Postopek : 2010/2210(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0362/2011

Predložena besedila :

A7-0362/2011

Razprave :

PV 17/11/2011 - 4
CRE 17/11/2011 - 4

Glasovanja :

PV 17/11/2011 - 6.10
CRE 17/11/2011 - 6.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0516

POROČILO     
PDF 214kWORD 210k
18.10.2011
PE 464.787v02-00 A7-0362/2011

o boju proti nezakonitemu ribolovu na globalni ravni – vloga EU

(2010/2210(INI))

Odbor za ribištvo

Poročevalka: Isabella Lövin

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za razvoj
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o boju proti nezakonitemu ribolovu na globalni ravni – vloga EU

(2010/2210(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982,

–   ob upoštevanju Konvencije o biološki raznovrstnosti in Deklaracije o okolju in razvoju iz Ria, sprejete na konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju junija 1992,

–   ob upoštevanju Sporazuma Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) o spodbujanju upoštevanja mednarodnih ohranjevalnih in upravljavskih ukrepov s strani ribiških plovil na odprtem morju, ki je bil sprejet na 27. zasedanju konference FAO novembra 1993 (sporazum o usklajevanju),

–   ob upoštevanju sporazuma iz leta 1995 za izvajanje določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982, ki se nanašajo na ohranjanje in upravljanje čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib (sporazum ZN o staležih rib iz avgusta 1995),

–   ob upoštevanju kodeksa odgovornega ribištva Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, ki ga je sprejela konferenca FAO oktobra 1995,

–   ob upoštevanju Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, sprejete junija 1998 (aarhuške konvencije),

–   ob upoštevanju mednarodnega akcijskega načrta FAO za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje (IPOA-IUU), ki ga je svet FAO potrdil junija 2001,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o akcijskem načrtu Skupnosti za izkoreninjenje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova iz maja 2002 (KOM(2002)0180),

–   ob upoštevanju deklaracije s svetovnega vrhunskega srečanja o trajnostnem razvoju od 26. avgusta do 4. septembra 2002 v Johannesburgu,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2007 o izvajanju akcijskega načrta EU proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu(1),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje (uredba IUU)(2), Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 z dne 29. septembra 2008 o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti ribiških plovil Skupnosti zunaj voda Skupnosti in dostopu plovil tretjih držav do voda Skupnosti (uredba o dovoljenjih za ribolov)(3) in Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (uredba o nadzoru)(4),

–   ob upoštevanju sporazuma FAO o ukrepih države pristanišča za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje (sporazum o ukrepih države pristanišča), ki je bil sprejet na 36. zasedanju konference FAO v Rimu novembra 2009,

–   ob upoštevanju poročila Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) za leto 2011 o nadnacionalnem organiziranem kriminalu v ribiški industriji,

–   ob upoštevanju referenčnega poročila Skupnega raziskovalnega središča Komisije „Preprečevanje nezakonitih dejavnosti v ribiškem sektorju – genetika, genomika, kemija in forenzika za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu in v podporo sledljivosti ribjih proizvodov“, objavljenega leta 2011,

–   ob upoštevanju naslednje konference Združenih narodov o trajnostnem razvoju (UNCSD), ki bo junija 2012 v Braziliji,

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0362/2011);

A. ker je 71 % površine planeta Zemlje pokrite z oceani, kjer se shrani šestnajstkrat več ogljikovega dioksida kot na kopnem in ki imajo pri podnebju ter v sistemih za omogočanje življenja na vsem planetu osnovno vlogo, poleg tega pa zagotavljajo znatnemu deležu svetovnega prebivalstva hrano, preživetje, energijo in prometne poti;

B.  ker po poročilih nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov predstavlja od 11 do 26 milijonov ton letno, kar je enako vsaj 15 % svetovnega ulova, zaradi tega pa je ekonomsko, socialno in okoljsko vzdržno upravljanje izkoriščanja svetovnih morskih virov nemogoče;

C. ker sporazum, potrjen na 10. konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti oktobra 2010 v Nagoji, določa, da je do leta 2020 treba razpoloviti izgubljanje biotske raznovrstnosti;

D. ker svetovni oceani predstavljajo habitat za 90 % življenja na Zemlji;

E.  ker sta dve tretjini svetovnih oceanov zunaj nacionalnih pristojnosti, ker ni celostne politike za upravljanje mednarodnih voda (odprto morje), ker sedanja nepopolna zakonodaja, ki temelji predvsem na načelih 17. stoletja o svobodi morij, ne upošteva številnih okoljskih načel, ki že dolgo veljajo za kopno in ozračje;

F.  ker je eden od ciljev sporazuma FAO o ukrepih države pristanišča za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova odpraviti „pristanišča ugodnosti“, ki omogočajo varno zavetje plovilom, ki izvajajo nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov, in služijo kot vstopna pristanišča za trgovino z nezakonitim ulovom;

G. ker je novi nadzorni sveženj EU, v katerem so uredba o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu, uredba o nadzoru ter uredba o dovoljenjih za ribolov, celovit sklop instrumentov za boj proti tej nadlogi v oceanih, saj za države članice EU ter za tretje države določa odgovornosti kot države zastave, obalne države, države pristanišča in države trga;

H. ker je EU največja svetovna uvoznica ribiških proizvodov in ena od glavnih svetovnih ribolovnih sil, kar ji nalaga pomembno odgovornost, da prevzame vodilno vlogo pri aktiviranju mednarodne skupnosti v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu;

1.  meni, da je nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov med največjimi grožnjami za biotsko raznovrstnost svetovnih oceanov;

2.  je prepričan, da je nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov okoljski in ekonomski problem v morskih in sladkovodnih ribištvih po vsem svetu, ki spodkopava prizadevanja za upravljanje ribištev, ogroža trajnost ribjih staležev in zanesljivo preskrbo s hrano ter izkrivlja trg, hkrati pa ni mogoče izračunati njegovih socialnih in ekonomskih posledic za družbo kot celoto, tudi v državah v razvoju;

3.   poudarja, da predstavljajo nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov in z njim povezane komercialne dejavnosti nepošteno konkurenco za ribiče in druge, ki delujejo zakonito, ter ustvarja ekonomske težave za ribiške skupnosti, potrošnike in celoten sektor;

4.   poudarja vodilno vlogo na svetovni ravni, ki jo je prevzela EU z novim nadzornim svežnjem, v katerem so uredba o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu, uredba o nadzoru ter uredba o dovoljenjih za ribolov; meni, da je ta sveženj celovit sklop instrumentov za boj proti tej nadlogi v oceanih, saj določa odgovornosti države zastave, obalne države, države pristanišča in države trga za države članice EU ter za tretje države, kakor tudi obveznosti pri dejavnostih njihovih državljanov; poziva k doslednemu izvajanju teh instrumentov;

5.  poudarja, da je potrebno večje usklajevanje med Komisijo, Agencijo Skupnosti za nadzor ribištva ter državami članicami, s čimer bi izboljšali zbiranje informacij in njihovo izmenjavo ter pripomogli k doslednemu in preglednemu izvajanju zakonodaje Unije o ribištvu;

