Postopek : 2011/2108(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0359/2011

Predložena besedila :

A7-0359/2011

Razprave :

PV 14/11/2011 - 21
CRE 14/11/2011 - 21

Glasovanja :

PV 15/11/2011 - 7.17
CRE 15/11/2011 - 7.17
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0493

POROČILO     
PDF 213kWORD 197k
25.10.2011
PE 467.076v03-00 A7-0359/2011

o zdravju medonosnih čebel in izzivih za čebelarski sektor

(2011/2108(INI))

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

Poročevalec: Csaba Sándor Tabajdi

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o zdravju medonosnih čebel in izzivih za čebelarski sektor

(2011/2108(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o razmerah v čebelarstvu(1),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. decembra 2010 o zdravju medonosnih čebel (KOM(2010)0714),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. maja 2011 o zdravju medonosnih čebel,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. maja 2011 z naslovom Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (KOM(2011)0244),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT)(2), ki vsebuje posebne določbe za sektor čebelarstva v Evropski uniji,

–   ob upoštevanju znanstvenega poročila Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) z dne 11. avgusta 2008 in znanstvenega poročila, ki ga je naročila ter 3. decembra 2009 sprejela EFSA, ki obe obravnavata pogin in nadzor čebel v Evropi,

–   ob upoštevanju sodbe Evropskega sodišča v zadevi C-442/09(3) o označevanju medu, ki vsebuje gensko spremenjene snovi,

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS(4),

–   ob upoštevanju Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne uporabe pesticidov(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2011 o pomanjkanju beljakovin v EU: kako rešiti ta dolgotrajni problem?(6),

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0359/2011),

A. ker ima čebelarstvo kot gospodarska in družbena dejavnost ključno vlogo pri trajnostnem razvoju podeželja, ustvarja delovna mesta in z opraševanjem zagotavlja pomembno ekosistemsko storitev, ki prispeva k povečevanju biotske raznovrstnosti, saj ohranja gensko raznolikost rastlin;

B.  ker sta čebelarstvo in biotska raznovrstnost odvisna drug od drugega; ker čebelje kolonije z opraševanjem prispevajo pomembne okoljske, gospodarske in družbene javne dobrine ter tako zagotavljajo varnost preskrbe s hrano in ohranjajo biotsko raznovrstnost in ker čebelarji z vzrejo čebeljih družin opravljajo okoljsko storitev izrednega pomena ter ohranjajo trajnostni model proizvodnje na podeželskih območjih; ker dajejo čebelje paše, raznolika pasišča in nekatere kmetijske kulture (oljna repica, sončnice...) čebelam bogato hrano, potrebno za zdravje in ohranjanje imunske zaščite;

C. ker so bili izraženi pomisleki, da zaradi visokih stroškov ustanovitve čebelarskega podjetja manj ljudi vstopa v to panogo, zato je premalo panjev za opraševanje pomembnih kmetijskih poljščin;

D. ker o zmanjševanju števila čebeljih družin poročajo tako iz EU kot tudi iz drugih delov sveta; ker upada število vrst opraševalcev, ki prispevajo h kmetijski produktivnosti; ker bi se morali kmetje v EU, pa tudi kmetje v drugih delih sveta, v primeru občutnega poslabšanja tega trenda zateči k umetnemu opraševanju, zaradi česar bi se stroški opraševanja povečali za dvakrat; ker znanost in veterinarska praksa trenutno komajda zagotavljata učinkovito preprečevanje ali nadzor bolezni, kar zadeva določene škodljivce in bolezni, zaradi premalo obsežnih raziskav in nezadostnega razvoja novih zdravil za zdravje čebel v zadnjih desetletjih, kar je posledica omejenega obsega trga in posledično majhnega interesa velikih farmacevtskih podjetij; ker omejeno število razpoložljivih zdravil za boj proti pršici Varroa destructor v številnih primerih ni več učinkovito,

E.  ker na zdravje posameznih čebel in kolonij vplivajo številni letalni in subletalni dejavniki, mnogi izmed njih pa so povezani med seboj; ker omejeno število zdravil v prometu za boj proti pršici Varroa destructor v številnih primerih ni več dovolj učinkovito zaradi odpornosti nanje; ker strupene uporaba pesticidov, spreminjajoči se podnebni in okoljski pogoji, izguba biotske raznovrstnosti rastlin, sprememba namembnosti zemljišč, slabe čebelarske prakse in prisotnost invazivnih vrst šibijo imunske sisteme kolonij in spodbujajo oportunistične bolezni, ker so medonosne čebele lahko izpostavljene fitofarmacevtskim sredstvom po neposrednih ali posrednih poteh, kot so tok vetra, površinska voda, gutacija, nektar in cvetni prah;

F.  ker lahko čebelarji prispevajo k ohranjanju zdravja in dobrobiti svojih čebel, čeprav ima pri njihovem uspehu pomembno vlogo kakovost okolja;

G. ker se zagovarja minimalna uporaba veterinarskih izdelkov in zdravilnih učinkovin pri ohranjanju zdravega imunskega sistema družine, vendar se pojavljajo težave z odpornostjo; ker čebele učinkovin in zdravil ne presnavljajo, temveč te končajo v medu, in ker so evropski proizvajalci odvisni od čistega, visokokakovostnega medu brez ostankov;

H. ker je veliko evropskih čebelarjev amaterjev in ne poklicnih čebelarjev;

Raziskave in širjenje znanstvenih spoznanj

1.  poziva Komisijo, naj v naslednjem finančnem okviru (8. okvirni progam) zviša raven pomoči raziskavam o zdravju medonosnih čebel in raziskave osredotoči na tehnološki razvoj, preprečevanje in nadzor bolezni, zlasti kar zadeva vpliv okoljskih dejavnikov na imunske sisteme čebeljih družin in interakcije z boleznimi, z določitvijo trajnostnih kmetijskih praks in okrepitvijo nekemijskih nadomestnih možnosti (t.j. preventivnih kmetijskih praks, kot je kolobarjenje, in uporabe biotičnega zatiranja) ter na splošno z nadaljnjim spodbujanjem metod integriranega varstva pred škodljivci in razvojem veterinarskih zdravil za dejavnike, ki sedaj povzročajo bolezni medonosnih čebel v EU, še posebej pršice Varroa destructor, ki je poglavitni povzročitelj bolezni in ki zaradi velike odpornosti zahteva uporabo večjega števila zdravilnih učinkovin v boju proti njej in proti drugim endoparazitom in drugim oportunističnim boleznim;

2.  meni, da je treba čim prej ukrepati, da bi zaščitili zdravje čebel, pri čemer je treba upoštevati posebnosti čebelarstva, raznolikost udeleženih akterjev ter načeli sorazmernosti in subsidiarnosti;

3.  ponovno izraža zaskrbljenost nad tem, da bi lahko povečana umrljivost čebel in divjih opraševalcev v Evropi zelo negativno vplivala na kmetijstvo, proizvodnjo hrane in oskrbo z njo, biotsko raznovrstnost, okoljsko trajnost in ekosisteme, če ne bomo ukrepali;

4.  poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju s čebelarskimi združenji spodbudi vzpostavitev ustreznih nacionalnih nadzornih sistemov in razvije usklajene standarde na ravni EU, ki bodo omogočali primerjavo; poudarja potrebo po enotni identifikaciji in registraciji čebelnjakov na nacionalni ravni ter vsakoletnem pregledu in posodabljanju te evidence; vztraja, da se identifikacija in registracija ne bi smeli financirati iz obstoječih programov za izboljšanje proizvodnje in trženja medu v Evropski uniji (Uredba (ES) št. 1221/97);

5.  poziva Evropsko komisijo, naj podpre ustanovitev evropske mreže referenčnih čebelnjakov za nadzor vpliva okoljskih pogojev ter čebelarskih in kmetijskih praks na zdravje čebel;

6.  poziva Komisijo, naj pripravi triletne programe na osnovi izjavi vseh držav članic o številu dejansko popisanih čebeljih panjev in ne na osnovi ocen o tem številu;

7.  pozdravlja ustanovitev referenčnega laboratorija EU za zdravje čebel, ki se mora osredotočiti na dejavnosti, ki jih ne pokrivajo obstoječe mreže strokovnjakov ali nacionalni laboratoriji, in zbrati celovito znanje na podlagi njihovih raziskav;

8.  poudarja, da je treba podpirati diagnostične laboratorije in preskuse na terenu na nacionalni ravni ter da se je treba izogniti prekrivanju financiranja;

9.  poziva Komisijo, naj skupaj s predstavniki čebelarskega sektorja ustanovi usmerjevalni odbor, ki bo pomagal Komisiji pri pripravi letnega delovnega programa referenčnega laboratorija EU; obžaluje, ker je bil prvi letni delovni program referenčnega laboratorija EU predstavljen brez predhodnega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi;

10. poziva Komisijo, naj še naprej podpira znanstvene raziskave na področju zdravja medonosnih čebel, ki bodo temeljile na dobrih primerih pobud COST Action COLOSS, BeeDoc in STEP, ter spodbuja države članice, naj podprejo znanstvene raziskave na tem področju; kljub temu poudarja, da je treba okrepiti odnose s čebelarji in čebelarskimi organizacijami;

11. poziva Komisijo, naj izključi prekrivanje pri uporabi sredstev, da bi učinkoviteje zagotavljala gospodarsko in okoljsko dodano vrednost za čebelarje in kmete; poziva Komisijo, naj spodbudi države članice k povečanju sredstev za raziskave;

12. poziva države članice, naj spodbujajo in nadzorujejo ustanovitev nacionalnih mrež za nadzor fenologije medonosnih rastlinskih vrst;

13. poziva Komisijo, naj dejavno spodbuja večjo izmenjavo informacij med državami članicami, laboratoriji, čebelarji, kmeti, industrijo in znanstveniki o ekotoksikoloških študijah, ki zadevajo zdravje medonosnih čebel, da bi omogočili utemeljen neodvisen znanstveni nadzor; poziva Komisijo, naj v tem procesu pomaga in da na voljo ustrezno spletno stran v vseh uradnih jezikih zadevnih držav članic;

14. pozdravlja pobudo Komisije za boljše usposabljanje za varnejšo hrano, vendar poziva k njenemu izvajanju tudi po letu 2011 in k povečanju števila udeležencev iz nacionalnih organov;

15. poziva k podpori programov usposabljanja o preprečevanju bolezni in nadzoru nad njimi za čebelarje, za kmete in gozdarje pa o botaničnem znanju, čebelam neškodljivi uporabi fitofarmacevtskih sredstev ter vplivu pesticidov in nekemičnih kmetijskih praksah za preprečevanje plevela; poziva Komisijo, naj v sodelovanju s čebelarskimi organizacijami predlaga smernice za veterinarsko obdelavo panjev;

16. poziva organe in predstavniške organizacije v državah članicah, naj med čebelarji podprejo širjenje ustreznega znanstvenega in tehničnega znanja o zdravju čebel; poudarja, da je potreben stalen dialog med čebelarji, kmeti in ustreznimi organi;

17. poudarja, da je treba zagotoviti ustrezno usposabljanje za veterinarje ter čebelarjem omogočiti veterinarsko svetovanje in vključiti čebelarske strokovnjake v nacionalne veterinarske organe;

Zdravila za uporabo v veterinarski medicini

18. priznava velik pomen razvoja novih in učinkovitih sredstev proti pršicam varojam, ki povzročijo približno 10-odstotne letne izgube; meni, da je treba za zmanjšanje negativnih učinkov bolezni in škodljivcev povečati podporo odobrenemu veterinarskemu zdravljenju; poziva Komisijo, naj uvede skupne smernice za veterinarsko zdravljenje na tem področju in poudari pomen njegove pravilne uporabe; zahteva, naj se uvedejo smernice o uporabi molekul in/ali formul, ki temeljijo na organskih kislinah in eteričnih oljih ter drugih učinkovinah, odobrenih za biološko zatiranje škodljivcev;

19. poziva države članice, naj zagotovijo finančno pomoč za raziskave, razvoj in preskušanje na terenu novih zdravil za zdravje čebel, zlasti za mala in srednja podjetja, glede na prispevek čebelarskega sektorja k biotski raznovrstnosti in javnemu dobremu z opraševanjem, pri tem pa upoštevajo visoke stroške veterinarskega zdravljenja, ki jih zaenkrat nosijo čebelarji, v primerjavi z zdravstvenimi stroški v drugih živinorejskih sektorjih;

20. poudarja, da je treba farmacevtsko industrijo spodbujati k razvoju novih zdravil za zdravljenje bolezni čebel;

21. poziva Komisijo, naj pripravi prožnejše predpise za odobritev in razpoložljivost zdravil za uporabo v veterinarski medicini za medonosne čebele, vključno z zdravili rastlinskega izvora ter drugimi, ki ne vplivajo na zdravje žuželk; pozdravlja predlog Komisije o reviziji direktive o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini, vendar ugotavlja, da sedanja omejena razpoložljivost takih proizvodov ne bi smela služiti kot podlaga za registracijo/trženje antibiotikov za zdravljenje drugih oportunističnih bolezni v čebeljih družinah glede na njihov vpliv na kakovost čebelarskih proizvodov in odpornost;

22. podpira namero Komisije za uvedbo največje mejne vrednosti ostanka pri uporabi zdravil na podlagi „kaskadnega“ postopka, da bi odpravila sedanjo pravno negotovost, ki ovira zdravljenje bolnih čebel;

23. poziva k spremembi zakonodajnega okolja, da bo lahko Evropska agencija za zdravila v duhu varovanja pravic intelektualne lastnine zagotovila ekskluzivnost pri proizvodnji in trženju novih zdravilnih učinkovin v inovativnih zdravilih za uporabo v veterinarski medicini za zdravje čebel za določeno prehodno obdobje;

24. poziva Komisijo, naj preuči možnost razširitve veterinarskega sklada Evropske unije, da bi po naslednji reviziji vključeval tudi bolezni čebel;

25. pozdravlja namero Komisije, da bo predložila celovit zakon o zdravstvenem varstvu živali; poziva Komisijo, naj prilagodi obseg in financiranje evropske veterinarske politike, da bo upoštevala posebnosti čebel in čebelarstva ter tako v vseh državah članicah omogočila učinkovitejši boj proti čebeljim boleznim s pomočjo zadostne količine učinkovitih in standardiziranih zdravil ter financiranja zdravja čebel v okviru evropske veterinarske politike; poziva Komisijo, naj zagotovi večjo usklajenost med državami članicami ter svoja prizadevanja osredotoči na boj proti varozi in njeno zatiranje v EU;

26. podpira programe razmnoževanja s poudarkom na odpornosti proti boleznim in zajedavcem, zlasti proti varozi;

Vplivi sodobnega kmetijstva na čebele

27. poudarja, da je Evropska unija šele pred kratkim ob zavzetem sodelovanju Evropskega parlamenta sprejela nova strožja pravila za odobritev fitofarmacevtskih sredstev in njihovo trajnostno uporabo, da bi zagotovila, da so ta sredstva varna za ljudi in okolje; ugotavlja, da ta pravila vključujejo dodatna stroga merila za varnost čebel; poziva Komisijo, naj Parlament obvešča o učinkovitem izvajanju novih pravil;

28. vabi Komisijo, naj izboljša metodologijo ocene tveganja za pesticide, da bi zaščitila zdravje čebeljih družin in razvoj populacije, ter naj zagotovi primeren dostop do ugotovitev in metodologije ekotoksikoloških študij, vključenih v dokumentacijo za odobritev;

29. poudarja pomen sonaravnega kmetovanja in poziva države članice, naj čim prej prenesejo in v celoti izvajajo Direktivo 2009/128/ES o trajnostni rabi pesticidov, zlasti člen 14, ki poudarja, da bodo morali vsi kmetje v EU od leta 2014 izvajati integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi, poleg tega naj bodo pozorne na uporabo pesticidov, ki utegnejo imeti škodljiv učinek na čebele in na zdravje čebeljih družin;

30. poziva Komisijo, naj na podlagi zanesljivih in učinkovitih testov v realnih okoliščinah z usklajenimi protokoli prouči kronično, larvalno in subletalno toksičnost pri oceni tveganja pesticidov, kot določa Uredba (ES) št. 1107/2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet, ki se uporablja od 14. junija 2011; Komisijo poziva tudi, naj nameni posebno pozornost uporabi določenih pesticidov, ki so v določenih okoliščinah škodljivo vplivale na zdravje čebel in čebeljih družin; poziva Komisijo, naj okrepi raziskave o morebitnih interakcijah med učinkovino in patogenom ter dvema učinkovinama; ugotavlja, da je treba proučiti tudi načine uporabe;

31. pozdravlja dejstvo, da strokovnjaki iz Evropske agencije za varnost hrane neodvisno ocenjujejo zahteve za industrijo glede posredovanja podatkov o različnih pesticidih;

32. poziva v duhu dialoga med čebelarji, zainteresiranimi stranmi v kmetijstvu in javnimi organi k vzpostavitvi sistema, ki bo spodbujal k predhodnemu obveščanju čebelarjev v vseh državah članicah o uporabi pesticidov, zlasti pred škropljenjem z insekticidi iz zraka (npr. proti komarjem), in sistema, ki bo na zahtevo podal informacije o krajih, kjer se nahajajo panji v času teh posegov; poziva tudi k boljšemu prenosu podatkov med čebelarji in kmeti prek spletne podatkovne baze, na primer o postavljanju čebelnjakov v bližino polj;

33. poziva države članice, naj preverijo, ali je smiselno v izobraževanje kmetov vključiti tudi čebelarjenje in zdravje čebel;

34. zlasti ob upoštevanju projekta Evropske agencije za varnost hrane iz leta 2009 z naslovom „Pogin čebel in nadzor čebel v Evropi“ poziva Komisijo, naj opravi nepristranske raziskave o možnih negativnih učinkih gensko spremenjenih kultur in monokultur na zdravje medonosnih čebel;

Vidiki proizvodnje in varnosti hrane, zaščita porekla

35. poziva Komisijo, naj nenehno nadzoruje stanje na področju zdravstvenega varstva živali v državah izvora, določi najstrožje zahteve glede zdravstvenega varstva živali in vzpostavi ustrezen nadzorni sistem za razmnoževalni material, ki prihaja iz tretjih držav, da se prepreči vnos eksotičnih bolezni čebel/parazitov, kot so hrošči Aethina tumida in pršice Tropilaelaps, v EU; poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju s čebelarskimi organizacijami povečajo preglednost o pogostnosti, odstotkih, značilnostih in predvsem rezultatih varnostnih pregledov na mejah;

36. poziva, naj se glede na različne metode pri analizah v različnih državah članicah določi začasna meja (referenčna točka za ukrepanje) 10 ppb za količino veterinarskih proizvodov, dovoljenih v Evropski uniji;

37. poziva Komisijo, naj vključi vrednosti „brez ukrepanja“ ali referenčne točke za ukrepanje ali mejne vrednosti ostankov v medu in drugih čebelarskih proizvodih za učinkovine, ki jih ni mogoče odobriti v evropskem čebelarskem sektorju, kot tudi naj uskladi veterinarski mejni nadzor in nadzor na notranjem trgu, saj v primeru medu uvoz nizke kakovosti, potvarjanja in nadomestki izkrivljajo trg ter nenehno pritiskajo na cene in kakovost končnega proizvoda na notranjem trgu EU, treba pa je zagotoviti tudi enake pogoje za proizvode/proizvajalce iz EU in tretjih držav; ugotavlja, da mora sistem mejnih vrednosti ostankov upoštevati ostanke iz dobre veterinarske prakse;

38. poziva Komisijo, naj pripravi ali spremeni priloge k Direktivi 2001/110/ES (direktiva o medu), da izboljša standarde proizvodnje v EU z uvedbo jasnih pravnih opredelitev za vse čebelarske proizvode, vključno z vrstami medu, in z opredelitvijo pomembnih parametrov kakovosti medu, kot so vsebnost prolina in saharaze, nizka vsebnost hidroksimetilfurfurala (HMF) ali vlage, ter potvarjanja (kot so vsebnost glicerola, razmerje ogljikovih izotopov v sladkorju (C13/C14), spekter cvetnega prahu in aroma ter vsebnost sladkorja v medu); poziva k podpori raziskav o učinkovitih metodah za odkrivanje potvarjanja medu; poziva Komisijo, naj zagotovi, da nadzor nad naravnimi značilnostmi medu, ki velja za evropske proizvode, velja tudi za proizvode tretjih držav;

39. poziva Komisijo, naj uskladi predpise o označevanju z določbami Uredbe o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in uvede obvezno označevanje države izvora za uvožene in v EU proizvedene čebelarske proizvode, v primerih mešanic proizvodov različnega izvora pa obvezno označevanje vseh držav izvora;

40. v duhu nove politike kakovosti EU poziva čebelarje, njihove reprezentativne organizacije in komercialna podjetja, naj bolje izrabijo sisteme označevanja izvora iz EU (zaščitena označba porekla in zaščitena geografska označba) za čebelarske proizvode, kar bi prispevalo k dostopnosti čebelarstva, ter poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju s čebelarskimi združenji predlaga označbo kakovosti ter spodbuja neposredno prodajo čebelarskih proizvodom na lokalnih trgih;

41. poziva k ukrepom za pospešitev porabe evropskega medu in čebelarskih proizvodov, vključno s promocijo medu, katerega značilnosti so specifične za posamezno vrsto in geografsko območje;

Ukrepi, povezani z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in s prihajajočo reformo skupne kmetijske politike

42. poudarja, da je nujno posvetovanje evropskih in nacionalnih organov s čebelarji pri pripravi čebelarskih programov in sorodne zakonodaje, da bi zagotovili učinkovitost teh programov in njihovo pravočasno izvajanje; poziva Komisijo, naj zagotovi znatno več finančnih sredstev, okrepi sedanjo podporo čebelarstvu v okviru SKP po letu 2013, zagotovi neprekinjen obstoj ter izboljšanje sedanjih programov podpore za čebelarski sektor (Uredba (ES) št. 1221/97) in spodbudi razvoj skupnih projektov; države članice pa poziva, naj zagotovijo tehnično pomoč za čebelarski sektor; poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost sistema sofinanciranja z vzpostavitvijo neposredne pomoči v okviru prvega stebra SKP (neobvezno izvajanje sedanjega člena 68 SKP) v tistih državah članicah, ki bodo ocenile, da je to potrebno; poudarja, da je treba spodbuditi mlade čebelarje k opravljanju dejavnosti; poziva Komisijo, naj pripravi varnostno mrežo ali skupni sistem zavarovanja za čebelarstvo, da bi ublažili vpliv kriznih razmer na čebelarje;

43. odločno poziva Komisijo, naj v okviru nove strategije EU za biotsko raznovrstnost da na voljo finančne vire za čebelarstvo ter zagotovi prednostno obravnavo in/ali višje stopnje financiranja za vse projekte in ukrepe, predstavljene v okviru SKP, ki se nanašajo izključno na podvrste in ekološke tipe vrste Apis mellifera, avtohtone v posameznih regijah;

44. poziva Komisijo, naj v prihodnji reformi SKP pojasni ukrepe podpore in pomoči za evropski čebelarski sektor ob upoštevanju okoljskih in družbenih javnih dobrin, ki jih zagotavljajo čebelje družine z opraševanjem, ter okoljske storitve, ki jih zagotavljajo čebelarji z vzrejo čebeljih družin;

45. ugotavlja, da se je skupno število čebelarjev v EU po navedbah Komisije v poročilu z dne 28. maja 2010 rahlo povečalo glede na leto 2004; poudarja navedbe poročila, da je to povečanje mogoče pripisati zgolj pristopu Bolgarije in Romunije v EU ter da bi brez upoštevanja čebelarjev iz teh dveh držav ugotovili močno zmanjšanje števila čebelarjev v EU; meni, da ta podatek zgovorno priča o resnosti stanja v čebelarskem sektorju v EU ter da je treba temu sektorju pomagati in sprejeti konkretne ukrepe, s katerimi bi čebelarje zadržali v čebelarstvu;

46. poziva Komisijo, naj preuči možnost vzpostavitve posebne sheme za pomoč čebelarjem v okviru sheme neposredne pomoči, na primer prek plačil za čebelje družine, ki bi pomagala ohraniti čebelarski sektor v EU, zadržala čebelarje v čebelarstvu, k čebelarjenju spodbudila mlade ter zagotovila, da bodo čebele še naprej opravljale vlogo opraševalk;

47. poziva Komisijo, naj v SKP spodbuja trajnostne kmetijske prakse, naj vse kmete spodbuja k uporabi preprostih kmetijskih praks v skladu z Direktivo 2009/128/ES ter naj okrepi posebne kmetijsko-okoljske ukrepe za čebelarski sektor v duhu nove strategije EU za biotsko raznovrstnost; poziva države članice, naj v svojih programih za razvoj podeželja določijo kmetijsko-okoljske ukrepe za čebelarstvo in spodbudijo kmete k sodelovanju v kmetijsko-okoljskih ukrepih, da bi zaščitili „medonosnim čebelam prijazne“ travnike na ozarah, in k uporabi napredne integrirane pridelave s celovitim pristopom h kmetijstvu in z uporabo biotičnega zatiranja, kjer je mogoče;

48. ponovno poudarja, da so po mnenju Komisije medonosne čebele udomačene vrste ter zato spadajo v sektor živinoreje, kar omogoča sprejetje ukrepov za boljše zdravje, dobro počutje in varstvo(7) ter boljše obveščanje o ohranjanju divjih opraševalcev; zato poziva k oblikovanju strategije za varovanje zdravja čebel in vključitvi čebelarstva v kmetijski ali veterinarski zakonodaji ob upoštevanju njegove posebnosti, zlasti v zvezi z nadomestili za čebelarje za izgube panjev;

49. poziva vse zainteresirane strani v čebelarskem sektorju, naj izkoristijo priložnosti, ki jih ponujata sedanja skupna kmetijska politika in njena prihajajoča reforma, ki ustrezno upoštevata organizacije proizvajalcev v kmetijskem sektorju;

Ohranjanje biotske raznovrstnosti čebel

50. odločno poziva Komisijo, naj v okviru Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 (direktiva o habitatih) opredeli stanje ohranjenosti vrste Apis mellifera in jo po potrebi vključi v priloge k tej direktivi; poziva Komisijo, naj glede na nujnost ohranitve vrste Apis mellifera in različnih podvrst, ki obstajajo v Evropski uniji, preuči možnost, da bi oblikovali specifičen program ali predpise v okviru finančnega instrumenta Life+, s čimer bi omogočili vzpostavitev vseevropskega projekta za obnovitev divjih populacij te vrste;

51. odločno poziva Komisijo, naj v okviru Direktive Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 vsaj začasno prepove uvoz živih čebel in vrst roda Bombus iz tretjih držav, da bi preprečili vnos eksotičnih bolezni, zlasti ker v Evropski uniji ni pomanjkanja genskih virov za čebelarstvo ob upoštevanju glavnih podvrst, iz katerih izhajajo pasme in različice, ki se danes uporabljajo v čebelarstvu;

52. opozarja, da so ukrepi v korist biotske raznovrstnosti potrebni tudi v nekmetijskih sektorjih; ugotavlja, da so zelenice ob cestah, območja ob železniških progah, gozdna območja, kjer tečejo električni vodi, ter javni in zasebni vrtovi velike površine, ki z ustreznim upravljanjem lahko zelo povečajo vire cvetnega prahu in nektarja za čebele in opraševalne žuželke; meni, da se mora to uresničiti v okviru usklajenega upravljanja zemljišč in ob zagotavljanju cestne varnosti;

53. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo pošlje Svetu in Komisiji.

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0440.

(2)

UL L 299, 16.11.2007. str. 1 do 149.

(3)

UL C 24, 30.1.2010, str. 28.

(4)

UL L 309, 24.11.2009. str. 1.

(5)

UL L 309, 24.11.2009. str. 71.

(6)

Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0084.

(7)

S pobudami, kot je Strategija zdravstvenega varstva živali za EU (2007–2013), ki pomaga zagotoviti enoten in jasen regulativni okvir za zdravje živali, izboljšuje usklajevanje in učinkovito rabo virov s strani ustreznih evropskih agencij in poudarja pomen ohranjanja in izboljšanja zmogljivosti diagnosticiranja.


OBRAZLOŽITEV

Čebelarski sektor je sestavni del evropskega kmetijstva. Je vir primarnega ali dodatnega dohodka za več kot 600.000 državljanov Evropske unije. Prek opraševanja opravlja življenjsko pomembne naloge v kmetijstvu in prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Po ocenah je 84 % rastlinskih vrst in 76 % proizvodnje hrane v Evropi odvisnih od opraševanja čebel, ekonomska vrednost tega pa je veliko višja od vrednosti proizvedenega medu in je v EU ocenjena na 15 milijard EUR letno. Z opraševanjem, ki z ohranjanjem genske raznolikosti rastlin prispeva k izboljšanju biotske raznovrstnosti in ohranitvi ekološkega ravnovesja, zagotavlja čebelarstvo tudi pomembno ekosistemsko storitev. Poleg tega je čebelarstvo del evropske kmetijske dediščine in nacionalnih tradicij.

Čebelarstvo je edinstveno v primerjavi z drugimi sektorji živinoreje. Goji žuželke, poldivje živali, ki jih ni moč udomačiti ali neposredno nadzirati kot druge vrste. Čebelarstvo ne temelji na posamezni živali, ampak na vsej dejavni koloniji iz več tisoč žuželk, ki sodelujejo kot celice v drugih organizmih. Zato morajo znanstvene raziskave in regulacija zadevati tako posamezno žival kot tudi vso kolonijo.

Obstajajo pomembne razlike med značilnostmi čebelarstva v posameznih državah članicah, kot na primer v številu in izobrazbi čebelarjev (ljubiteljski v primerjavi s poklicnimi čebelarji), gostoti postavitve panjev ali metodi čebelarjenja (stacionarni ali mobilni čebelnjaki, sezonska paša). Več držav članic ima še posebej ugodne okoljske in kmetijske pogoje za čebelarstvo, med njimi so Francija, Grčija, Italija, Madžarska, Poljska, Portugalska, Romunija in Španija. Zaradi večje gostote postavitve panjev in števila poklicnih čebelarjev se te države pogosto pojmuje kot „poklicnočebelarske države članice“. Zmanjšanje vrzeli v znanju poklicnih in ljubiteljskih čebelarjev ter izboljšanje izmenjave informacij in znanstvenih spoznanj med njimi z učinkovitim usposabljanjem sta zelo pomembna.

Natančni vzroki za nedavno povečanje pogina čebel so še vedno nejasni. Razvoj novih izdelkov za zdravje čebel ovira več preprek. Trg s takšnimi izdelki je sorazmerno majhen v primerjavi z drugimi sektorji živinoreje, donosnost naložb pa je nizka. Zato proizvajalcev zdravil za uporabo v veterinarski medicini ne zanima razvoj novih zdravil za zdravje čebel. Sedanja uredba o sistemu mejnih vrednosti ostankov celo ne zagotavlja ustrezne zaščite pravic intelektualne lastnine in tako odvrača inovativne proizvajalce od razvoja. Komisija mora obravnavati ta problem v uravnoteženi novi uredbi. Poleg razvijanja novih zdravil je treba dodatno preučiti preventivne ukrepe, programe gojenja čebel in gensko ohranitev, ki se osredotoča na odpornost na bolezni in škodljivce, pa je treba podpreti na nacionalni ravni.

Ena glavnih ovir za učinkovito ukrepanje proti prevelikim poginom čebel je pomanjkanje zanesljivih in primerljivih podatkov o številu panjev, čebelarjev in izgubi kolonij v EU. Zato je resnično treba uporabiti učinkovit usklajen nadzorni sistem, da se oceni obseg poginov čebel, in natančneje proučiti obseg izgub kolonij ter vzroke zanje in za druge zdravstvene težave čebel. Na evropski ravni je potreben usklajen nadzorni sistem, vendar morajo ukrepati tudi države članice, da bi ublažile tveganja, ki vplivajo na zdravje čebel. Treba je uskladiti raziskave in izmenjati znanstvene rezultate na evropski ravni, da bi se izognili prekrivanju. Nacionalne oblasti in reprezentativne organizacije v državah članicah morajo podpirati širjenje ustreznih znanstvenih in tehničnih spoznanj o zdravju čebel med čebelarji. Potreben je trajen in strukturiran dialog med čebelarji, kmeti in ustreznimi organi. Komisija bi morala prispevati k uspehu dialoga s prevodom svojih ustreznih spletnih strani v vse uradne jezike tistih držav članic, v katerih ima čebelarstvo pomembno gospodarsko vlogo.

Poročilo pozdravlja poskusni nadzorni program Komisije o zdravju čebel in v skladu s sklepi Sveta vabi Komisijo, naj omogoči dostop do rezultatov vsem zainteresiranim stranem, vendar poudarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za vzpostavitev ustreznega nadzornega sistema v EU. Komisija bi morala tudi podpreti ustanovitev evropske mreže referenčnih čebelnjakov za nadzor zdravja čebel v povezavi z okoljskimi pogoji in čebelarskimi/kmetijskimi praksami.

Poročilo pozdravlja tudi ustanovitev referenčnega laboratorija EU. Referenčni laboratorij bi moral dopolnjevati dejavnosti obstoječih mrež strokovnjakov ali nacionalnih laboratorijev ter uporabiti podatke in izkušnje, zbrane v okviru pobude COST Action COLOSS. Obenem poudarja, da je treba podpreti diagnostične laboratorije in preskušanja na terenu na nacionalni ravni. Nadalje bi morala Komisija zagotoviti financiranje za laboratorije, ki se ukvarjajo z analizami kakovosti in varnosti čebelarskih proizvodov in ki razširjajo te informacije na evropski ravni.

Eden od obremenilnih dejavnikov, ki vpliva na zdravje čebel, je prisotnost strupenih učinkovin v okolju, zlasti neustrezna ali pretirana raba določenih pesticidov. Komisija se je zavezala, da bo revidirala zahtevane podatke pri predložitvi dokumentacije o pesticidih, kar je pomemben napredek, toda potrebno je dodatno okrepiti določbe Uredbe 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, da bi omogočili bolj učinkovito blaženje tveganj. Sedanja zahteva glede označevanja za uporabo pesticidov je neustrezna. Odobritev strupenih proizvodov mora jasno določati, v kateri fenološki fazi ciljne kulture se fitofarmacevtska sredstva lahko ali pa ne smejo uporabljati, kar bi moralo biti jasno navedeno na oznaki proizvoda. Naslednji problem je pomanjkanje neodvisnih raziskav o zamenjavi strupenih fitofarmacevtskih sredstev.

Znanstvenih dokazov o kakršnemkoli negativnem učinku gensko spremenjenih kultur na medonosne čebele ni, vendar je raziskava Evropske agencije za varnost hrane iz leta 2009 gensko spremenjene organizme tudi uvrstila med obremenilne dejavnike, ki povzročajo upad števila čebeljih populacij. Pomembno je torej zbrati zanesljive podatke iz vseh držav članic in zagotoviti nepristranske raziskave na tem področju. Vsekakor je zaskrbljujoče, da proizvajalci gensko spremenjenih semen pogosto ovirajo neodvisne raziskave tako, da ne priskrbijo čistega cvetnega prahu gensko spremenjenih rastlin za preskus strupenosti.

Pomembno in hvalevredno je, da bo Komisija predložila celovit „zakon o zdravstvenem varstvu živali“ v začetku leta 2012, ki bo nadomestil sedanjo osnovno veterinarsko zakonodajo. Pri reviziji je treba upoštevati posebne potrebe čebelarskega sektorja. Ta pregled mora temeljiti na širokem javnem posvetu z zainteresiranimi stranmi. Pregled mora omogočiti večjo razpoložljivost zdravil za uporabo v veterinarski medicini. Hvalevredno je tudi, da je Komisija priznala družbeni in okoljski pomen opraševanja, skladno s tem je zdravju opraševalcev pripisan ustrezen pomen v novo objavljeni strategiji EU o biotski raznovrstnosti, v boju proti posledični degradaciji naravnih čebeljih paš in iztrebljanju medonosnih rastlinskih vrst. Trajnostne kmetijske prakse morajo biti v središču spremenjene skupne kmetijske politike, ki naj poziva kmete k uporabi svežnja kmetijskih praks, vključno s kolobarjenjem posevkov, trajnimi pašniki, pokrovnimi posevki in območji z zeleno infrastrukturo. Monokulture povzročajo nižjo kakovost in manjšo količino nektarja in cvetnega prahu za čebele. Poleg pridelovanja žit in koruze za krmo in proizvodnjo energije lahko prinese uporaba razširjenega sistema kolobarjenja posevkov, mešane rastlinske pridelave na kmetijah in travno-deteljnih mešanic velike okoljske in agronomske koristi, saj je mogoče z gojenjem stročnic v okviru sistema kolobarjenja preprečiti bolezni, spodbujati obnovo tal, ugodno vplivati na populacije opraševalcev in zaščititi podnebje. Zato je treba v okviru spremenjene skupne kmetijske politike podpreti dejavno upravljanje kmetov z ekosistemi, vključno z oblikovanjem opraševalcem prijaznih cvetočih ozar.

V preteklih desetletjih so raziskave o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini v sektorju čebelarstva zaostajale. Tako kot pri raziskavah človekovega zdravja je predpogoj za učinkovit nadzor bolezni nenehen razvoj zdravil in zdravljenj. Pogosto zdravljene bolezni, ki so nenehno prisotne, lahko razvijejo toleranco ali odpornost na zdravilne učinkovine. Ta pojav je viden pri varozi. Na trgu je več v preteklosti razvitih veterinarskih zdravil za zdravljenje varoze, toda nobeden od njih ni resnično učinkovit.

Revizija Direktive 2001/110/ES (direktiva o medu) je pomembna z več vidikov. Sedanje ohlapne določbe o kakovosti medu in prisotnosti zunanjih naravnih ali sintetičnih sestavin (vključno z antibiotiki) so pripeljale do negotovih razmer, saj države članice določajo različne meje odstopanja, kar lahko izkrivljajo konkurenco na notranjem trgu. Potrebno je uvesti enotno zakonodajo o dovoljeni vsebnosti ostankov antibiotikov v medu in drugih čebelarskih proizvodih, s čimer bi omogočili nemoteno delovanje notranjega trga z medom in odpravili izkrivljanje konkurence med čebelarji v različnih državah članicah. Značilna minimalna vsebnost teh snovi ne ogroža človekovega zdravja, zato je treba za med uvesti vrednosti „brez ukrepanja“ ali referenčne točke za ukrepanje.

Označba porekla, kot je predpisana v direktivi o medu, je tudi protislovna in ni v skladu s sedanjo politiko kakovosti EU. Sedanje določbe pod točko 4 Direktive 2001/110/ES o označevanju čebelarskih proizvodov ne zagotavljajo zaščite čebelarskega sektorja EU in potrošnikom ne dajejo ustreznih informacij.

Sektor medu do sedaj ni povsem izkoristil ugodnosti evropske politike kakovosti. Manj kot ducat čebelarskih proizvodov je pridobilo označbo zaščitena označba porekla ali zaščitena geografska označba in proizvajalci neradi zaprošajo za geografske označbe.

V okviru skupne kmetijske politike od leta 2013 mora EU namensko podpreti mlade čebelarje, da bi izboljšali neugodno starostno strukturo v čebelarskem sektorju.


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (14. 7. 2011)

za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

o zdravju medonosnih čebel in izzivih za čebelarstvo

(2011/2108(INI))

Pripravljavka mnenja: Julie Girling

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ponovno izraža zaskrbljenost nad tem, da bi lahko povečana umrljivost čebel in divjih opraševalcev v Evropi zelo negativno vplivala na kmetijstvo, proizvodnjo hrane in oskrbo z njo, biotsko raznovrstnost, okoljsko trajnost in ekosisteme, če ne bomo ukrepali;

2.  meni, da bi bilo treba zdravje medonosnih čebel obravnavati kot pomemben biološki kazalnik stanja našega okolja in trajnosti kmetijskih praks;

3.  meni, da je treba čim prej ukrepati, da bi zaščitili zdravje čebel, pri čemer je treba upoštevati posebnosti čebelarstva, raznolikost udeleženih akterjev ter načeli sorazmernosti in subsidiarnosti;

4.  zaradi pomanjkanja reprezentativnih in na evropski ravni primerljivih podatkov o izgubah čebeljih družin poudarja, da je treba ovrednotiti te izgube in uvesti ustrezen sistem štetja, ki ga bodo uporabljale vse države članice;

5.  poudarja, da poleg števila domačih medonosnih čebel strmo upadajo tudi populacije divjih čebel (npr. čmrljev) in drugih pomembnih opraševalcev (npr. metuljev in trepetavk);

6.  se zaveda, da ima opraševanje s pomočjo čebel velik gospodarski učinek, vendar opraševanje, od katerega imajo koristi in so odvisni številni sektorji, zaenkrat nima tržne vrednosti; meni, da bi bilo treba ukrepanja kmetov za zagotavljanje čebelje paše ekonomsko nagraditi;

7.  pozdravlja sporočilo Komisije o zdravju medonosnih čebel (KOM(2010)0714) in opozarja na resolucijo Parlamenta z dne 25. novembra 2010 o razmerah v čebelarstvu(1); ponovno poudarja, da je treba pri trajnostnih kmetijskih praksah zaščititi naravne vire, biotsko raznovrstnost in kmetijske ekosisteme ter spodbujati usposabljanje in pridobivanje veščin;

8.  priznava soglasje znanstvenikov, da izgub čebeljih družin ni mogoče pripisati enemu samemu dejavniku, temveč številnim dejavnikom, kot so med drugim:

     –   zajedavci, zlasti pršica Varroa destructor in spore Nosema ceranae, ki slabijo imunski sistem čebel in omogočajo širjenje virusov, ki lahko brez ukrepanja v treh letih povzročijo smrt čebelje družine;

     –   pomanjkanje dosegljivih in cenovno ugodnih veterinarskih sredstev proti varozi in ustreznih odobrenih in prilagojenih metod za zdravljenje čebel;

     –   zmanjšanje možnosti za divjo pašo zaradi podnebnih sprememb in osredotočanja na gojenje monokultur, kar gensko spremenjeni organizmi in obdelovanje semen s fitofarmacevtskimi sredstvi še poslabšujejo, to pa povzroča oslabelost čebel zaradi pomanjkanja hrane ter zmanjšanja njene raznovrstnosti in njene vse večje oddaljenosti, zaradi česar so čebele bolj občutljive na druge dejavnike;

     –   izguba biotske raznovrstnosti zaradi različnih vzrokov, ki vplivajo na razpoložljivost in kakovost cvetnega prahu;

     –   fitofarmacevtska sredstva, na primer sredstva iz skupne neonikotinoidov (klotiadinin, tiakloprid, imidakloprid in tiametoksan), fenil pirazolov (fipronil) in piretroidov ter aktivne snovi, kot sta klorpirifos in dimetoat, ki imajo neposredno ali prek kontaminirane vode, gutacije, nektarja in cvetnega prahu letalni učinek (smrtnost zaradi akutne ali kronične toksičnosti aktivnih snovi v fitofarmacevtskih sredstvih) ali subletalni učinek (vplivajo na imunski sistem ali na vedenje čebel)

     –   elektromagnetna polja, ki lahko ovirajo sposobnost medonosnih čebel za orientacijo in navigacijo;

     –   gensko spremenjene poljščine, zlasti poljščine Bt, ki vplivajo na učno sposobnost čebel in imajo subletalni učinek;

9.  zaradi vpliva pesticidov na razvoj čebeljih družin in ličink ponovno poudarja, da je treba v model ocenjevanja pesticidov vključiti kronično izpostavljenost čebel in njihovih ličink tem pesticidom; poleg tega poziva k upoštevanju novih načinov izpostavljenosti čebel (npr. okušanje) v modelih ocenjevanja; poziva k uvedbi dobrih poskusnih praks pri ocenjevanju učinkov na čebele, zlasti obveznosti predložitve popolnega pregleda znanstvene literature in rezultatov vseh preskusov, ki jih opravi vlagatelj;

10. poziva k pripravi časovnega razporeda, po katerem bi pesticide z nevrotoksičnimi učinki in proizvodi za uporabo v kmetijstvu, ki vsebujejo te snovi, dolgoročno umaknili s trga;

11. poudarja pomen tesnejšega sodelovanja med čebelarji, kmeti, industrijo, organi oblasti in znanstveniki pri raziskovanju vzrokov za večjo smrtnost čebeljih družin in iskanju ustreznih rešitev za ta problem na podlagi teh raziskav;

12. poziva, da je treba podpreti raziskovalne programe, ki se ukvarjajo z zajedavci in boleznimi čebel ter s tem, kako jih zatreti, in vzpostaviti baze znanja o fiziologiji čebel v sodelovanju z državami članicami, pa tudi z državami zunaj Evropske unije, zlasti tako, da se podpre svetovni program COLOSS in okrepi sodelovanje med nacionalnimi laboratoriji, da se omogoči izmenjava znanja in vzpostavi mreža strokovnjakov;

13. podpira ustanovitev referenčnega laboratorija EU (EURL) za zdravje čebel(2), da bi z izboljšanjem usklajevanja in z usklajenimi programi spremljanja in raziskovanja na področju čebelarstva, vključno s čebelarskimi zvezami držav članic, bolje razumeli dejavnike, ki vplivajo na zdravje čebel, in kako jih učinkovito obravnavati; poziva Komisijo, naj dejavno spodbuja boljšo izmenjavo informacij med državami članicami, laboratoriji in čebelarji o ekotoksikoloških študijah in drugih dejavnikih, ki vplivajo na zdravje medonosnih čebel, in zagotovi prost dostop do ekotoksikoloških študij, ki so vključene v dokumentacijo za pridobitev dovoljenja, da bo omogočila ozaveščen in neodvisen znanstveni nadzor; poziva k neodvisnim in pravočasnim raziskavam o smrtnosti čebel;

14. meni, da je treba uskladiti programe spremljanja bolezni čebel in raziskave, da bi omogočili izmenjavo dobre prakse in izkušenj med državami članicami;

15. poziva zgoraj omenjeni laboratorij, naj razvije standardizirana merila za dobro počutje čebel, na podlagi katerih bi lahko imeli zaslužni čebelarji dostop do plačil v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja;

16. poudarja, da je treba v študijah čebeljih populacij raziskati različne možne dejavnike, da bi razjasnili, katere vrste kmetijstva najbolj koristijo zdravju okoliških čebeljih populacij;

17. poziva Komisijo, naj pripravi poročilo o tem, kako bodo podnebne spremembe, ki jih za naslednja desetletja napoveduje Medvladni forum ZN o podnebnih spremembah, vplivale na medonosne čebele;

18. poziva Komisijo, naj podpre in izvaja neodvisne dolgoročne znanstvene raziskave o vplivih, ki jih ima izpostavljenost elektromagnetnemu polju na medonosne čebele in divje opraševalce;

19. poziva Komisijo, naj pri oblikovanju prednostnih nalog osmega okvirnega programa za raziskave upošteva tudi zdravje in zdravo prehrano, ter naj podpre raziskave o zdravju čebel ter vzrokih za naraščajočo smrtnost čebel, vključno z razvojem novih metod za obvladovanje njihovih bolezni;

20. poziva k uvedbi celostne strategije glede zdravil za čebele, v kateri morajo biti za vsako bolezen čebel opredeljeni pogoji za uporabo in po potrebi ustrezne metode zdravljenja;

21. podpira programe razmnoževanja s poudarkom na odpornosti proti boleznim in zajedavcem, zlasti proti varozi;

22. poziva k večji podpori za veterinarsko zdravljenje, da bi zmanjšali negativne učinke bolezni in zajedavcev;

23. poziva Komisijo, naj razišče možnost razširitve veterinarskega sklada Evropske unije, da bi po naslednji reviziji vključeval tudi bolezni čebel;

24. podpira namero Komisije za uvedbo največje mejne vrednosti ostanka pri uporabi zdravil na podlagi „kaskadnega“ postopka, da bi odpravila sedanjo pravno negotovost, ki ovira zdravljenje bolnih čebel;

25. poudarja, da čebelarski sektor v Evropi še vedno v veliki meri ni zakonsko urejen, kar onemogoča uporabo registriranih veterinarskih sredstev in drugih preventivnih zdravstvenih ukrepov;

26. poziva Komisijo, naj spodbuja ukrepe za pomoč malim in srednjim podjetjem, da bi spodbudili inovacije in razvoj novih posebnih veterinarski sredstev za zdravljenje bolezni čebel;

27. z zaskrbljenostjo poudarja, da zaradi visokih stroškov ustanovitve čebelarskega podjetja manj ljudi vstopa v to panogo, zato je premalo panjev za opraševanje pomembnih kmetijskih poljščin;

28. se zaveda bistvene vloge poklicnega čebelarstva in vse večje potrebe po zaščiti, ohranjanju in spodbujanju trajnosti te panoge z ustreznimi programi izobraževanja in financiranja;

29. poziva Komisijo, naj poišče ustvarjalne in učinkovite načine za spodbujanje čebelarstva kot poklica ter usposabljanje novih čebelarjev;

30. poudarja, da mora izobraževanje o čebelarstvu presegati čebelarski in kmetijski sektor, da bi spodbudili delovanje in udeležbo javnosti pri ustvarjanju boljšega življenjskega prostora za razmnoževanje in pašo čebel v urbanih območjih;

31. meni, da je treba v vseh državah članicah bolje usposobiti čebelarje, saj je upravljanje medonosnih čebel v njihovih rokah, dobro upravljanje čebel, zlasti z uporabo dobrih praks in spoštovanjem veljavnih predpisov, pa je odločilno za zdravje čebel;

32. poziva Komisijo, naj ukrepa proti nepošteni konkurenci čebelarskih proizvodov, ki se iz tretjih držav uvažajo na trg Unije;

33. glede na to, da se 97 % od 700 000 evropskih čebelarjev s to dejavnostjo ukvarja nepoklicno, v njihovi lasti pa je 67 % panjev, poziva, da je treba v sodelovanju z referenčnim laboratorijem EU v Sophia-Antipolisu in nacionalnimi inštituti pripraviti vodnik o dobri čebelarski in higienski praksi, pri tem pa upoštevati posebnosti čebelarstva, raznolikosti udeležencev ter načel sorazmernosti in subsidiarnosti; poudarja, da je treba omejiti uničevanje življenjskega prostora medonosnih čebel ter ohranjati več naravnih okolij v mestih in na podeželju; poudarja tudi, da je treba upoštevati glavne socialno-ekonomske vidike in potrebo, da čebelarstvo ostane konkurenčno na svetovnem trgu;

34. poudarja, da bi lahko z usmerjenimi regulativnimi ukrepi spodbudili lokalne in regionalne oblasti k zagotavljanju boljših divjih pasišč;

35. poudarja, da je treba spodbujati ukrepe za krepitev biotske raznovrstnosti, saj dostop do mešanice različnih vrst cvetnega prahu in rastlin ugodno vpliva na zdravje čebel;

36. poudarja, da število vrst opraševalcev v svetu zaskrbljujoče hitro upada, kar je med drugim tudi posledica uporabe pesticidov in gensko spremenjenih organizmov, ki škodljivo vplivajo na čebelje družine;

37. poudarja, da vse več znanstvenih dokazov kaže, da so čebele, ki imajo dostop do različnih vrst cvetnega prahu iz različnih rastlin, bolj zdrave kot čebele, ki nabirajo samo eno vrsto cvetnega prahu; poziva Komisijo, naj spremlja vsak razvoj in podpre raziskave na tem področju; poudarja, da je treba z nadaljnjimi raziskavami in preverjanji preprečiti škodljive vplive gensko spremenjenih organizmov na čebeljo populacijo; se zaveda, da katera koli vrsta monokultur zmanjšuje biotsko raznovrstnost in tako ovira dostop do medonosnih rastlin, kar lahko vpliva na medonosne čebele; poziva Komisijo, naj bo glavni poudarek SKP na trajnostnih kmetijskih praksah, in ugotavlja, da je treba spodbujati pravilno upravljanje zemljišč in druge kmetijsko-okoljske programe (AES)(3), da bi povečali dostop do medonosnih rastlin in biotsko raznovrstnost;

38. odločno podpira razumno zakonodajo EU in poglobljeno znanstveno presojo tveganj v zvezi z gensko spremenjenimi organizmi; opozarja na to, da gojenje monokultur predstavlja tveganje nezadostnega opraševanja in povzroča izginjanje medonosnega rastlinstva;

39. poziva Komisijo, naj spodbuja dodatne neodvisne znanstvene raziskave o dolgotrajnih učinkih gensko spremenjenih poljščin, zlasti širjenja toksinov Bt s cvetnim prahom, na medonosne čebele in divje opraševalce ter o sinergijah med različnimi fitofarmacevtskimi sredstvi in med izpostavljenostjo fitofarmacevtskim sredstvom in boleznimi; poziva k moratoriju za gojenje gensko spremenjenih poljščin, če bodo te študije pokazale, da negativno vplivajo na zdravje medonosnih čebel;

40. poudarja, da je treba poiskati rešitve za težave, s katerimi se spopadajo čebelarji zaradi gensko spremenjenih organizmov, zlasti s težavami prenašanja peloda pri njegovem nabiranju in verjetnostjo onesnaženja peloda, čeprav ni mogoče dokazati, da se zaradi teh organizmov bistveno zmanjšuje število čebeljih družin;

41. opozarja na nove določbe Uredbe (ES) št. 1107/2009 v zvezi z oceno akutnih ali kroničnih učinkov aktivnih snovi v fitofarmacevtskih sredstvih in samih fitofarmacevtskih sredstev na preživetje in razvoj čebeljih družin ob upoštevanju učinkov na čebelje ličinke in vedenje čebel; vendar opozarja:

     (a) da še vsaj do konca leta 2013 ne bodo veljale zahteve po podatkih, ki jih je treba ustrezno spremeniti,

     (b) da je treba v tem času še razviti ustrezne preskusne protokole in

     (c) da se bodo nove določbe uporabljale le za odobritev novih snovi ali podaljšanje že izdanih dovoljenj zanje ter za izdajo dovoljenj za nova fitofarmacevtska sredstva ali za podaljšanje dovoljenj zanje, tako da obstoječe odobritve/dovoljenja še več let ne bodo ustrezno ocenjeni, razen če bodo posebej pregledani;

42. poziva Komisijo, naj pregleda odobritve za vse aktivne snovi, za katere obstaja sum, da povzročajo izgube čebeljih družin, v skladu z novimi določbami in zahtevami po podatkih iz Uredbe (ES) št. 1107/2009, takoj ko bodo začele veljati nove zahteve po podatkih;

43. pozdravlja določbo, da morajo strokovnjaki Evropske agencije za varnost hrane opraviti neodvisno oceno raziskav, ki se po novem zahtevajo;

44. poziva Evropsko agencijo za varnost hrane, naj pri neodvisnem ocenjevanju novih zahtev po podatkih o varnosti čebel in metod za preskušanje pesticidov pred izdajo dovoljenja zanje upošteva raziskave in zbrane informacije referenčnega laboratorija EU;

45. poudarja pomen trajnostnega kmetovanja in primerne uporabe pesticidov ter zahteva celovito izvajanje Direktive 2009/128/ES o trajnostni rabi pesticidov, katere namen je doseči trajnostno rabo pesticidov z zmanjševanjem tveganj in vplivov uporabe pesticidov na okolje, tudi na medonosne čebele, zlasti z ukrepi za spodbujanje usposabljanja in izobraževanja kmetov ter sodelovanja s čebelarji;

46. opozarja na Direktivo 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov, in zlasti na člen 14 te direktive, ki uvaja obvezno izvajanje načel integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi na kmetijah za vse kmete od leta 2014 naprej, in na člen 9, ki uvaja splošno prepoved tretiranja iz zraka;

47. odločno podpira izvajanje previdnostnega načela pri uporabi pesticidov in se strinja s Komisijo, da bi bilo treba uporabo pesticidov v kmetijstvu obravnavati kot enega od dejavnikov, ki vplivajo na zdravje čebel; meni, da bi bilo treba upoštevati rabo pesticidov vsaj toliko, da se pojasni, ali in v kakšni meri vplivajo na zdravje čebel; poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti uporabi pesticidov iz skupine neonikotinoidov, ki lahko povzročijo prebavne in hormonske motnje; poudarja, da se podcenjujejo dolgoročni učinki sistemskih pesticidov, ki so lahko deloma odgovorni za upadanje števila čebeljih družin;

48. poziva Komisijo, naj v skladu s previdnostnim načelom na ravni EU prepove uporabo neonikotinoidnih pesticidov, dokler ne bodo neodvisne znanstvene študije dokazale, da njihova uporaba nima kroničnih toksičnih vplivov na medonosne čebele in ne ogroža okolja in javnega zdravja;

49. ponovno poudarja, da so po mnenju Komisije medonosne čebele udomačene vrste ter zato spadajo v živinorejski sektor, kar omogoča sprejetje ukrepov za boljše zdravje, dobro počutje in varstvo(4) ter boljše obveščanje o ohranjanju divjih opraševalcev; zato poziva k oblikovanju strategije za varovanje zdravja čebel in vključitvi čebelarstva v kmetijski ali veterinarski zakonodaji ob upoštevanju njegove posebnosti, zlasti v zvezi z nadomestili za čebelarje za izgube panjev;

50. si prizadeva za vključitev podpore za organsko kmetovanje v proračun za skupno kmetijsko politiko (SKP) za obdobje 2013–2020;

51. poudarja pomen sedanjega financiranja EU za spodbujanje proizvodnje in trženja čebelarskih proizvodov, vendar poudarja, da je treba zagotoviti, da bo vsaka država članica ta finančna sredstva uporabljala tako, kot je predvideno;

52. poudarja, da je treba še naprej financirati kmetijsko-okoljske programe za spodbujanje biotske raznovrstnosti, na primer takih, ki zagotavljajo rastline, da bi pritegnili medonosne čebele;

53. opozarja na svojo resolucijo z dne 8. marca 2011 o pomanjkanju beljakovin v EU: kako rešiti ta dolgotrajni problem?(5) in zlasti na uvodno izjavo AF, kjer je navedeno: „ker je treba poleg gojenja žit in koruze za proizvodnjo krme in energije podpirati uporabo razširjenih sistemov kolobarjenja posevkov, mešane rastlinske pridelave na kmetijah ter travno-deteljnih mešanic, ker lahko prinaša velike okoljske in kmetijske koristi, saj je mogoče z gojenjem stročnic v okviru sistema kolobarjenja preprečiti bolezni in spodbujati obnovo tal, ugodno vplivati na populacije opraševalcev in varovati podnebje“, ter opozarja, da je treba ohraniti kolobarjenje posevkov kot odločilni element tako imenovane zelene komponente skupne kmetijske politike do 2020;

54. poziva Komisijo, naj trajnostne kmetijske prakse umesti v središče skupne kmetijske politike, pri čemer naj evropske kmete pozove, da začnejo od leta 2014 izvajajo nabor preprostih kmetijskih praks (kolobarjenje posevkov, trajni pašniki, pokrovni posevki in območja zelene infrastrukture), ter naj v skladu z novo strategijo EU za biotsko raznovrstnost okrepi in razvija kmetijsko-okoljske ukrepe v čebelarstvu ter naj kmete spodbuja k sodelovanju pri kmetijsko-okoljskih ukrepih za „čebelam prijazne“ travnike na robovih njiv, k zelo raznovrstnemu kolobarjenju s stročnicami in k uporabi nekemičnih alternativ;

55. poziva Komisijo in države članice k razvoju ukrepov za ozaveščanje in informiranje, da bi povečali ozaveščenost in občutek odgovornosti med pristojnimi organi in proizvajalci v zvezi z boleznimi čebel in ukrepi, ki so na voljo za preprečevanje in zdravljenje teh bolezni;

56. poziva k oblikovanju strategije za vire hrane za čebele, da bi spodbudili hrano za čebele, ki bo razpoložljiva, blizu, raznovrstna, prilagojena in kakovostna, in sicer z boljšim upravljanjem kmetijskih in nekmetijskih zemljišč, npr. z vključevanje vprašanja prehrane čebel pri načrtovanju travnatih in vodnih površin, razvojem območij prahe za čebele, cvetočih živih mej, medonosnih vmesnih kultur in zatravljenih pasov ter razvojem strokovnega znanja v kmetijstvu za povezovanje kmetijstva in biotske raznovrstnosti;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

13.7.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

17

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Kriton Arsenis, Sophie Auconie, Pilar Ayuso, Paolo Bartolozzi, Sandrine Bélier, Nessa Childers, Bairbre de Brún, Esther de Lange, Anne Delvaux, Bas Eickhout, Edite Estrela, Karl-Heinz Florenz, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Julie Girling, Françoise Grossetête, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Karin Kadenbach, Christa Klaß, Jo Leinen, Corinne Lepage, Peter Liese, Linda McAvan, Miroslav Ouzký, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Andres Perello Rodriguez, Sirpa Pietikäinen, Mario Pirillo, Pavel Poc, Vittorio Prodi, Frédérique Ries, Anna Rosbach, Dagmar Roth-Behrendt, Horst Schnellhardt, Richard Seeber, Salvatore Tatarella, Åsa Westlund, Glenis Willmott, Sabine Wils, Marina Yannakoudakis

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Matthias Groote, Romana Jordan Cizelj, Riikka Manner, Marisa Matias, Miroslav Mikolášik, James Nicholson, Alojz Peterle, Michèle Rivasi, Crescenzio Rivellini, Giommaria Uggias

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

José Bové, Lorenzo Fontana

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0440.

(2)

EURL so bistvena orodja za obvladovanje tveganja na področju zdravja živali in imajo pomembno vlogo glede znanstvene in tehnične podpore pri zdravstvenem varstvu živali (npr. pri nadzoru bolezni). EURL na področju zdravja čebel je Komisija ustanovila 1. aprila 2011 za obdobje petih let.

(3)

Kmetijsko-okoljski programi spodbujajo boljše upravljanje žive meje, gojenje stročnic in boljše sodelovanje med čebelarji in kmeti.

(4)

S pobudami, kot je Strategija zdravstvenega varstva živali za EU (2007–2013), ki pomaga zagotoviti enoten in jasen regulativni okvir za zdravje živali, izboljšuje usklajevanje in učinkovito rabo virov s strani ustreznih evropskih agencij in poudarja pomen ohranjanja in izboljšanja zmogljivosti diagnosticiranja.

(5)

Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0084.


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

6.10.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

1

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Richard Ashworth, Liam Aylward, José Bové, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Lorenzo Fontana, Iratxe García Pérez, Béla Glattfelder, Martin Häusling, Esther Herranz García, Peter Jahr, Elisabeth Jeggle, Jarosław Kalinowski, Elisabeth Köstinger, Agnès Le Brun, Mairead McGuinness, James Nicholson, Rareş-Lucian Niculescu, Georgios Papastamkos, Marit Paulsen, Ulrike Rodust, Alfreds Rubiks, Giancarlo Scottà, Csaba Sándor Tabajdi, Marc Tarabella, Janusz Wojciechowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Luís Paulo Alves, Spyros Danellis, Bas Eickhout, Ismail Ertug, Giovanni La Via, Astrid Lulling, Hans-Peter Mayer, Dimiter Stojanov (Dimitar Stoyanov)

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

George Sabin Cutaş, Pablo Zalba Bidegain

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov