih simulacij ter preprečevanje in ublažitev hujših nesreč, s spremljajočimi dejavnostmi za optimalizacijo upravljanja znanja in ohranjanje sposobnosti. Dodatne dejavnosti, ki jih je treba uvesti zaradi nesreče v Fukušimi, naj vključujejo: izboljšanje potresne odpornosti, ponovna opredelitev nesreč, ki niso bile predvidene pri zasnovi, analiza običajnih načinov odpovedi, boljše obvladovanje izrednih razmer, preprečevanje zbiranja vodika iz parnih reakcij ali reakcij vročih kovin, rekombinacija vodika, zasnova sistemov filtriranja/izpiranja, ki prenesejo izreden pritisk plinov.

Predlog spremembe  17

Predlog sklepa

Priloga – del I – oddelek I.B – točka 2 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Napredni jedrski sistemi: boljša učinkovitost obstoječih sistemov in goriv ter raziskave naprednih reaktorskih sistemov, da bi ocenili njihov potencial, sposobnost preprečevanja širjenja in vplive na dolgoročno trajnost, vključno z dejavnostmi na področju temeljnih in ključnih medsektorskih raziskav (npr. raziskav materialov), raziskave gorivnih ciklusov, inovativnih goriv in vidikov upravljanja odpadkov, vključno z ločevanjem in pretvorbo ter učinkovitejšo uporabo cepljivih snovi v obstoječih reaktorjih.

Napredni jedrski sistemi: boljša učinkovitost obstoječih sistemov in goriv ter raziskave naprednih reaktorskih sistemov, da bi ocenili njihov potencial, sposobnost preprečevanja širjenja in vplive na dolgoročno trajnost, vključno z dejavnostmi na področju temeljnih in ključnih medsektorskih raziskav (npr. raziskav materialov), raziskave gorivnih ciklusov, inovativnih goriv in vidikov upravljanja odpadkov, vključno z ločevanjem in pretvorbo ter učinkovitejšo uporabo cepljivih snovi v obstoječih reaktorjih. Omenjene dejavnosti bi morale biti usmerjene v podporo evropske industrijske pobude za trajnostno jedrsko energijo, ki je bila sprejeta na konferenci o evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo v času belgijskega predsedovanja novembra 2010, vključno z zasnovo ključnih demonstracijskih raziskovalnih projektov Astrid, Allegro, Alfred in Myrrha.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

6.10.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

41

5

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Pierre Audy, Ivo Belet, Bendt Bendtsen, Jan Březina, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Christian Ehler, Ioan Enciu, Vicky Ford, Adam Gierek, Norbert Glante, Fiona Hall, Jacky Hénin, Edit Herczog, Romana Jordan Cizelj, Krišjānis Kariņš, Lena Kolarska-Bobińska, Béla Kovács, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Marisa Matias, Judith A. Merkies, Jaroslav Paška, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Jens Rohde, Paul Rübig, Amalia Sartori, Francisco Sosa Wagner, Konrad Szymański, Michael Theurer, Evžen Tošenovský, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas), Claude Turmes, Niki Cavela (Niki Tzavela), Marita Ulvskog, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Alejo Vidal-Quadras, Henri Weber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Antonio Cancian, Jolanta Emilia Hibner, Yannick Jadot, Werner Langen, Marian-Jean Marinescu, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Mario Pirillo, Catherine Trautmann

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Werner Schulz