6.  meni, da mora biti država zastave še naprej odgovorna za zagotavljanje skladnosti plovil z ustreznimi pravili o upravljanju in drugimi pravili, za zbiranje podatkov in poročanje o ulovu ter za zagotavljanje sledljivosti, vključno s preverjanjem veljavnosti potrdil o ulovu, saj bi prenos odgovornosti na drugo državo oslabil boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu;

7.  vztraja, da je treba Komisiji in nadzornim organom v državah članicah dati na razpolago dovolj (človeških, finančnih in tehnoloških) virov, ki jim bodo omogočili celovito izvajanje uredb;

8.  poudarja, da morajo v interesu verodostojnosti Evropske unije Komisija in države članice odkriti in kaznovati izvajalce EU, ki kršijo zakonodajo EU, in glede na to meni, da nas čaka še veliko dela za uspešen boj Unije proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu na njenem ozemlju ter pri izvajalcih EU drugje;

9.  poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo zatiranje nezakonitega ribolova na morju in v celinskih vodah, ter poudarja, da je treba pregledati zadostnost nadzornih mehanizmov in njihovo izvajanje;

10. poziva k pregledu skupne ribiške politike, pri čemer naj se oblikujejo spodbude za zakonit ribolov v interesu rib, okolja, potrošnikov in proizvajalcev v EU;

11. poziva Komisijo, naj do konca leta 2012 ugotovi, ali rekreacijski ribolov v EU obstaja v takem obsegu, da ga je dejansko mogoče označiti kot nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov;

12. poziva Komisijo in države članice k sodelovanju pri ustanovitvi „evropske obalne straže“, da bi povečali zmogljivosti za spremljanje in nadzor ter se učinkovito bojevali proti današnjim in prihodnjim nevarnostim na morju, kot so terorizem, piratstvo, nezakonit, nedovoljen in nereguliran ribolov, nezakonita trgovina ali celo onesnaževanje morja;

13. spodbuja Komisijo, naj si še naprej prizadeva za spodbujanje izmenjave informacij za povezovanje pomorskega nadzora in zlasti informacij za zbliževanje obalne straže na evropski ravni;

14. meni, da je treba cilje EU v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu podpreti s potrebnimi sredstvi, zlasti finančnimi, da bi tako zagotovili spodbujanje teh ciljev, državam članicam pa je treba dodeliti zadostna sredstva, da bodo lahko izvajale veljavne predpise; obenem poudarja, da je treba za morebitno sprejemanje novih metod (npr. sistemov za elektronsko sledenje itd.) v prihodnosti na ravni proračuna EU zagotoviti razpoložljiva finančna sredstva za njihovo izvajanje;

15. poziva Komisijo, naj objavlja letne ocene uspešnosti držav članic pri izvajanju predpisov skupne ribiške politike, v katerih so opredeljene morebitne šibke točke, potrebne izboljšanja, in naj uporabi vsa razpoložljiva sredstva, tudi razkritje držav članic, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, da bi zagotovili spoštovanje teh predpisov v celoti in s tem ustvarili zanesljiv in pregleden sistem nadzora;

16. pozdravlja odločitev Komisije o uvedbi „ribolovnega dovoljenja na točke“, ki bo za države članice dodatni instrument in ga bodo lahko uporabile pri ugotavljanju nepravilnosti v vsaki fazi prodajne verige ter naložile stroge kazni v primeru kršitev;

17. meni, da je zaradi izredne mobilnosti ribjih staležev, ribiških flot in kapitala, ki jih podpira, pa tudi zaradi globalnosti trga z ribami boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu lahko učinkovit predvsem z mednarodnim sodelovanjem na bilateralni in multilateralni ravni ter z izmenjavo izčrpnih, natančnih in pravočasnih informacij o ribiških plovilih, njihovih dejavnostih in ulovu ter drugih ustreznih zadevah;

18. poziva Evropsko unijo, naj v okviru trgovinskih sporazumov, sporazumov o partnerstvu v ribiškem sektorju ter razvojne politike EU odločno vztraja pri učinkovitem boju tretjih držav proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu ter spodbuja podpis, ratifikacijo in izvajanje sporazuma FAO o usklajevanju in Konvencije Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu ter raznih drugih sistemov dokumentacije o ulovu, ki so jih že sprejele regionalne organizacije za upravljanje ribištva;

19. poudarja, da morajo vse tretje države, s katerimi je EU sklenila sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju, uporabljati pravila Mednarodne organizacije dela o temeljnih pravicah delavcev, zlasti o socialnem dampingu, do katerega prihaja zaradi nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova;

20. poudarja, da so s tehnološkim napredkom, tudi z razvojem vesoljskih in satelitskih tehnologij, večinoma odpravljene pretekle omejitve pri nadzoru, spremljanju in obvladovanju ribolovnih dejavnosti ter da je danes za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu bistvena predvsem politična volja za učinkovito in odgovorno ukrepanje, ki jo morajo izkazati vlade;

21. poziva države članice, naj tako kot druge storilce okoljskih ali gospodarskih kaznivih dejanj iščejo in kaznujejo plovila, lastnike, podjetja, družbe ali posameznike, ki se ukvarjajo z dejavnostmi nezakonitega, nedovoljenega in nereguliranega ribolova, tudi z mešanjem nezakonitega in zakonitega ulova, ter jim po obsodbi naložijo stroge kazni, med drugim po potrebi za resne ali ponovne prestopke stalni odvzem dovoljenj in prepoved dostopa do pristaniške infrastrukture;

22. obžaluje dejstvo, da so bile subvencije EU dodeljene plovilom, ki so jih v preteklosti že ujeli pri nezakonitem ribolovu;

23. poziva Komisijo, naj zahteve za pridobitev različnih vrst finančne pomoči spremeni tako, da bodo vključevale finančne sankcije in odrekanje možnosti financiranja za lastnike plovil, ki jim je bil dokazan nezakonit ribolov;

24. poziva Komisijo, naj ne dodeljuje pomoči iz Evropskega sklada za ribištvo plovilom, ki so vključena v nezakonite, neprijavljene in neregulirane dejavnosti;

25. poudarja, da mora ribiška industrija prevzeti večjo odgovornost za doseganje trajnostne uporabe morskih virov; meni, da je nujno izboljšati preglednost na vseh področjih ter pri vseh dejavnostih ribiške industrije in da se je treba dogovoriti o mednarodnih merilih za določitev dejanskih upravičenih lastnikov plovil in njihovih ribolovnih pravic ter o pogojih za njihovo objavo kakor tudi o spremljanju ribiških plovil v mednarodnih vodah;

26. meni, da bi morala biti Evropska unija zgled s sprejemanjem in spodbujanjem politike preglednosti pri odločanju o upravljanju ribištva v mednarodnih organih in tretjih državah, s katerimi ima EU odnose na področju ribištva;

27. meni, da ribolov, ki upošteva ukrepe, sprejete na mednarodni, regionalni in nacionalni ravni in ki temelji na odgovorni in trajnostni uporabi virov, omogoča gospodarsko rast in odpiranje novih delovnih mest v EU in v državah v razvoju, medtem ko ima nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov hude posledice na gospodarski, socialni in okoljski ravni, te posledice pa so še bolj škodljive za države v razvoju, saj ovirajo uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja, zlasti ciljev 1, 7 in 8;

28. poudarja čezmejni značaj ribolovnih dejavnosti in potrebo po sodelovanju na dvostranski in večstranski ravni v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, da bi ukrepe v boju proti takemu ribolovu izvajali vsi na pregleden, nediskriminacijski in pravičen način, obenem pa upoštevali finančne, tehnične in človeške zmožnosti držav v razvoju, zlasti majhnih otoških držav;

29. poziva Komisijo, naj zagotovi doslednost svojih politik, da bo razvojna politika, ki se bori proti revščini, sestavni del politike EU, katere cilj je poleg okoljskih in trgovinskih vprašanj tudi boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu;

30. poudarja neposredno povezavo med nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom ter ravnjo upravljanja v državi, ter poziva, naj vse ukrepe za zunanjo pomoč spremlja trdna politična volja države prejemnice, da bo v svojih vodah prepovedala nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov ter na splošno izboljšala upravljanje v ribiškem sektorju;

31. spodbuja Komisijo in države članice, naj razširijo svoje programe finančne, tehnološke in tehnične pomoči, vključno z uradno razvojno pomočjo ter sporazumi o partnerstvu v ribiškem sektorju, za podporo programom spremljanja, obvladovanja in nadzora v vodah držav v razvoju, pri tem pa prednost namenijo regionalnim in ne dvostranskim programom; poleg tega spodbuja večjo usklajenost med vsemi donatorji iz Evrope in od drugod pri financiranju tovrstnih programov;

32. meni tudi, da bi morala EU sodelovanje v sporazumih o partnerstvu v ribiškem sektorju dejavno uporabiti za učinkovitejši boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu;

33. poziva Komisijo, naj v sporazumih, ki jih sklepa z državami v razvoju, po potrebi poveča finančna sredstva, namenjena ribiškemu sektorju, da bodo te države lahko okrepile svoje institucionalne, človeške in tehnične zmogljivosti v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu ter bolj upoštevale ukrepe svetovnih in regionalnih organizacij za upravljanje ribištev in evropsko zakonodajo;

34. poudarja, da je treba vključiti civilno družbo ter na podjetja v ribiškem sektorju prenesti odgovornost, da bodo zagotovila uporabo zakonitih ribolovnih metod ter v okviru socialne in okoljske odgovornosti podjetij sodelovala z oblastmi v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu;

35. poziva Komisijo, naj doda sporazum FAO o ukrepih države pristanišča, sporazum ZN o staležih rib in sporazum FAO o usklajevanju na seznam instrumentov, ki jih morajo izvajati države, če želijo biti upravičene do splošnega sistema preferencialov plus, ki se trenutno pregleduje; zahteva ukinitev izvoznih dovoljenj za vse države, ki tržijo proizvode, ki izhajajo iz nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova; meni, da bi morala Evropska unija sodelovati s temi državami, da bi prepovedali trženje takih proizvodov;

36. opozarja na povezanost vprašanja nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova z vprašanjem sporazumov o gospodarskem partnerstvu v ribiškem sektorju v okviru trgovine, za katero veljajo pravila Svetovne trgovinske organizacije; poudarja težave zaradi odstopanja od pravil o poreklu za nekatere predelane ribiške proizvode, zlasti v primeru Papue Nove Gvineje, kar preprečuje sledljivost teh proizvodov in tako omogoča nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov;

37. meni, da bi si morala EU prizadevati za naslednje cilje v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva, v katere je včlanjena:

•  vzpostavitev registrov ribiških plovil z dovoljenjem za ribolov (vključno s spremljevalnimi plovili) za vsa ribištva v pristojnosti regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, ter seznamov plovil, ki izvajajo nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov (črnih seznamov), ki jih je treba pogosto posodabljati, o njih obveščati širšo javnost in ki jih morajo regionalne organizacije za upravljanje ribištva med seboj usklajevati;

•  krepitev odborov za izvajanje v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, ki morajo preverjati uspešnost pogodbenic in po potrebi izrekati učinkovite sankcije;

•  razširitev seznama specifičnih ukrepov, ki jih morajo sprejeti pogodbenice kot države zastave, obalne države, države pristanišča in države trga ter države upravičenega lastništva v posameznih regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva;

•   priprava ustreznih programov inšpekcijskih pregledov na morju in programov opazovanja;

•   prepoved pretovarjanja na morju;

•   razvoj sistemov dokumentacije o ulovu, sprva za pomembne vrste v vsaki regionalni organizaciji za upravljanje ribištva;

•   obvezna uporaba elektronskih pripomočkov, vključno s satelitskim sistemom za spremljanje plovil (VMS), elektronskimi ladijskimi dnevniki in drugimi sledilnimi napravami, kjer je to ustrezno;

•   obvezne in redne ocene uspešnosti posameznih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, z zahtevo, da morajo ukrepati v skladu s priporočili;

•   izjava o finančnih interesih v zvezi z ribištvom za vodje delegacij v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva, kadar lahko ti povzročijo navzkrižje interesov;

38. poziva k nujni širitvi mreže regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, da bi se vanjo vključila vsa ribištva na odprtem morju in vsa območja, bodisi z ustanavljanjem novih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva bodisi s širitvijo pristojnosti obstoječih; meni, da je zaradi globalne narave nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova nujno zelo okrepljeno sodelovanje med regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva pri izmenjavi informacij ter sankcijah za plovila in pogodbenice Konvencije;

39. meni, da mora biti pravica do ribolova na odprtem morju v takšni meri, kot jo omogoča mednarodno pravo, pogojena s tem, ali država upošteva ustrezne mednarodne organe in ali v celoti izvaja vse ukrepe upravljanja, ki jih sprejmejo ti organi;

40. ugotavlja, da je FAO glavni vir strokovnega znanja in priporočil pri obravnavanju svetovnih vprašanj o ribištvu in ribogojstvu, saj sta razvoj in upravljanje ribištva bolje združena z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in varstvom okolja;

41. v celoti podpira sedanjo pobudo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo za vzpostavitev svetovne evidence ribiških plovil, ki bi morala čimprej postati obvezna in vključevati vsa plovila z bruto tonažo nad 10 BT;

42. spodbuja hiter razvoj sistema za oceno uspešnosti države zastave, ki ga razvija Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo in ki bi bil sredstvo pritiska na države, ki ne izpolnjujejo svojih mednarodnih pravnih obveznosti; poziva, da je treba poiskati učinkovit mehanizem za sankcioniranje držav, ki ne zagotavljajo, da plovila pod njihovo zastavo ne podpirajo nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova in se z njim ne ukvarjajo ter da spoštujejo vso zadevno zakonodajo; poziva države članice, naj pravično in pregledno ter brez diskriminacije drugih držav izvajajo tržne instrumente za odpravo nezakonitega ribolova; podpira odločitev organizacije FAO o uvedbi mednarodnih posvetovanj na temo učinkovitosti držav zastave pri izpolnjevanju obveznosti iz mednarodnega prava;

43. poziva k hitremu sprejetju ukrepov za odpravo uporabe „zastav ugodnosti“, ki ribiškim plovilom omogočajo nezakonito delovanje brez kaznovanja, kar zelo ogroža morski ekosistem, ribje staleže, obalne skupnosti in zanesljivo preskrbo s hrano, zlasti v državah v razvoju in v zakoniti ribiški industriji, ki spoštuje zakone;

44. poudarja, da je treba zagotoviti nevpletenost subjektov iz EU v tovrstne oblike piratskega ribolova, zato države članice poziva, naj zagotovijo, da njihovi državljani ne podpirajo nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova ali se z njim ukvarjajo;

45. podpira prizadevanja Komisije za vzpostavitev javnega registra s seznamom lastnikov plovil, ki so bili dokazano vpleteni v nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov; meni, da je treba register uskladiti s tistim, ki ga vodi Agencija Skupnosti za nadzor ribištva v Vigu;

46. meni, da bi morala organizacija, vključena v sistem Združenih narodov, brez odlašanja začeti opravljati neodvisne ocene uspešnosti tako držav zastave kot regionalnih organizacij za upravljanje ribištva;

47. priznava pomanjkanje mednarodnega sodelovanja pri upravljanju negativnih učinkov drugih človekovih dejavnosti poleg ribištva, ki vplivajo na morsko okolje, ter poziva Komisijo, naj se zavzame za ustanovitev svetovnega organa, ki bo zapolnil to vrzel, po možnosti pod okriljem ZN;

48. poudarja, da je idejo odgovornosti države trga treba razviti v sredstvo za odpravo trgov za ribiške proizvode iz nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova; meni, da mora EU nemudoma razpravljati z drugimi večjimi državami trga, tudi in ne zgolj z ZDA, Japonsko in Kitajsko, kako medsebojno sodelovati in čim prej razviti mednarodne pravne instrumente za zaustavitev, pregon in kaznovanje trgovanja z ribami iz nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije in v okviru sistema Združenih narodov;

49. poudarja, da sta ohranitev in razvoj evropskega ribiškega sektorja deloma odvisna od strogega nadzora ribiških proizvodov iz nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, s katerimi se trguje na evropski in svetovni ravni; poudarja pomen tega sektorja za regionalno načrtovanje, varnost hrane, ohranjanje delovnih mest in virov v vodah Skupnosti;

50. meni, da Evropska unija že ima instrumente za odvračanje od nezakonitega ribolova, in je prepričan, da bi, ker je Unija eden od največjih svetovnih trgov za ribje proizvode, odvračilni učinek nedvomno imel praktične posledice, če bi te instrumente pravilno uporabili; zato poziva, naj se izvozna potrdila Evropske unije ne podeljujejo tistim državam ali pogodbenicam, ki pri uvedbi instrumentov, kot so sistemi dokumentacije o ulovu ali ukrepi države pristanišča, ne sodelujejo z regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva oziroma naj se potrdila takim državam odvzamejo;

51. poudarja, da je trgovina eno najmočnejših orožij v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu; zato ponovno obžaluje neusklajenost generalnih direktoratov za pomorske zadeve in ribištvo ter za trgovino, saj si prvi zastavlja vedno več ciljev za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, medtem ko je edini cilj drugega očitno ta, da trge Skupnosti še bolj odpre za uvoz ne glede na izvor proizvodov in ne glede na to, kakšen nadzor je zajamčen, dovoljuje pa tarifne preferenciale in odstopanja od pravil o poreklu, s čimer lahko povzroči le to, da evropske trge prevzamejo flote in države, ki dokazano vsaj dopuščajo nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov;

52. v zvezi s tem meni, da je treba trgu, zlasti uvoznikom, pripisati večjo odgovornost za njihova dejanja, saj je trg verjetno najpomembnejši vzrok nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova;

53. poudarja, da ima potrošnik vedno pravico vedeti, ali je kupljeni proizvod ulovljen na zakonit način;

54. poziva tako Komisijo kot države članice, naj izboljšajo obveščanje potrošnikov o različnih načinih označevanja, npr. o sistemu okoljskega označevanja organizacije Marine Stewardship Council, saj omogočajo preglednost in potrošnikom jamčijo nakup trajnostno in zakonito ulovljenih rib;

55. izraža svojo polno podporo novim smernicam, ki jih je februarja 2011 sprejel odbor FAO za ribištvo, katerih cilj je uskladiti sistem za označevanje ribjih proizvodov v boju proti nezakonitemu ribolovu; meni, da je treba pri označevanju jasno navesti tudi komercialno in znanstveno oznako ribe, vrsto ribištva in predvsem območje izvora;

56. spodbuja Komisijo, naj nadaljuje razvoj svetovnega sistema dokumentacije o ulovu;

57. poziva Komisijo in države članice, naj podprejo razvoj in uporabo tehnologij, s katerimi bi zagotovili celovito in učinkovito sledljivost ribjih proizvodov v celotni dobavni verigi, tudi satelitski nadzor ribolova in spremljevalnih plovil ter elektronske označbe za sledenje rib, podprejo pa naj tudi vzpostavitev svetovnih zbirk podatkov o ribji DNK ter drugih genetskih zbirk podatkov, s pomočjo katerih bi opredelili ribje proizvode in njihov geografski izvor, kot je opisano v poročilu Skupnega raziskovalnega središča Komisije „Preprečevanje nezakonitih dejavnosti v ribiškem sektorju – genetika, genomika, kemija in forenzika za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu in v podporo sledljivosti ribjih proizvodov“;

58. poziva Komisijo in Svet, naj povečata sredstva za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu na vseh ravneh;

59. pozdravlja nedavno poročilo o vlogi nadnacionalnega organiziranega kriminala v ribiški industriji, ki ga je pripravil Urad ZN za droge in kriminal, ter njegovo razlago, kako organizirane kriminalne združbe širijo svoj vpliv v ribiški industriji, tudi v dejavnostih pred ribolovom (dobava plovil in posadke, polnjenje goriva itd.) in po njem (trženje, razpošiljanje);

60. izraža zaskrbljenost, ker se osebe, vpletene v nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov, ukvarjajo tudi s takimi kriminalnimi dejavnostmi, kot je izkoriščanje ljudi in trgovina z ljudmi, pranje denarja, korupcija, prikrivanje ukradenega blaga, davčna utaja in goljufije na področju carine, tak ribolov pa bi bilo treba obravnavati kot obliko organiziranega mednarodnega kriminala; poudarja, da je potreben celovitejši in bolj povezan pristop k boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu;

61. v celoti podpira priporočila iz poročila Urada ZN za droge in kriminal, vključno s širitvijo mednarodnega sodelovanja pri raziskovanju kriminalnih dejavnosti na morju, večjo preglednostjo lastništva ribiških plovil in dejavnosti ter z odvračanjem od prodaje ribiških plovil družbam, pri katerih ni mogoče ugotoviti identitete upravičenega lastnika, kakor tudi od upravljanja plovil s strani takih družb;

62. ugotavlja, da je Konvencija ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu med pogodbami, ki jih je ratificiralo največ držav, in da pogodbenice obvezuje k medsebojnemu sodelovanju na področju preiskav, pregona in sodnih postopkov v primerih mednarodnega organiziranega kriminala, s čimer se ustvarjajo pomembne sinergije za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu;

63. meni, da mora postati nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov eno od prednostnih področij za Interpol, ki mora zato dobiti sredstva in preiskovalna pooblastila za nadzor nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova ter boj proti njemu z vidika nadnacionalnega kriminala;

64. poziva Komisijo, naj preuči Laceyev zakon iz ZDA in presodi, ali bi lahko določene elemente tega zakona uporabili tudi v evropskem okviru, zlasti kar zadeva odgovornost za zakonitost ulovljenih rib, ki jo zakon nalaga trgovcem na drobno;

65. poziva Komisijo, naj zgoraj navedena načela, kjer je to ustrezno, vključi v določbe svojih dvostranskih sporazumov o ribolovu;

66. vztraja, da mora EU na prihodnjem vrhunskem srečanju o trajnostnem razvoju v Braziliji leta 2012 ob 30. obletnici konvencije ZN o pomorskem pravu predlagati prednostno obravnavo vprašanja mednarodnega upravljanja oceanov;

67. opozarja, da je boj proti nezakonitemu ribolovu na svetovni ravni bistven za globalni trajnostni razvoj ter da mora biti zato nujno in izrecno vključen v sporazume o partnerstvu v ribiškem sektorju, zaveze trgovinske politike, cilje politike razvojnega sodelovanja in prednostne naloge zunanje politike Evropske unije;

68. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, nacionalnim parlamentom držav članic, sekretariatom regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, kjer je Evropska unija pogodbenica, ter odboru FAO za ribištvo.

(1)

UL C 287E, 29.11.2007, str. 502.

(2)

UL L 286, 29.10.2008, str. 1.

(3)

UL L 286, 29.10.2008, str. 33.

(4)

UL L 343, 22.12.2009, str. 1.


OBRAZLOŽITEV

Organizacija za prehrano in kmetijstvo je leta 2001 sprejela akcijski načrt za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, ki je od tedaj prednostna naloga mednarodne skupnosti.

Nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov spodkopava prizadevanja za ohranjanje in upravljanje ribjih staležev v vseh ribištvih, kjer poteka ribolov. Nacionalnim in regionalnim organizacijam za upravljanje ribištva spričo nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova včasih ne uspe doseči ciljev upravljanja. Te razmere povzročajo izgubo tako kratkoročnih kot dolgoročnih socialnih in gospodarskih možnosti in negativno vplivajo na zanesljivost preskrbe s hrano in varovanje okolja. Nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov lahko povzroči propad ribištva ali resno škoduje prizadevanjem za obnovitev že izčrpanih staležev. Obstoječi mednarodni instrumenti, ki obravnavajo nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov, doslej niso bili učinkoviti zaradi pomanjkanja politične volje, prednostnih nalog, zmogljivosti in sredstev za njihovo ratifikacijo ter izvajanje ali zaradi oteženega pristopa k njim (Akcijski načrt FAO iz leta 2011, prvi odstavek).

V nekaterih ribištvih in državah je bil dosežen napredek. Kljub temu je zgornja izjava marsikje še vedno tako resnična kot ob času nastanka, kar nakazuje, da bo treba storiti še veliko.

Zaradi same narave nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova je nemogoče natančno oceniti njegov obseg, vendar je znano, da je zelo velik. Ena od nedavnih študij(1) je pokazala, da nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov obsega med 11 in 26 milijonov ton rib letno. Že spodnja meja tega razpona pomeni 15 % morskega ulova.

Evropska unija ima posebno odgovornost v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, saj predstavlja največji svetovni trg z ribami in je ena od glavnih ribolovnih sil.

Nedavni uredbi o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu (Uredba Sveta št. 1005/2008) in o dovoljenjih za ribolov (Uredba Sveta št. 1224/2009) Evropski uniji dajeta močna in odločilna sredstva za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, saj določata obveznosti in možnosti za države članice in tretje države kot države zastave, obalne države, države pristanišča ter države trga. Seveda zgolj z njima ni mogoče odpraviti nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova. Ker je velika večina svetovnih oceanov, približno dve tretjini, izven nacionalnih pristojnosti, je jasno, da prizadevanja držav in regionalno sodelovanje niso dovolj. V tej bitki je mogoče zmagati le s sodelovanjem svetovne skupnosti.

Oba delovna dokumenta vsebujeta osnovne informacije o določenih pobudah mednarodne skupnosti v Združenih narodih in regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva. Poročilo predstavlja specifične predloge o možnih spodbudah in predlogih EU na ustreznih forumih.

Najpomembnejše vprašanje preglednosti

Otežen dostop do informacij in skrivanje za „zaupnostjo“ in „zasebnostjo“ olajšujeta nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov. V številnih analizah nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova se nenehno ponavlja pomanjkanje preglednosti pri imenih plovil in identiteti njihovih upravičenih lastnikov. Jasno je, da to ustreza interesom brezvestnih izvajalcev pri poskusih, da bi se izognili razkritju. Nejasnosti se kažejo na različnih ravneh v večjem ali manjšem obsegu, od članov posadke, ki skrijejo ime plovila, da bi se izognili identifikaciji na morju, do mreže navideznih družb v nekaterih državah, ki skrijejo ime lastnika plovila, pa do držav zastave, ki ne želijo sodelovati in izpolnjevati svojih obveznosti. Za izboljšanje preglednosti je potreben širok spekter ukrepov.

EU mora dati zgled

Z novo zakonodajo se je EU na papirju oborožila z močnimi orodji za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu. Če želi prepričati tudi ostale države, naj ukrepajo, mora delovati brezhibno. Na črno listo se ne sme uvrščati zgolj plovil, ki niso iz EU, in kot nesodelujoče navajati zgolj tretje države. Evropska unija ne sme oklevati pri uvrščanju plovil iz EU na seznam in sankcioniranju držav članic, ki ne izvajajo predpisov skupne ribiške politike, četudi je poimenovanje in izpostavljanje države članice, ki se ne drži svojih odgovornosti, politično težavno. Komisiji in državam članicam je treba nameniti tudi zadostna sredstva za celovito izvajanje uredb.

Med letoma 2003 in 2006 je Komisija objavila preglednice uspešnosti držav članic pri izvajanju pravil skupne ribiške politike. Zaradi preglednosti in enakih pogojev za vse bi morali s pobudo nadaljevati.

Evropska unija iz različnih proračunskih postavk financira številne programe nadzora v državah v razvoju. To dejavnost je treba razširiti in uskladiti s podobnimi projekti držav članic. Večina mednarodnih instrumentov, kot so sporazum o ukrepih države pristanišča, sporazum ZN o staležih rib in sporazum FAO o usklajevanju, ima določbe za financiranje držav v razvoju in EU bi jih lahko uporabila.

Preprost, vendar pomemben ukrep, ki bi ga lahko za izboljšanje preglednosti enostransko sprejela EU, je omogočiti javno dostopnost imen lastnikov ribiških plovil EU in njihovih dovoljenj.

Pobude mednarodnih organizacij

Obstoječe regionalne organizacije za upravljanje ribištva zelo različno pristopajo k nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu in pravnim ukrepom ter sankcijam proti njemu. Obstaja več načinov, ki jih lahko Evropska unija spodbuja in bi neposredno in posredno zmanjšali nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov:

· ustanovitev novih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva ali razširitev pooblastil obstoječih organizacij, da pokrijejo področja in vrste, za katere trenutno ni regulacije;

· pogosto posodabljanje, objavljanje in usklajevanje med regionalnimi organizacijami glede seznamov ribiških plovil, vključno s spremljevalnimi plovili z dovoljenji za ribolov, in črnih seznamov plovil za vsa ribištva, ki sodijo na področje dela regionalnih organizacij za upravljanje ribištva;

· okrepitev odborov za izvajanje, ki bi preverjali uspešnost pogodbenic in po potrebi izrekali učinkovite sankcije;

· razširjeni ukrepi za države zastave, obalne države, države pristanišča in države trga znotraj posameznih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva;

· programi inšpekcijskih pregledov na morju in opazovalni programi;

· prepoved pretovarjanja na morju;

· sistemi dokumentacije o ulovu, najprej za pomembne vrste v vsaki regionalni organizaciji za upravljanje ribištva;

· obvezne in redne ocene uspešnosti posameznih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, ki bi jih izvajal neodvisni organ, kot so Združeni narodi z zahtevo, da se priporočila ocen upoštevajo.

Zaradi globalnega značaja ribištev bi se morala večina teh zamisli izvajati (ali vsaj usklajevati) med regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva. Hkrati z delom znotraj regionalnih organizacij bi lahko EU podpirala sedanje svetovne pobude (na primer pobudo organizacije FAO) in predlagala nove, kot so:

· finančna in politična podpora za čimprejšnjo vzpostavitev svetovnega registra ribiških plovil, ki bi moral biti obvezen in vključevati vsa plovila (vključno s spremljevalnimi plovili) z bruto tonažo nad 10 BT ali daljša od 12 metrov;

· spodbujanje hitrega razvoja sistema za ocenjevanje uspešnosti države zastave;

· spodbujanje ratifikacije ali pristopa držav k mednarodnim ribiškim pravnim instrumentom (sporazum o usklajevanju, sporazum o ukrepih države pristanišča, sporazum ZN o staležih rib) na primer tako, da se te instrumente doda na seznam instrumentov, ki jih morajo izvajati države, da bodo zadostile pogojem za splošni sistem preferencialov plus(2) (trenutno poteka revizija);

· svetovna zbirka podatkov o DNK ribjih staležev, ki bi omogočila identifikacijo vrst in staležev, iz katerih se proizvajajo ribji proizvodi.

Sodelovanje med državami trga

Uredba EU o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu je zelo dobra pobuda, vendar jo morajo za njeno čim večjo učinkovitost podpreti drugi pomembni trgi z ribami in v končni fazi celotna mednarodna skupnost. Če bo samo Evropska unija zavrnila ribe iz nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, bodo prodajalci zagotovo našli druge trge. Nadvse pomembno je, da poleg drugih ZDA, Japonska in Kitajska ukrepajo proti uvozu rib iz nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova. Komisija mora dati pobudo za močno diplomatsko posredovanje pri pomembnih državah trga, da se z njimi dogovori o možnih ukrepih za njihove trge in o ukrepih na večstranski in svetovni ravni.

Obstaja še ena možnost za izboljšanje sledljivosti, povezana z zgornjimi, in sicer precej širša uporaba potrdil o ulovu za ribe v mednarodni trgovini. Dve regionalni organizaciji za upravljanje ribištva sta že sprejeli te sisteme in EU bi morala spodbujati potrdila kot splošno orodje za boj proti trgovanju z ribami iz nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova. Končni cilj bi moral biti razvoj svetovnega sistema potrdil o ulovu, pri čemer se je treba izogniti nastanku netarifne trgovinske ovire. Čeprav si je težko predstavljati, kako bi lahko države zagovarjale trgovanje z ribami, ulovljenimi z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom, je bilo v EU veliko nasprotovanja tej uredbi, ko je bila prvič predlagana.

Nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov z vidika organiziranega kriminala

Pri večini zgornjih predlogov gre za običajne vidike dobrega upravljanja ribištev, o katerih se že dolgo razpravlja in se vsaj ponekod v takšni ali drugačni obliki že izvajajo. Relativno nov element je ugotovitev o vpletenosti kriminalnih združb v nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov. Ta vpletenost lahko pomeni sodelovanje običajnih kriminalnih združb pri ribolovnih dejavnostih, vendar gre pogosteje za prevzem nekaterih njihovih metod pri ribolovu, kot so trgovina z ljudmi, suženjsko delo, davčna utaja, pranje denarja, goljufije na področju carine, korupcija, prikrivanje ukradenega blaga itd.

Novo poročilo urada ZN za droge in kriminal(3) preučuje, v kolikšni meri je svetovna ribiška industrija dovzetna za take dejavnosti, in kaže zelo temačno sliko razširjenosti elementov organiziranega kriminala pri ribiških dejavnostih v EU in po svetu.

Ti kriminalni elementi so lahko zelo dobro organizirani ter uporabljajo izpopolnjene tehnike, kot so finančne in davčne oaze za prikrivanje identitete upravičenih lastnikov ter uporaba seznamov držav zastav, ki ne morejo ali ne želijo izvajati obveznosti kazenskega pregona. V nekaterih primerih so lahko ti elementi veliki in kompleksni, saj uporabljajo ribiška plovila, ki uporabljajo ista omrežja za nabavo in distribucijo ter tržne poti, pri čimer pogosto legalizirajo nezakonit ulov z zakonito ulovljenimi ribami. Ribiška plovila se včasih uporabljajo tudi za tihotapljenje drog, orožja in celo teroristov. Povezave med ribištvom in kriminalnimi združbami se širijo in krepijo.

Poročilo daje številne predloge, ki bi jih morala EU podpreti, nekateri med njimi se prekrivajo z navedenimi zamislimi:

· povečanje zmogljivosti pri preiskovanju dejavnosti organiziranega kriminala na morju, vključno z večjo usklajenostjo številnih različnih organov pregona (carina, finančni kriminal, trgovina z mamili itd.)

· izboljšanje preglednosti in sledljivosti rib, da se razkrijejo kriminalne dejavnosti in zmanjšajo dobički pri njih;

· nadzor ali bolje prepoved prodaje rabljenih ribiških plovil podjetjem z neizsledljivimi upravičenimi lastniki, ki so registrirana pod zastavami držav, ki ne spoštujejo zahtev;

· izboljšanje nadzora nad dejavnostmi ribiških plovil in njihovih interakcij s trgovskimi plovili.

Če povzamemo, je dandanes obravnava pojavov nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova kot osamljenih primerov kršitev preveč poenostavljeno gledanje. Države morajo svoje pravne in upravljavske vire prilagoditi tej novi resničnosti in v celoti izkoristiti orodja, ki so v okviru drugih kriminalnih dejavnosti že na voljo za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, kadar so vpletene kriminalne združbe, vključno z dejavnostmi pred ribolovom in po njem.

Konvencija Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu ima 159 pogodbenic, kar pomeni, da so te obvezane k delovanju in sodelovanju v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, kadar so vpleteni elementi organiziranega kriminala.

Zaključki

Ribištvo je svetovna industrija, njen neizogibni sestavni del pa je tudi nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov. Kot je razvidno iz zgornjega besedila, je za boj proti njemu potrebno sodelovanje na svetovni ravni.

Svetovni oceani so skupna dediščina človeštva in njihovo ohranjanje je naša skupna odgovornost.

Zato je logično, da je za upravljanje ribištev, zlasti na odprtem morju, potreben sistem skupnega upravljanja oceanov. Sedanji pristop je očitno napačen.

S pogajanji je treba doseči mednarodne sporazume, ki bodo zagotavljali pogojenost pravice do ribolova z minimalnimi merili za preglednost lastništva, dejavnosti in ulova, sledljivost proizvodov itd. Hkrati pa bi države, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, izgubile pravice do ribolova.

Ob koncu je treba omeniti, da bi bila za izvajanje številnih izmed zgornjih priporočil potrebna precejšnja sredstva. Številne države v razvoju bi imele težave pri zagotavljanju teh sredstev, zato je treba najti sredstva za pomoč. Ti primeri so danes pogosti, kljub temu pa taka pomoč ne sme biti brezpogojna, neuspeh držav prejemnic pomoči mora zanje imeti enake posledice kot za druge države, na primer prepoved izvoza.

(1)

Agnew DJ, Pearce J, Pramod G, Peatman T, Watson R, et al. (2009) Estimating the Worldwide Extent of Illegal Fishing. PLoS ONE 4(2): e4570. doi:10.1371/journal.pone.0004570.

(2)

http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2008/july/tradoc_139963.pdf

(3)

UNDOC. 2011. Transnational Organized Crime in the Fishing Industry. Dostopno na:http://www.unodc.org/documents/human-trafficking/Issue_Paper_-_TOC_in_the_Fishing_Industry.pdf


MNENJE Odbora za razvoj (15. 6. 2011)

za Odbor za ribištvo

o boju proti nezakonitem ribolovu na globalni ravni – vloga EU

(2010/2210(INI))

Pripravljavec mnenja: Maurice Ponga

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za ribištvo kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  meni, da ribolov, ki upošteva ukrepe, sprejete na mednarodni, regionalni in nacionalni ravni in ki temelji na odgovorni in trajnostni uporabi virov, omogoča gospodarsko rast in odpiranje novih delovnih mest v EU in v državah v razvoju, medtem ko ima nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov hude posledice na gospodarski, socialni in okoljski ravni, te posledice pa so še bolj škodljive za države v razvoju, saj ovirajo uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja, zlasti ciljev 1, 7 in 8;

2.  poudarja čezmejni značaj ribolovnih dejavnosti in potrebo po sodelovanju na dvostranski in večstranski ravni v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, da bi ukrepe v boju proti temu ribolovu izvajali vsi na pregleden, nediskriminacijski in pravičen način, obenem pa upoštevali finančne, tehnične in človeške zmožnosti držav v razvoju, zlasti majhnih otoških držav;

3.  se zato veseli, ker je v novembru 2009 FAO sprejela sporazum o državnih ukrepih za pristanišča, ki naj bi preprečil, omejeval in odpravil nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov, ter poziva vso mednarodno skupnost, naj čim prej ratificira ta sporazum;

4.  poziva Komisijo, naj jamči za doslednost svojih politik, da bo razvojna politika, ki se bori proti revščini, sestavni del politike EU, katere cilj je (poleg okoljskih in trgovinskih vprašanj) tudi boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu;

5.  poudarja neposredno povezavo med nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom ter ravnjo upravljanja v državi, ter poziva, naj bodo vsi ukrepi za zunanjo pomoč pogojeni s trdno politično voljo države prejemnice, da bo v svojih vodah prepovedala nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov ter na splošno izboljšala upravljanje v ribiškem sektorju;

6.  poziva Komisijo, naj v sporazumih, ki jih sklepa z državami v razvoju, po potrebi poveča finančna sredstva, namenjena ribiškemu sektorju, da bodo te države okrepile svoje institucionalne, človeške in tehnične zmogljivosti v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu ter bolj upoštevale ukrepe svetovnih in regionalnih organizacij za upravljanje ribolova in evropsko zakonodajo;

7.   poudarja, da je treba vključiti civilno družbo ter na podjetja v ribiškem sektorju prenesti odgovornost, da bodo nadzorovala uporabo zakonitih ribolovnih metod ter v okviru socialne in okoljske odgovornosti sodelovala z oblastmi v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

14.6.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Michael Cashman, Ricardo Cortés Lastra, Leonidas Donskis, Charles Goerens, Catherine Grèze, András Gyürk, Filip Kaczmarek, Franziska Keller, Miguel Angel Martínez Martínez, Norbert Neuser, Maurice Ponga, Birgit Schnieber-Jastram, Michèle Striffler, Alf Svensson, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Ivo Vajgl, Iva Zanicchi

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Kriton Arsenis, Isabella Lövin, Csaba Őry


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (25. 5. 2011)

za Odbor za ribištvo

o boju proti nezakonitemu ribolovu na svetovni ravni – vloga EU

(2010/2210(INI))

Poročevalka: Anna Rosbach

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za ribištvo kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja potrebo po takojšnjih in temeljitih ukrepih v boju proti nezakonitemu ribolovu ter ponovno poudarja, da je to vprašanje svetovni problem;

2.  poudarja, da je nezakoniti ribolov oblika čeznacionalnega organiziranega kriminala ter ostaja ena od največjih nevarnosti za ohranitev in trajnostno upravljanje morskih virov;

3.  poudarja, da je ekološka trajnost bistven predpogoj za dolgoročno ekonomsko in socialno uspešnost ribiškega sektorja, zato poziva k sprejetju vsestranskih, učinkovitih in preglednih ukrepov za preprečevanje, preganjanje in odpravo nezakonitega, nereguliranega in neprijavljenega ribolova, vključno z ukrepi države zastave, države pristanišča, države obale, tržnimi ukrepi ter ukrepi za jamstvo, da države ne bodo podpirale ali se ukvarjale z nezakonitim, nereguliranim in neprijavljenim ribolovom;

4.  poudarja, da ima potrošnik vedno pravico vedeti, da je kupljeni proizvod ulovljen na zakonit način;

5.  poudarja resno grožnjo, ki jo za biotsko raznovrstnost in trajnostna morska okolja predstavlja prekomeren ribolov, k čemur še dodatno prispeva nezakoniti ribolov, ter opozarja na socialne in gospodarske učinke iztrebljanja ribjih staležev in možno ogroženost zanesljive preskrbe s hrano;

6.  poudarja, da nezakoniti ribolov prispeva k čezmernemu izkoriščanju ribjih staležev, škodi morskim ekosistemom, je nelojalna konkurenca do poštenih ribičev, povzroča gospodarsko škodo prihodkom v sektorju ter ogroža obstoj obalnih skupnosti, zlasti v državah v razvoju;

7.  poudarja, da je nezakoniti ribolov svetovni problem, ki zahteva mednarodno sodelovanje in ga je treba obravnavati tako v primeru, ko ga izvajajo ribiške flote tretjih strani, kot tudi v primeru, ko ga izvajajo ribiške flote držav članic; zato poudarja, da je treba imeti natančne in popolne podatke ter časovni razpored ribiških ladij, zlasti tistih, za katere se ve, da se ukvarjajo z nezakonitim, nereguliranim in neprijavljenim ribolovom;

8.  meni, da je verodostojnost EU v boju proti nezakonitemu, nereguliranemu in neprijavljenemu ribolovu na svetovni ravni odvisna od moči, s katero se bori proti tovrstnemu ribolovu, ki ga izvajajo njene ladje, ter proti prodaji rib, ulovljenih z nezakonitim, nereguliranim in neprijavljenim ribolovom, na njenih trgih;

9.  poziva k nujnim ukrepom za prenehanje uporabe "zastav ugodnosti", to je prakse, ki omogoča ribiškim ladjam, da delujejo nezakonito, nekaznovano, z visoko ceno za morsko okolje, ribje staleže, obalne skupnosti in zanesljivo preskrbo s hrano, zlasti za države v razvoju in zakonito ribiško industrijo, ter poudarja potrebo po jamstvu, da v te oblike piratskega ribolova niso vpleteni interesi EU;

10. poziva Komisijo, naj preuči možnosti, da se v skladu s predpisi WTO prekine ali prepove uvoz proizvodov iz držav, ki ne jamčijo spoštovanja ukrepov za boj proti nezakonitemu ribolovu;

11. poziva države članice, naj v obdobju drstenja in na drstiščih, kjer ta obstajajo, zagotovijo dodatno zaščito;

12. poziva države članice, naj dovolj virov (človeških, finančnih, logističnih) namenijo za polno izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje, ter poziva Komisijo, naj izvaja postopke zoper kršitve v državah članicah, ki tega ne storijo;

13. poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo zatiranje nezakonitega ribolova na morju in celinskih vodah, ter poudarja potrebo po pregledu zadostnosti nadzornih mehanizmov in njihovega izvajanja;

14. poudarja, da je boj za zakonit ribolov temeljni pogoj za zaščito morskih ekosistemov ter nujen dejavnik za razvoj resnično trajnostnega ribolova; 14

15. poziva države članice in Komisijo, naj izvajajo politiko nične tolerance do nezakonitega ribolova tako, da zagotovijo popolno sledljivost vseh ribji proizvodov, ki prihajajo v EU, zlasti z oblikovanjem svetovne banke podatkov o DNK ribjih staležev za prepoznavanje porekla rib in pomoč pri kazenskem pregonu, ter jamčijo, da ulovi iz nezakonitega ribolova ne bodo na prodaj v državah članicah in se jih vanje tudi ne bo uvažalo; poziva države članice in Komisijo, naj z drugimi državami, kjer so večji trgi (tudi Združene države Amerike, Japonska, Kitajska), preučijo, kako bi lahko odpravili nezakoniti ribolov in izvajali ukrepe, ki bi po ciljih in pristopu bili podobni tistim iz uredbe EU o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu;

16. ugotavlja, da je boj proti nezakonitemu ribolovu v glavnem vprašanje politične volje, zato poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo boj proti nezakonitemu ribolovu, zagotovijo, da se bo upoštevala uredba EU o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu, ter si z vsemi razpoložljivimi sredstvi prizadevajo za povečano mednarodno pozornost in ukrepanje, zlasti pri mednarodnih telesih, kot so Svetovna trgovinska organizacija in druga, ter zlasti s krepitvijo sodelovanja z mednarodnimi partnerji za izboljšanje spremljanja in nadziranja dejavnosti nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova;

17. poudarja pomen izboljšane preglednosti o nezakonitih, neprijavljenih in nereguliranih dejavnostih ter poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo prizadevanja za objavo koristnih informacij o nezakonitih, neprijavljenih in nereguliranih ribiških dejavnostih ter naj med vsemi potencialnimi zadevnimi državami in mednarodnimi organizacijami vzpostavijo sistem medsebojnega obveščanja;

18. poudarja, da je treba spodbujati sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu ter zagotoviti, da imajo države v razvoju sposobnost prilagajanja zakonodaji UE;

19. poziva Komisijo, naj ne dodeljuje pomoči iz Evropskega sklada za ribištvo ladjam, ki so vključene v nezakonite, neprijavljene in neregulirane dejavnosti;

20. se veseli sklepa Komisije o uvedbi "dovoljenja na točke", dodatnega instrumenta držav članic za ugotavljanje nepravilnosti v vsaki fazi prodajne verige ter strogo kaznovanje v primeru kršitev;

21. poziva Komisijo, naj okrepi partnerstva v ribiškem sektorju z državami v razvoju ter naj svojo pozornost usmeri na njihovo sposobnost spremljanja in nadzorovanja.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

24.5.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

52

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

János Áder, Elena Oana Antonescu, Kriton Arsenis, Sophie Auconie, Pilar Ayuso, Paolo Bartolozzi, Sergio Berlato, Nessa Childers, Chris Davies, Esther de Lange, Anne Delvaux, Bas Eickhout, Edite Estrela, Jill Evans, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Nick Griffin, Françoise Grossetête, Jolanta Emilia Hibner, Dan Jørgensen, Christa Klaß, Holger Krahmer, Jo Leinen, Corinne Lepage, Kartika Tamara Liotard, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Gilles Pargneaux, Andres Perello Rodriguez, Mario Pirillo, Vittorio Prodi, Anna Rosbach, Oreste Rossi, Dagmar Roth-Behrendt, Daciana Octavia Sârbu, Carl Schlyter, Horst Schnellhardt, Richard Seeber, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Bogusław Sonik, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Salvatore Tatarella, Åsa Westlund, Sabine Wils, Marina Yannakoudakis

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Inés Ayala Sender, Matthias Groote, Riikka Manner, Marisa Matias, Judith A. Merkies, Mihailis Tremopulos (Michail Tremopoulos), Anna Záborská


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

11.10.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Josefa Andrés Barea, Antonello Antinoro, Kriton Arsenis, Alain Cadec, Jorgo Chatzimarkakis, Carmen Fraga Estévez, Pat the Cope Gallagher, Carl Haglund, Ian Hudghton, Werner Kuhn, Isabella Lövin, Gabriel Mato Adrover, Guido Milana, Maria do Céu Patrão Neves, Crescenzio Rivellini, Ulrike Rodust, Struan Stevenson, Catherine Trautmann

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ole Christensen, Chris Davies, Ioannis A. Tsoukalas

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov