POROČILO o predlogu sklepa Sveta o okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013)

17. 10. 2011 - (KOM(2011)0072 – C7‑0077/2011 – 2011/0046(NLE)) - *

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalec: Jan Březina


Postopek : 2011/0046(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A7-0360/2011
Predložena besedila :
A7-0360/2011
Sprejeta besedila :

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu sklepa Sveta o okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013)

(KOM(2011)0072 – C7‑0077/2011 – 2011/0046(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2011)0072),

–   ob upoštevanju člena 7 Pogodbe Euratom, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7–0077/2011),

–   ob upoštevanju člena 55 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenja Odbora za proračun (A7-0360/2011),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  meni, da glavni referenčni znesek iz zakonodajnega predloga ni združljiv z zgornjo mejo iz razdelka 1a sedanjega večletnega finančnega okvira 2007–2013; je seznanjen s predlogom Komisije[1] o spremembi sedanjega večletnega finančnega okvira na podlagi točk od 21 do 23 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju[2] (medinstitucionalni sporazum), da bi za leti 2012 in 2013 vključila dodatno nepredvideno financiranje projekta ITER; je pripravljen, da se začne z vsemi sredstvi, ki jih zagotavlja medinstitucionalni sporazum, pogajati z drugo vejo proračunskega organa, da bi bil do konca leta 2011 dosežen hiter sporazum o financiranju raziskovalnega programa Euratom; poudarja, da nasprotuje vsem oblikam prerazporeditve iz sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007-2013)[3], kot je predlagano v navedenem predlogu Komisije;

3.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo;

4.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

5.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Predlog spremembe  1

Predlog sklepa

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a) V skladu s priporočili Evropskega parlamenta iz poročila o poenostavitvi izvajanja raziskovalnih okvirnih programov bi morala zasnova in izvajanje okvirnega programa (2012–2013) temeljiti na načelih enostavnosti, stabilnosti, preglednosti, pravne varnosti, skladnosti, odličnosti in zaupanja.

Predlog spremembe  2

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a) Izboljšanje jedrske varnosti in, če je ustrezno, varnostne vidike bi bilo glede na morebitni čezmejni učinek jedrskih nesreč treba obravnavati prednostno.

Predlog spremembe  3

Predlog sklepa

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a) Cilj evropske industrijske pobude za trajnostno jedrsko energijo (ang. kratica ESNII) je med letoma 2035 in 2040 vzpostaviti hitre nevtronske reaktorje četrte generacije z zaprtim gorivnim ciklusom. Pobuda sledi trem smernicam tehnološkega razvoja in zajema štiri večje projekte: prototipni reaktor ASTRID (hlajen z natrijem), poskusni model ALLEGRO (hlajen s plinom), predstavitveni reaktor ALFRED (hlajen s svincem) in podporno infrastrukturo za to zadnjo tehnologijo, napravo za obsevanje s hitrimi nevtroni MYRRHA (hlajeno s svincem-bizmutom).

Predlog spremembe  4

Predlog sklepa

Uvodna izjava 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6b) V okviru sedmega okvirnega programa Euratom so bile uvedene tri večje evropske pobude za sodelovanje na področju jedrske znanosti in tehnologije (2007 do 2011). Te so tehnološka platforma za trajnostno jedrsko energijo (ang. kratica SNETP), tehnološka platforma za odlaganje odpadkov v geološke formacije (ang. kratica IGDTP) in multidisciplinarna evropska pobuda za manjšo izpostavljenost (ang. kratica MELODI). Pobudi SNETP in IGDTP ustrezata ciljem načrta SET.

Predlog spremembe  5

Predlog sklepa

Uvodna izjava 6 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6c) Ob upoštevanju nesreče v jedrski elektrarni v Fukušimi na Japonskem, do katere je prišlo zaradi potresa in cunamija 11. marca 2011, so za to, da bi državljane EU prepričali, da varnost jedrskih objektov v EU še vedno izpolnjuje najstrožje mednarodne standarde, potrebna dodatna raziskovalna prizadevanja na področju varnosti jedrske fisije. Za ta dodatna prizadevanja je treba za jedrsko fisijo dodeliti več proračunskih sredstev.

Predlog spremembe  6

Predlog sklepa

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a) Sporazum o dodatnem financiranju projekta ITER izključno s prenosi neporabljenih razlik iz večletnega finančnega okvira za leto 2011 in brez prerazporeditev sredstev iz sedmega okvirnega programa EU za raziskave (2007-2013) v okvirni program (2012-2013) bi omogočil hitro sprejetje raziskovalnega programa Euratom v letu 2011.

Predlog spremembe  7

Predlog sklepa

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Svet v svojih sklepih o potrebi po strokovnem znanju na področju jedrske energije, ki jih je sprejel na zasedanju 1. in 2. decembra 2008, priznava, da je v Skupnosti treba ohraniti visoko raven usposabljanja na področju jedrske energije.

(11) Svet v svojih sklepih o potrebi po strokovnem znanju na področju jedrske energije, ki jih je sprejel na zasedanju 1. in 2. decembra 2008, priznava, da je v Skupnosti treba ohraniti visoko raven usposabljanja in ustrezne delovne pogoje na področju jedrske energije.

Predlog spremembe  8

Predlog sklepa

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14a) Komisija, Evropski svet, Svet in države članice začenjajo postopek za spremembo Pogodbe Euratom, s katero bodo okrepljene določbe te pogodbe o pravicah Evropskega parlamenta do informacij in njegovih pravicah sozakonodajalca pri zadevah v zvezi z raziskavami Euratom in varstvom okolja, da se, med drugim, olajšajo prihodnji proračunski postopki.

Predlog spremembe  9

Predlog sklepa

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Ta sklep mora določiti finančni okvir za celotno obdobje trajanja okvirnega programa (2012–2013), ki bo glavna referenčna točka za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju.

(16) Ta sklep mora določiti finančni okvir za celotno obdobje trajanja okvirnega programa (2012–2013), ki bo glavna referenčna točka za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (medinstitucionalni sporazum). Za vključitev okvirnega programa (2012–2013) v večletni finančni okvir za leti 2012 in 2013 bo slednjega treba spremeniti tako, da se zviša zgornja meja razdelka 1a. Če za prenos v leti 2012 in 2013 niso na voljo nobene druge razlike iz večletnega finančnega okvira za leto 2011, je treba, kot je določeno v točki 27 medinstitucionalnega sporazuma, uporabiti instrument prilagodljivosti.

Predlog spremembe  10

Predlog sklepa

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16a) Pri večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 je treba finančne vire, dodeljene projektu ITER, določiti za celotno programsko obdobje, tako da se bodo morale vse prekoračitve stroškov, ki presegajo delež EU v višini 6,6 milijarde EUR za obdobje gradnje reaktorja ITER, ki naj bi bila po sedanjih načrtih zaključena leta 2020, financirati iz virov zunaj zgornjih meja večletnega finančnega okvira („namenska vezava sredstev“).

Predlog spremembe  11

Predlog sklepa

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Mednarodna in svetovna razsežnost evropskih raziskovalnih dejavnosti je pomembna z vidika medsebojnih koristi. V okvirnem programu (2012–2013) naj bi sodelovale države, ki so v ta namen sklenile potrebne sporazume, na ravni projekta in na podlagi vzajemnih koristi pa naj bi v njem sodelovali tudi subjekti iz tretjih držav in mednarodnih organizacij za znanstveno sodelovanje.

(18) Mednarodna in svetovna razsežnost evropskih raziskovalnih dejavnosti je pomembna z vidika medsebojnih koristi. V okvirnem programu (2012–2013) naj bi torej po eni strani sodelovale države, ki so v ta namen sklenile potrebne sporazume, na ravni projekta in na podlagi vzajemnih koristi pa naj bi v njem sodelovali tudi subjekti iz tretjih držav in mednarodnih organizacij za znanstveno sodelovanje. Po drugi strani to pomeni tudi, da bi morali mednarodni partnerji, še zlasti kar zadeva projekt ITER, v celoti spoštovati svoje finančne obveznosti.

Predlog spremembe  12

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Okvirni program (2012–2013), ki temelji na Evropskem raziskovalnem prostoru, sledi splošnim ciljem, določenim v členu 1 in členu 2(a) Pogodbe ter istočasno prispeva k oblikovanju Unije znanja.

1. Okvirni program (2012–2013), ki temelji na Evropskem raziskovalnem prostoru, sledi splošnim ciljem, določenim v členu 1 in členu 2(a) Pogodbe, namenja poseben poudarek jedrski varnosti in zaščiti ter zaščiti pred sevanjem ter istočasno prispeva k oblikovanju Unije znanja.

Predlog spremembe  13

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Okvirni program (2012-2013) bo prispeval k izvajanju načrta SET. Ukrepi iz programa bi morali upoštevati agendo strateškega raziskovanja iz treh obstoječih evropskih tehnoloških platform za jedrsko energijo: SNETP, IGDTP in MELODI.

Obrazložitev

V letih 2012-2013 bi se lahko več pozornosti namenilo potrebni skladnosti med raziskavami in dejavnostmi usposabljanja ter agendam strateškega raziskovanja iz treh večjih evropskih pobud za sodelovanje, ki so bile sprožene v okviru sedmega okvirnega programa Euratom: evropska industrijska pobuda za trajnostno jedrsko energijo v okviru načrta SET, ki zajema pobudi SNETP in IGDTP, ter pobuda MELODI.

Predlog spremembe  14

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Največji znesek za izvajanje okvirnega programa (2012–2013) je 2.560.270.000 EUR. Ta znesek se razdeli na naslednji način (v EUR):

Največji znesek za izvajanje okvirnega programa (2012–2013) je 2.100.270.000 EUR. Ta znesek se razdeli na naslednji način (v EUR):

Predlog spremembe  15

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka a – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– raziskave fuzijske energije 2. 208.809.000;

– raziskave fuzijske energije 1.748.809.000;

Predlog spremembe  16

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka a – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– jedrska fisija in zaščita pred sevanjem 118.245. 000;

– jedrska fisija, zlasti varnost, izboljšanje ravnanja z jedrskimi odpadki in zaščita pred sevanjem 118.245.000;

Predlog spremembe  17

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka b – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– jedrske dejavnosti JRC 233. 216.000.

– jedrske dejavnosti JRC, povezane z jedrsko varnostjo, varstvom okolja in razgradnjo, 233.216.000

Predlog spremembe  18

Predlog sklepa

Člen 4 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Posebna pozornost se nameni sprejetju pogodbenih dogovorov, ki zmanjšujejo tveganje neizpolnitve obveznosti, pa tudi prerazporejanju tveganj in stroškov v času.

Predlog spremembe  19

Predlog sklepa

Člen 6 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Posebna pozornost se nameni pobudam, ki dopolnjujejo osrednje jedrske raziskave, zlasti v zvezi z vlaganji v človeški kapital in ustrezne delovne pogoje ter ukrepe za obvladovanje tveganja pomanjkanja usposobljene delovne sile v prihodnjih letih.

Predlog spremembe  20

Predlog sklepa

Člen 6 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Države članice in Komisija pripravijo pregled poklicnih kvalifikacij, izobraževanj in veščin na jedrskem področju v Uniji, ki celovito predstavlja sedanjo situacijo ter omogoča opredelitev in izvajanje ustreznih rešitev.

Predlog spremembe  21

Predlog sklepa

Priloga I – del I.A. – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Izkoriščanje Skupnega evropskega torusa (JET) in drugih naprav za magnetne konfinacije, ki so pomembne za projekt ITER, bo potekalo na podlagi usmerjenega fizikalnega in tehnološkega programa. Program bo ocenil posebne ključne tehnologije reaktorja ITER, povzel projektne odločitve v zvezi z njim in pripravil njegovo obratovanje.

Izkoriščanje Skupnega evropskega torusa (JET) in drugih naprav za magnetne konfinacije (vključno z morebitnimi novimi preskusi, ki naj bi se izvajali in potekali hkrati s projektom ITER), ki so pomembne za projekt ITER, bo potekalo na podlagi usmerjenega fizikalnega in tehnološkega programa. Program bo ocenil posebne ključne tehnologije reaktorja ITER, povzel projektne odločitve v zvezi z njim in pripravil njegovo obratovanje.

Predlog spremembe  22

Predlog sklepa

Priloga I – del I.B. – Cilj

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vzpostavitev trdne znanstvene in tehnične osnove, da bi pospešili praktične rešitve za varnejše ravnanje z dolgoživimi radioaktivnimi odpadki, spodbujanje zlasti varnejše, z vidika virov učinkovitejše in stroškovno učinkovite jedrske energije ter zagotavljanje močnega in družbeno sprejemljivega sistema zaščite ljudi in okolja pred vplivi ionizirajočega sevanja.

Vzpostavitev trdne znanstvene in tehnične osnove, da bi pospešili praktične rešitve za varnejše ravnanje z dolgoživimi radioaktivnimi odpadki, spodbujanje zlasti varnejše, z vidika virov učinkovitejše in stroškovno učinkovite jedrske energije ter zagotavljanje močnega in družbeno sprejemljivega sistema zaščite ljudi in okolja pred vplivi ionizirajočega sevanja. Pri razgradnji zastarelih sistemov je treba posebno pozornost nameniti dolgoživim jedrskim odpadkom.

Predlog spremembe  23

Predlog sklepa

Priloga I – del I.B. – oddelek 3 – točka 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Podpora ohranitvi in nadaljnjemu raziskovanju znanstvene pristojnosti in človeških kapacitet z namenom zagotavljanja dolgoročne razpoložljivosti ustrezno usposobljenih raziskovalcev, inženirjev in zaposlenih na jedrskem področju.

Nadaljnja podpora ohranitvi in raziskovanju usposabljanja strokovnega osebja, kar je potrebno za ohranitev jedrske neodvisnosti Unije ter za konstantno zagotavljanje in izboljševanje ravni jedrske varnosti. V Uniji je nujno treba zadržati strokovno znanje s področja jedrske energije, kar zadeva zaščito pred sevanjem in razgradnjo jedrskih napravmed drugim v zvezi z razgradnjo in ravnanjem z dolgoživimi odpadki, saj bo jedrska energija igrala ključno vlogo v mešanici energetskih virov.

Predlog spremembe  24

Predlog sklepa

Priloga I – del II – oddelek 2 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za izpolnitev tega cilja je jasno treba razvijati znanje, spretnosti in sposobnosti za zagotovitev ustreznega, vrhunsko usposobljenega, neodvisnega in zanesljivega strokovnega znanja, ki bo podprlo izvajanje politik Unije na področjih varnosti jedrskih reaktorjev in gorivnega ciklusa ter zaščitnih ukrepov in varnosti na področju jedrske energije. Podpora politiki Unije, usmerjena k uporabnikom, kot je poudarjena v poslanstvu JRC, bo dopolnjena s proaktivno vlogo znotraj Evropskega raziskovalnega prostora pri izvajanju visokokakovostnih raziskovalnih dejavnosti v tesnem sodelovanju z industrijo in drugimi organi ter pri razvijanju omrežij z javnimi in zasebnimi ustanovami v državah članicah.

Za izpolnitev tega cilja je jasno treba razvijati znanje, spretnosti in sposobnosti za zagotovitev ustreznega, vrhunsko usposobljenega, neodvisnega in zanesljivega strokovnega znanja, ki bo podprlo izvajanje politik Unije na področjih ter zaščitnih ukrepov in varnosti na področju jedrske energije. Poslanstvo JRC bo dopolnjeno s proaktivno vlogo znotraj Evropskega raziskovalnega prostora pri izvajanju visokokakovostnih raziskovalnih dejavnosti v tesnem sodelovanju z industrijo in drugimi organi ter pri razvijanju omrežij z javnimi in zasebnimi ustanovami v državah članicah. Okrepila se bo njegova vloga razširjevalca informacij javnosti.

Predlog spremembe  25

Predlog sklepa

Priloga I – del II – oddelek 3 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Jedrska varnost, kar bo usmerjeno v nadaljnjo podporo uresničevanju zavez Skupnosti, zlasti razvijanju metod za nadzor nad objekti gorivnega ciklusa, izvajanju dodatnega protokola, vključno z okoljskim vzorčenjem in celostnimi zaščitnimi ukrepi, in preprečevanju zlorabe jedrskega in radioaktivnega materiala, povezane z nedovoljenim prometom s takim materialom, vključno z jedrsko forenziko.

3. Jedrska varnost, kar bo usmerjeno v nadaljnjo podporo uresničevanju zavez Skupnosti, zlasti razvijanju metod za nadzor nad objekti gorivnega ciklusa, izvajanju dodatnega protokola, vključno z okoljskim vzorčenjem in celostnimi zaščitnimi ukrepi, in preprečevanju zlorabe jedrskega in radioaktivnega materiala, povezane z nedovoljenim prometom s takim materialom, vključno z jedrsko forenziko. Potrebno je uporabiti najboljše instrumente nadzora nad vsemi civilnimi jedrskimi dejavnostmi, med njimi nad prevozom in hrambo radioaktivnega materiala.

Predlog spremembe  26

Predlog sklepa

Priloga II – točka 2 – točka a – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Skupni projekti

1. Skupni projekti

Podpora raziskovalnim projektom, ki jih izvajajo konzorciji z udeleženci iz različnih držav, da bi razvili novo znanje in tehnologijo, izdelke ali skupne vire za raziskave. Obseg, področje uporabe in notranja organizacija projektov se lahko razlikujejo od področja do področja in od teme do teme. Za dosego določenega cilja lahko projekti vključujejo različne raziskovalne dejavnosti, od majhnih ali srednje velikih do obsežnih integriranih projektov, pri katerih je treba zbrati znatno količino virov. Podpora usposabljanju in poklicnemu razvoju raziskovalcev bo vključena v delovne načrte projektov.

Podpora raziskovalnim projektom, ki jih izvajajo konzorciji z udeleženci iz različnih držav, da bi razvili novo znanje in tehnologijo, izdelke ali skupne vire za raziskave. Obseg, področje uporabe in notranja organizacija projektov se lahko razlikujejo od področja do področja in od teme do teme. Za dosego določenega cilja lahko projekti vključujejo različne raziskovalne dejavnosti, od majhnih ali srednje velikih do obsežnih integriranih projektov, pri katerih je treba zbrati znatno količino virov. Podpora usposabljanju in poklicnemu razvoju raziskovalcev bo vključena v delovne načrte projektov. V osnutek delovnega programa bodo vključene dejavnosti za standardizacijo.

Predlog spremembe  27

Predlog sklepa

Priloga II – točka 2 – točka a – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Usklajevalni in podporni ukrepi

3. Usklajevalni in podporni ukrepi

Podpora dejavnostim, namenjenim usklajevanju usklajevalnih ali podpornih raziskovalnih dejavnosti (povezovanje v mreže, izmenjave, nadnacionalni dostop do raziskovalnih infrastruktur, študije, konference, prispevki med izgradnjo nove infrastrukture itd.) ali spodbujanju razvoja človeških virov (npr. povezovanje v mreže in vzpostavljanje programov usposabljanja). Ti ukrepi se lahko izvajajo tudi z drugimi sredstvi, ne le z razpisi za zbiranje predlogov.

Podpora dejavnostim, namenjenim usklajevanju usklajevalnih ali podpornih raziskovalnih dejavnosti (povezovanje v mreže, izmenjave, nadnacionalni dostop do raziskovalnih infrastruktur, študije, sodelovanje v organih za standardizacijo, konference, prispevki med izgradnjo nove infrastrukture itd.) ali spodbujanju razvoja človeških virov (npr. povezovanje v mreže in vzpostavljanje programov usposabljanja). Ti ukrepi se lahko izvajajo tudi z drugimi sredstvi, ne le z razpisi za zbiranje predlogov.

Predlog spremembe  28

Predlog sklepa

Priloga II – uvod – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Upravljanje evropskih sredstev za raziskave mora bolj temeljiti na zaupanju do sodelujočih in dopustiti večjo stopnjo tveganja v zvezi z njimi na vseh stopnjah projektov, obenem pa zagotavljati odgovornost, s prožnimi pravili Unije, da se, kadar je to mogoče, izboljša usklajenost z različnimi veljavnimi nacionalnimi predpisi in uveljavljenimi računovodskimi praksami;

Predlog spremembe  29

Predlog sklepa

Priloga II – uvod – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Uravnotežiti je treba zaupanje in nadzor – sprejemanje tveganj in nevarnosti, ki jih tveganje prinaša – pri zagotavljanju dobrega finančnega upravljanja sredstev EU za raziskave.

  • [1]               COM(2011) 0226.
  • [2]               UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
  • [3]               UL L 412, 30.12.2006, str. 1.

OBRAZLOŽITEV

Komisija je 7. marca 2011 objavila sveženj zakonodajnih predlogov za nadaljnje dejavnosti Euratoma na področju jedrskih raziskav in usposabljanja za leti 2012 in 2013.

Zakonodajni sveženj je sestavljen iz osnutkov sklepov Sveta za okvirni program, posebnih programov za neposredne in posredne ukrepe ter predpisov o udeležbi podjetij, raziskovalnih centrov in univerz pri dejavnostih iz okvirnega programa in obveščanju o dognanjih raziskav.

1. Poročevalec pozdravlja in podpira splošno shemo predloga:

Zakonodajni sveženj je namenjen nadaljnji podpori raziskovalnim in razvojnim dejavnostim na področju jedrske energije iz sedmega okvirnega programa Euratom (2007–2011). V skladu s tekočo finančno perspektivo (2007-2013) in časovnim načrtom sedmega okvirnega programa EU (2007–2013) predlogi zajemajo le dve leti (2012-2013).

Raziskave, ki jih sofinancira Euratom, so pomembne za krepitev varnosti, učinkovite uporabe virov in stroškovne učinkovitosti jedrske fisije in drugih vrst uporabe sevanja v industriji in medicini, nekateri izmed raziskovalnih projektov pa igrajo ključno spodbujevalno vlogo v nedavni vzpostavljeni evropski industrijski pobudi za trajnostno jedrsko energijo (ang. kratica (ESNII), ki je ena izmed šestih evropskih industrijskih pobud, sproženih v okviru evropskega strateškega načrta za energetsko tehnologijo (načrt SET) v letu 2010.

Predlogi za okvirni program Euratom so jasno povezani s cilji strategije Evropa 2020 in Energija 2020. S podporo predtržnim raziskavam in olajševanju prenosa tehnologije med akademsko sfero in industrijo bo okvirni program Euratom prispeval k izvajanju pobude za „Unijo inovacij“, z bistvenim izboljšanjem splošne trajnosti jedrske energije pa k izvajanju pobude za „Evropo, gospodarno z viri“. Ker program obenem v vseh svojih dejavnostih poudarja usposabljanje in spodbuja konkurenčnost obstoječe jedrske industrije ter ustvarja nov sektor visokotehnološke industrije posebej za fuzijsko energijo, bo prispeval tudi k rasti in odpiranju novih delovnih mest na številnih področjih.

2. Poročevalec želi povzeti glavne prednostne naloge

Ø Posledice nesreče v Fukušimi

Poročevalec meni, da po nesreči v Fukušimi Evropa potrebuje več jedrskih raziskav in razvoja in ne manj. Ne glede na to, da so se nekatere države članice odločile za postopno ukinitev uporabe jedrske energije, je treba jedrske raziskave in razvoj nadaljevati na evropski ravni, da bi povečali varnost jedrske fisije, da bi lahko upravljali obstoječe reaktorje, ravnanje z odpadki, demontažo in razgradnjo in druge vrste uporabe sevanja v industriji in medici ter da bi okrepili jedrsko varnost, in sicer z zaščitnimi ukrepi na jedrskem področju, neširjenjem jedrskega orožja, bojem proti nezakonitemu trgovanju in jedrsko forenziko.

Skupne evropske jedrske raziskave in usposabljanje so ključnega pomena za krepitev evropske konkurenčnosti, gospodarske rasti in znanstvene odličnosti. Ustrezno usklajevanje in izmenjava znanj sta lahko orodji za uspešno upoštevanje dognanj iz raziskovalnih in razvojnih dejavnosti v zvezi z jedrskimi elektrarnami, namenjenih boljšemu razumevanju pojavov nesreč. Tako bi lahko bil program Euratom, v katerem bi bil poudarek na varnosti, skupaj z nenehnim hitrim razvojem v razvijajočih se gospodarstvih (zlasti v Aziji) pomembna pridobitev za jedrske programe v Evropi, Rusiji in ZDA. To bi lahko vodilo v oblikovanje obsežnega trga jedrske industrije, pri čemer bi dejavnosti in programi Euratom evropski jedrski industriji pomagali pri ponovni pridobitvi verodostojnosti glede varnosti reaktorjev.

Ø Jedrska fisija

Jedrska energija igra pomembno vlogo pri uresničevanju ciljev evropskega strateškega energetskega načrta (načrtu SET), kot so zmanjšanje ogljikovih emisij, večja zanesljivost oskrbe z energijo, manjša odvisnost od oskrbe z energijo iz nestabilnih delov sveta in povečana industrijska konkurenčnost. Jedrska fisija trenutno predstavlja skoraj eno tretjino oskrbe z elektriko v Evropi.

Poročevalec poudarja pomen jedrskih dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča na področju zaščitnih ukrepov in neširjenja jedrskega orožja, ravnanja z odpadki, varnosti jedrskih naprav in gorivnega ciklusa, radioaktivnosti v okolju in zaščite pred sevanjem. Za doseganje teh ciljev je treba nenehno posodabljati znanje, veščine in usposobljenost, da se zagotovijo potrebno vrhunsko strokovno znanje in izkušnje na področju varnosti jedrskih reaktorjev in zaščite na jedrskem področju. Vse dejavnosti, ki jih predvideva Skupno raziskovalno središče, morajo potekati na najvišji ravni.

Poročevalec ocenjuje, da je v skladu z evropsko industrijsko pobudo za trajnostno jedrsko energijo nujno treba razviti nove tehnologije, kot so hitri nevtronski reaktorji četrte generacije. Sedanji jedrski sistemi porabijo manj kot odstotek potencialne energije iz virov urana. S sistemi četrte generacije, ki si prizadevajo za večjo varnost in učinkovitost, pa bo poraba virov urana okoli petdesetkrat učinkovitejša in bo zadostovala za več tisoč let, s čimer se bo zmanjšal obseg radioaktivnih odpadkov in okrepil dolgoročni prispevek jedrske energije h gospodarstvu z nizkimi emisijami ogljika.

Ø Raziskave na področju fuzije

Poročevalec ocenjuje, da je mednarodni termonuklearni poskusni reaktor (ITER) projekt z jasno evropsko dodano vrednostjo in s pomembnim prihodnjim učinkom za področje raziskav in inovacij. Raziskovalni projekt ITER je dragocen, saj Evropi v prihodnosti ponuja možnosti za varne, trajnostne, okolju prijazne in gospodarsko učinkovite energetske vire. Zato se njegovega financiranja ne bi smelo ustaviti.

Pomembno je, da se namenijo finančna zagotovila projektu ITER in njegovim spremljevalnim raziskovalnim in razvojnim dejavnostim, med njimi reaktorju JET, ki se nahaja v znanstvenem centru Culham v Veliki Britaniji in je trenutno največji tokamak na svetu. Reaktor JET je ključnega pomena za uspeh projekta ITER in njegovo stroškovno učinkovitost, saj se veliko materialov in sestavin, ki naj bi se uporabljali v projektu, preizkuša v tem reaktorju. Veljavna pogodba za reaktor JET poteče konec tega leta, nova pa ne more biti sklenjena, dokler ne bo sprejet okvirni program Euratom za leti 2012-2013. Glede na omenjeno je jasno, da je za reaktor JET v letu 2012 potrebno nameniti sredstva in odločitev o tem čimprej sporočiti.

Ø Ravnovesje med fuzijo in fisijo

Poročevalec meni, da čeprav so jasno potrebne nadaljnje raziskave v zvezi s proizvodnjo fuzijske energije, pa do njene uporabe v komercialne namene ne bo prišlo pred koncem tega stoletja. Nasprotno pa so sistemi pridobivanja energije iz jedrskega cepljenja že dokazali zanesljivo delovanje na komercialni ravni, novi sistemi, kot je GEN IV, pa ponujajo varnejšo in učinkovitejšo uporabo virov z manj odpadki za zadovoljevanje potreb po energiji do leta 2050 in kasneje do leta 2100.

Delovanje na področju fisije lahko nudi pomemben zagon fuziji, po drugi strani pa je pri razvoju fisijskih sistemov četrte generacije potrebno reševati tehnološke izzive, podobne tistim, s katerimi se srečujejo ITER in fuzijske elektrarne. Iz tega sledi da je potrebna nadaljnja sinergija med raziskavami s področji fuzije in fisije ter da je treba v prihodnjih okvirnih programih vzpostaviti ustrezne sheme za odkrivanje in spodbujanje skupnih raziskav strokovnjakov s teh področij.

MNENJE Odbora za proračun (22. 9. 2011)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu sklepa Sveta o okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo za jedrske raziskave in usposabljanje (2012–2013)
(KOM(2011)0072 – C7‑0077/2011 – 2011/0046(NLE))

Pripravljavec mnenja: Carl Haglund

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Pripravljavec mnenja Odbora za proračun:

– meni, da je raziskovalni projekt ITER kot eden morebitnih prihodnjih virov energije za Evropo dragocenega pomena, zato ne bi smeli prekiniti njegovega financiranja;

– meni, da gre za projekt z jasno evropsko dodano vrednostjo in da bi moral njegov evropski del še naprej temeljiti na Skupnosti, saj ima pomembne možnosti za učinek prelivanja na področju raziskav in inovacij;

– ugotavlja, da je projekt sedaj v fazi izvajanja, in pozdravlja večje spremembe v strukturah vodenja, nadzora ter revizije projektov ITER in Fuzija za energijo (F4E) v zadnjih 12 mesecih; pričakuje, da bosta obe vodstvi pravočasno izpolnilo svoje obveznosti do Parlamenta; pričakuje tudi stalno pregledovanje vseh postopkov, da bi vzpostavili stabilno okolje odločanja za stroškovno učinkovito upravljanje;

– priporoča, da se financiranje na osnovi skupnih stroškov faze izgradnje reaktorja ITER (6,6 milijarde EUR) namensko veže, da zaradi financiranja tega projekta ne bi ogrozili drugih prednostnih nalog EU, na primer okvirnega programa za raziskave;

– priporoča, da se sredstva sprostijo, ko bodo izpolnjena naslednja merila:

•   redno obveščanje Parlamenta in trdna zagotovila o preglednosti,

•   jasen načrt projekta, ki vključuje cilje in mejnike, vključno s predhodno oceno in naknadnimi preverjanji skladnosti,

•   redno poročanje o potrebah po financiranju tega projekta, zlasti glede na spremembe zasnove, višje cene surovin, sprememb v časovnem načrtu zaradi potresa na Japonskem in njegovih posledic za nekatere japonske obrate, ki so povezani s projektom ITER, in težav, s katerimi se srečujejo drugi partnerji pri tem projektu,

•   uskladitev finančne uredbe F4E s stališčem Evropskega parlamenta, izraženim v poročilu o razrešnici, in priporočili Računskega sodišča, ki jih je izrazilo v svojem mnenju št. 4/2008,

•   popolna preglednost in dostop Evropskega parlamenta do dokumentacije notranje revizije;

– ponovno izraža zaskrbljenost glede nepreglednih postopkov, uporabljenih pri ponovnem izračunu stroškov projekta ITER, pri katerem so sodelovali Komisija, Svet in države članice, ki so vsi zastopani v svetu ITER, brez posvetovanja z Evropskim parlamentom, ki mora kot ena od vej proračunske oblasti sodelovati pri vseh postopkih odločanja v zvezi s financiranjem tega projekta;

– poziva Komisijo, Evropski svet, Svet in države članice, naj začnejo postopek za spremembo Pogodbe Euratom, da bi okrepili določbe te pogodbe o pravicah Parlamenta do informacij in njegovih pravicah sozakonodajalca tudi pri zadevah v zvezi z raziskavami Euratom, da bi med drugim poenostavili prihodnje proračunske postopke;

– želi spomniti, da je Komisija 20. aprila 2011 predstavila predlog, temelječ na točkah od 21 do 23 sedanjega medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju, kar bo osnova za pogajanja; potrjuje, da bi sporazum o financiranju projekta ITER z dodatnimi prenosi v razdelek 1a večletnega finančnega okvira omogočil hitro sprejetje raziskovalnega programa Euratom v letu 2011;

– je trdno prepričan, da dodatnega financiranja projekta ITER ni mogoče doseči s prerazporeditvijo znotraj razdelka 1a na podlagi zmanjšanja sredstev sedmega okvirnega programa za 100 milijonov EUR v letu 2012 in 360 milijonov EUR v letu 2013, saj bi s tem znatno zmanjšali prispevek tega programa k uresničevanju glavnih ciljev in izvajanju vodilnih pobud strategije Evropa 2020;

– želi pokazati odločno pripravljenost, da bi ohranili financiranje sedmega okvirnega programa; ne vidi nobene druge rešitve za to razen začasnega zmanjšanja financiranja za projekt ITER za 460 milijonov EUR leta 2012 in 2013, da se jasno pokaže stališče Parlamenta in s tem spodbudijo medinstitucionalna pogajanja, da bi čim prej dosegli obojestransko sprejemljiv dogovor o popolnem financiranju projekta ITER leta 2012 in 2013;

– izraža pripravljenost za pogajanja s Komisijo in Svetom o dodatni spremembi večletnega finančnega okvira za leti 2012 in 2013, da bi na podlagi predloga Komisije z dne 20. aprila 2011 na osnovi točk od 21 do 23 sedanjega medinstitucionalnega sporazuma povečali zgornjo mejo razdelka 1a v letih 2012 in 2013 za financiranje projekta ITER;

– poudarja, da je še posebej pomembno preprečiti navzkrižja interesov med osebami, vključenimi v vodstvene strukture projektov ITER in F4E, ter izvajalci projekta;

– se ne strinja s stališčem Komisije glede opustitve ocene učinka tudi v sedanjih razmerah, ko je v primerjavi s programom za obdobje 2007–2011 predlagana podvojitev skupnega letnega financiranja programa, kar je prav gotovo znatna sprememba;

– poudarja, da je treba okrepiti vidike jedrske varnosti in zaščite pred sevanjem, ter zahteva prerazporeditev odobritev v prid jedrski varnosti in zaščiti pred sevanjem ob upoštevanju skupne zgornje meje programa, ki jo je predlagala Komisija;

– potrjuje, da je pomembno tudi, da mednarodni partnerji finančno in materialno polno prispevajo k projektu ITER v skladu s svojimi obveznostmi v okviru mednarodnega sporazuma o tem projektu;

– poudarja, da nobena odločitev zakonodajnega organa, ki podpira okvirni program Euratom, ne vpliva na odločitve proračunskega organa v okviru letnega proračunskega postopka.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Osnutek zakonodajne resolucije

Odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. meni, da glavni referenčni znesek iz zakonodajnega predloga ni združljiv z zgornjo mejo iz razdelka 1a sedanjega večletnega finančnega okvira 2007–2013; je seznanjen s predlogom Komisije z dne 20. aprila 2011 (KOM(2011)0226) o spremembi sedanjega večletnega finančnega okvira na podlagi točk od 21 do 23 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (medinstitucionalni sporazum), da bi za leti 2012 in 2013 vključila dodatno nepredvideno financiranje projekta ITER; je pripravljen, da se začne z vsemi sredstvi, ki jih zagotavlja medinstitucionalni sporazum, pogajati z drugo vejo proračunskega organa, da bi bil do konca leta 2011 dosežen hiter sporazum o financiranju raziskovalnega programa Euratom; poudarja, da nasprotuje vsem oblikam prerazporejanja iz sedmega okvirnega programa za raziskave, kot je predlagano v navedenem predlogu Komisije;

Predlog spremembe  2

Predlog sklepa

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14a) Komisija, Evropski svet, Svet in države članice morajo začeti postopek za spremembo Pogodbe Euratom, s katero bodo okrepljene določbe te pogodbe o pravicah Evropskega parlamenta do informacij in njegovih pravicah sozakonodajalca pri zadevah v zvezi z raziskavami Euratom, med drugim, da se poenostavijo prihodnji proračunski postopki.

Predlog spremembe  3

Predlog sklepa

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Ta sklep mora določiti finančni okvir za celotno obdobje trajanja okvirnega programa (2012–2013), ki bo glavna referenčna točka za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju.

(16) Ta sklep mora določiti finančni okvir za celotno obdobje trajanja okvirnega programa (2012–2013), ki bo glavna referenčna točka za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (medinstitucionalni sporazum). Komisija je 20. aprila 2011 vložila predlog (KOM(2011)0206) o spremembi sedanjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2007–2013 na podlagi točk od 21 do 23 medinstitucionalnega sporazuma, da bi za leti 2012 in 2013 vključila dodatne nepredvidene potrebe po financiranju projekta ITER. Ta predlog bi moral biti podlaga za sporazum med obema vejama proračunskega organa, ki mora biti sklenjen z vsemi sredstvi, ki jih zagotavlja medinstitucionalni sporazum, in brez prerazporejanja iz sedmega okvirnega programa za raziskave v okvirni program Euratom.

Predlog spremembe  4

Predlog sklepa

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16a) Pri večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 je treba finančna sredstva za projekt ITER določiti za vse programsko obdobje, tako da se bodo morale vse prekoračitve stroškov, ki presegajo delež EU v višini 6,6 milijarde EUR za obdobje gradnje reaktorja ITER, ki naj bi bila po sedanjih načrtih zaključena leta 2020, financirati zunaj zgornjih mej večletnega finančnega okvira („namenska vezava sredstev“).

Predlog spremembe  5

Predlog sklepa

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Mednarodna in svetovna razsežnost evropskih raziskovalnih dejavnosti je pomembna z vidika medsebojnih koristi. V okvirnem programu (2012–2013) naj bi sodelovale države, ki so v ta namen sklenile potrebne sporazume, na ravni projekta in na podlagi vzajemnih koristi pa naj bi v njem sodelovali tudi subjekti iz tretjih držav in mednarodnih organizacij za znanstveno sodelovanje.

(18) Mednarodna in svetovna razsežnost evropskih raziskovalnih dejavnosti je pomembna z vidika medsebojnih koristi. V okvirnem programu (2012–2013) naj bi torej po eni strani sodelovale države, ki so v ta namen sklenile potrebne sporazume, na ravni projekta in na podlagi vzajemnih koristi pa naj bi v njem sodelovali tudi subjekti iz tretjih držav in mednarodnih organizacij za znanstveno sodelovanje. Po drugi strani to pomeni tudi, da morajo mednarodni partnerji, še zlasti kar zadeva projekt ITER, v celoti spoštovati svoje finančne obveznosti.

Predlog spremembe  6

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Največji znesek za izvajanje okvirnega programa (2012–2013) je 2.560.270.000 EUR. Ta znesek se razdeli na naslednji način (v EUR):

Največji znesek za izvajanje okvirnega programa (2012–2013) je 2.100.270.000 EUR. Ta znesek se razdeli na naslednji način (v EUR):

Predlog spremembe  7

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka a – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– raziskave fuzijske energije 2.208.809.000;

– raziskave fuzijske energije 1.748.809.000; ta znesek vključuje potrebna sredstva za nadaljevanje programa JET v Culhamu;

Predlog spremembe  8

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1 – točka a – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– jedrska fisija in zaščita pred sevanjem 118.245.000;

– jedrska fisija, zlasti varnost, izboljšanje ravnanja z jedrskimi odpadki in zaščita pred sevanjem 118.245.000;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

22.9.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Francesca Balzani, Reimer Böge, James Elles, Göran Färm, Eider Gardiazábal Rubial, Ivars Godmanis, Carl Haglund, Lucas Hartong, Jutta Haug, Monika Hohlmeier, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Anne E. Jensen, Sergej Kozlík, Jan Kozłowski, Giovanni La Via, Vladimír Maňka, Barbara Matera, Angelika Werthmann

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Mulder

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Kinga Gál

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

6.10.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

41

6

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Pierre Audy, Ivo Belet, Bendt Bendtsen, Jan Březina, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Christian Ehler, Ioan Enciu, Vicky Ford, Gaston Franco, Adam Gierek, Norbert Glante, Fiona Hall, Jacky Hénin, Edit Herczog, Romana Jordan Cizelj, Krišjānis Kariņš, Lena Kolarska-Bobińska, Béla Kovács, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Marisa Matias, Judith A. Merkies, Jaroslav Paška, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Jens Rohde, Paul Rübig, Amalia Sartori, Francisco Sosa Wagner, Konrad Szymański, Michael Theurer, Evžen Tošenovský, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas), Claude Turmes, Niki Cavela (Niki Tzavela), Marita Ulvskog, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Alejo Vidal-Quadras, Henri Weber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Antonio Cancian, Jolanta Emilia Hibner, Yannick Jadot, Werner Langen, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Mario Pirillo, Catherine Trautmann

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Werner Schulz