PRIPOROČILO o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko, ki določa finančni prispevek in ribolovne možnosti, predvidene s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko o partnerstvu v ribiškem sektorju
29. 11. 2011 - (11226/2011 – C7‑0201/2011 – 2011/0139(NLE)) - ***
Odbor za ribištvo
Poročevalec: Carl Haglund
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko, ki določa finančni prispevek in ribolovne možnosti, predvidene s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko o partnerstvu v ribiškem sektorju
(11226/2011 – C7‑0201/2011 – 2011/0139(NLE))
(Odobritev)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (11226/2011),
– ob upoštevanju osnutka Protokola med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko, ki določa finančni prispevek in ribolovne možnosti, predvidene s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko o partnerstvu v ribiškem sektorju (11225/2011),
– ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43(2) in točko a drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7–0201/2011),
– ob upoštevanju člena 81 in člena 90(7) Poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo in mnenj Odbora za proračun ter Odbora za razvoj (A7-0394/2011),
1. odobri sklenitev protokola;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Kraljevine Maroko.
OBRAZLOŽITEV
Uvod
Kraljevina Maroko je država v Severni Afriki, ki leži ob Atlantskem oceanu in Sredozemskem morju, na vzhodu meji na Alžirijo in na jugu na sporno ozemlje Zahodna Sahara. Prebivalstvo Maroka šteje okrog 32 milijonov. Storitveni sektor ustvari več kot polovico BDP, industrija četrtino in kmetijstvo nekaj več kot desetino BDP. V zadnjem času najvišjo rast beležijo sektorji turizma, telekomunikacij, informacijske tehnologije in tekstila.
Pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in Marokom je začel veljati leta 2000. Ta sporazum predstavlja splošni okvir za odnose med EU in Marokom na političnem, gospodarskem, socialnem, znanstvenem in kulturnem področju. Maroko je trenutno privilegiran partner Evropske unije in največji prejemnik sredstev Evropske unije iz njene sosedske politike. Evropska unija je najpomembnejši izvozni in turistični trg za Maroko ter njegova vodilna partnerica na področju javnih in zasebnih tujih naložb.
Ribiška industrija je že od nekdaj pomemben gospodarski steber Maroka, ki velja za največji ribiški trg v Afriki. Ribiški sektor zagotavlja okoli 3 % BDP ter po ocenah maroške vlade neposredno ali posredno zaposluje okrog 400 000 ljudi.
Evropska skupnost in Kraljevina Maroko sta 22. maja 2006[1] sklenili Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki je začel veljati 28. februarja 2007. Evropska komisija je na podlagi mandata, ki ji ga je podelil Svet, opravila pogajanja s Kraljevino Maroko o enoletnem podaljšanju protokola k sporazumu o partnerstvu po izteku prvotnega protokola. Protokol o podaljšanju predhodnega protokola za obdobje od 28. februarja 2011 do 27. februarja 2012 je bil parafiran 25. februarja 2011. To enoletno podaljšanje se sicer začasno uporablja, vendar Svet še vedno potrebuje odobritev Evropskega parlamenta, da lahko sprejme novi protokol. Stopnja letnega finančnega nadomestila EU v protokolu k sporazumu z Marokom je druga najvišja v vseh sporazumih o partnerstvu v ribiškem sektorju.
Vsebina protokola
Trajanje sporazuma |
4 leta, z možnostjo podaljšanja (28.2.2011–27.2.2015) |
|
Trajanje protokola |
4 leta (28.2.2007–27.2.2011) + 1 leto (28.2.2011–27.2.2012), potrebna je ratifikacija |
|
Parafiran |
29. julija 2005 in 25. februarja 2011 |
|
Narava sporazuma |
mešani sporazum |
|
Finančni prispevek |
36 100 000 EUR letno, od tega 13 500 000 EUR za podporo maroški sektorski ribiški politiki za spodbujanje trajnosti v njihovih vodah |
|
Pristojbina za lastnike ladij |
tun: 25 EUR na tono ulova mali priobalni ribolov na severu, pelagični: 67 EUR/BT/četrtletje mali priobalni ribolov na severu, s parangalom: 60 EUR/BT/četrtletje industrijski pelagični ribolov: 20 EUR na tono Pridneni ribolov: 53 EUR/BT/četrtletje mali priobalni ribolov na jugu: 60 EUR/BT/četrtletje |
|
Predplačila |
ribolov tuna: 5000 EUR letno |
|
Protokol določa ribolovne možnosti za plovila Evropske unije na podlagi razpoložljivega presežka ter finančni prispevek EU za pravice dostopa in sektorsko podporo. Protokol določa tudi splošni partnerski okvir med podpisnicama za razvoj trajnostne ribiške politike.
Skupni letni finančni prispevek, ki ga Maroko prejme od Evropske unije, je 36 100 000 EUR in temelji na:
a) največ 119 ribolovnih dovoljenjih za plovila EU za kategorije malega priobalnega ribolova, pridnenega ribolova in ribolova tuna ter največjo tonažo ulova 60 000 ton za kategorijo industrijskega pelagičnega ribolova, in
b) podpori za razvoj maroške sektorske ribiške politike v višini 13 500 000 EUR, podpora je v skladu s cilji nacionalne ribiške politike.
Protokol določa ribolovne možnosti za naslednjih šest kategorij ribolova:
mali priobalni pelagični ribolov na severu: 20 plovil s potegalko;
mali priobalni ribolov na severu: 30 plovil s pridnenimi parangali;
mali priobalni ribolov na jugu: 20 plovil;
pridneni ribolov: 22 plovil;
ribolov tuna: 27 plovil;
industrijski pelagični ribolov: 60 000 ton ulova.
Pripombe in ugotovitve poročevalca
Zunanje svetovalno podjetje je za Evropsko komisijo pripravilo naknadno ocenjevalno poročilo o prvih štirih letih sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju z Marokom. Poročilo poudarja nekaj zelo skrb zbujajočih dejstev o številnih vidikih predhodnega protokola, čigar podaljšanje je predmet tega priporočila.
Splošno povedano poročilo navaja, da so rezultati prvega štiriletnega obdobja novega sporazuma med EU in Marokom o partnerstvu v ribiškem sektorju prinesli precejšnje razočaranje. Obstajajo številne težave glede ekonomskih vidikov sporazuma. Ocenjevalno poročilo navaja, da sporazum ni izpolnil dveh pomembnih ciljev: stabilizacije trga EU in razvoja ribiškega sektorja. Kar zadeva zadovoljevanje celotnega letnega povpraševanja po ribiških in ribogojnih proizvodih na evropskem trgu, je prispevek sporazuma ocenjen kot „kvečjemu malenkosten“. V poročilu je tudi navedeno, da sporazum ni učinkovito prispeval k razvoju ribiškega sektorja v Maroku.
Zaradi majhne izkoriščenosti izpogajanih ribolovnih možnosti je razmerje med stroški in koristmi izjemno slabo. V oceni je zapisano, da so
stroški sporazuma izjemno visoki v primerjavi z ribolovnimi možnostmi, ki so bile dejansko izkoriščene. Ocenjeni promet evropske flote je 30,2 milijona EUR, kar znaša zgolj 0,83 EUR donosa za vsak evro, ki ga je vložila EU. Če uporabimo zgolj kazalnik dobička, ki so ga ustvarili evropski lastniki plovil, na katere se nanaša omenjeni sporazum (neposredna in posredna dodana vrednost za EU), se izkaže, da je razmerje med stroški in koristmi naložb EU še slabše: za vsak vloženi evro je bilo ustvarjene 0,65 evra dodane vrednosti. Ti podatki so precej pod ravnjo podobnih kazalnikov iz drugih sporazumov o partnerstvu v ribiškem sektorju.
Navedene številke jasno kažejo, da je s finančnega vidika sedanji sporazum neučinkovit. Ocenjevalno poročilo ugotavlja, da je z vidika ekonomske stroškovne učinkovitosti ta sporazum najmanj uspešen dvostranski sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju.
Poleg tega pa se glede sporazuma porajajo tudi okoljevarstvena vprašanja. Od enajstih pridnenih staležev, ki se lovijo v maroških vodah, je za pet ocenjeno, da se lovijo prekomerno (oslič, divji ribon, hobotnica, ligenj, rožnata kozica), štirje so popolnoma izčrpani (pagar, veleoki zobatec, okati ribon, prašičevka), medtem ko zaradi pomanjkanja podatkov dveh staležev ni bilo mogoče analizirati (senegalski oslič, ligenj). Zaradi skoraj popolne izčrpanosti teh staležev se postavlja vprašanje, ali se upošteva načelo, da ribiška plovila EU lovijo le presežne staleže. Ribolovne dejavnosti v obalnih vodah Maroka so tudi škodljive za okolje, predvsem zaradi razširjenega problema zavržkov, ulova morskih psov in verjetnega ulova morskih sesalcev s pelagičnimi vlečnimi mrežami.
Ta sporazum nima bistvenega vpliva na maroški ribiški sektor. V ocenjevalnem poročilu je to tudi jasno navedeno. Poleg tega sporočilo navaja, da sporazum niti tehnično niti finančno ne izpolnjuje posebnih potreb Maroka. Finančni prispevek EU nima večjega makroekonomskega učinka na maroški proračun.
Poleg omenjenih ekonomskih, ekoloških, okoljskih in drugih pomanjkljivosti protokola obstajajo tudi sporna pravna vprašanja v zvezi z Zahodno Saharo. Pri tem sporazumu se poraja vprašanje, ali sporazum neposredno koristi tamkajšnjemu prebivalstvu. To občutljivo vprašanje v ustrezni dokumentaciji o protokolu ni ustrezno pojasnjeno.
Po izkušnji poročevalca je bilo pri pripravi tega priporočil izjemno težko sodelovati z Evropsko komisijo. Uradno zaprosilo (saisine) Svetu in Parlamentu v zvezi s podaljšanjem protokola je Parlament prejel šele v začetku junija 2011, torej tri mesece po tem, ko je protokol začel veljati. Naknadno ocenjevalno poročilo je bilo sprva na voljo le v francoščini, angleški prevod pa je bil kljub številnim obljubam komisarke in njenega kabineta poročevalcu na voljo šele julija. Zdaj je protokol v veljavi že štiri mesece. Pomanjkljivo medinstitucionalno sodelovanje je oviralo delo poročevalca skozi celoten postopek priprave tega osnutka priporočila. Upati je, da gre le za anomalijo in ne za pokazatelj, kako namerava Komisija v prihodnje sodelovati s Parlamentom.
Zaradi podaljševanja celotnega procesa so se ribiči znašli v težkem položaju, saj je njihova prihodnost negotova. Vendar sta od objave tega priporočila na voljo vsaj dva meseca, preden bo možno končno glasovanje na plenarnem zasedanju. To daje ribiški industriji čas, da se lahko pripravi na morebitno odpoved protokola. Treba je tudi poudariti, da bo, če bo glasovanje na plenarnem zasedanju v decembru, do takrat poteklo skoraj 85 % časa trajanja protokola in bo levji delež ribolovnih možnosti že izkoriščen. Navedeni ekonomski, ekološki, okoljski in postopkovni pomisleki glede sporazuma so tako prepričljivi, da prevladujejo nad morebitnimi argumenti proti odobritvi podaljšanja protokola.
Na koncu je zelo pomembno poudariti, da čeprav ta sporazum očitno vsebuje nekaj velikih napak, to nikakor ne pomeni, da EU z Marokom v prihodnosti ne bi mogla skleniti vzajemno koristnega sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju. Sodelovanje z maroškimi oblastmi je bilo ves čas priprave tega priporočila zelo zadovoljivo. Za težave s sporazumom ni mogoče kriviti partnerske države, temveč sporazum sam. Če povzamemo, je glede na sedanjo obliko sporazuma težko priporočiti, naj Parlament odobri podaljšanje protokola, ki ima toliko očitnih pomanjkljivosti. Nobenega razloga ni, da bi Parlament odobril podaljšanje protokola k sporazumu, ki pomeni zapravljanje davkoplačevalskega denarja, je ekološko in okoljsko nevzdržen in nima večjega makroekonomskega učinka za EU ali Maroko. Poročevalec zato priporoča, naj Parlament ne odobri podaljšanja protokola.
Žal rezultat glasovanja v odboru PECH 22. novembra 2011 ne odraža mnenja poročevalca, pa tudi ne mnenj odbora za razvoj in za proračun. Poročevalec obžaluje, da odbor PECH tako Parlamentu priporoča, naj odobri podaljšanje Protokola k sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju z Marokom. Poročevalec bo izkoristil priložnost in svoje argumente zagovarjal med razpravo na plenarnem zasedanju.
- [1] Uredba Sveta št. 764/2006 z dne 22. maja 2006, UL L 141, 29.5.2006, str. 1.
MNENJE Odbora za razvoj (8.11.2011)
za Odbor za ribištvo
o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko, ki določa finančni prispevek in ribolovne možnosti, predvidene s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko o partnerstvu v ribiškem sektorju
(11226/2011 – C7‑0201/2011 – 2011/0139(NLE))
Pripravljavka mnenja: Isabella Lövin
PA_Leg_Consent
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Sedanji sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko je začel veljati februarja 2007. Protokol k temu sporazumu določa tehnične in finančne pogoje za ribolov plovil EU ter finančni prispevek. Prejšnji protokol je prenehal veljati 27. februarja 2011.
Komisija je nekaj dni pred iztekom veljavnosti protokola začela pogajanja za njegovo enoletno podaljšanje, da bi lahko plovila EU še naprej lovila v maroških vodah. Sedanji protokol je začel veljati 28. februarja 2011 za obdobje enega leta.
Finančni prispevek v višini 36.100.000 EUR omogoča največ 119 ribolovnih dovoljenj za plovila EU v kategorijah malega priobalnega ribolova, pridnenega ribolova in ribolova tuna ter največjo tonažo ulova 60.000 ton v kategoriji industrijskega pelagičnega ribolova. Od celotnega zneska se 13.500.000 EUR nameni podpori za sektorsko ribiško politiko v Maroku.
V skladu s členoma 43(2) in 218(6)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije mora Evropski parlament dati ali odreči soglasje k protokolu.
Naknadna ocena prejšnjega protokola, ki jo je decembra 2010 pripravilo zunanje svetovalno podjetje, je ena najbolj negativnih ocen katerega koli dvostranskega ribiškega sporazuma.
Uporabljenih je bilo le 15 % sredstev, ki so bila na voljo za sektorsko podporo. Zlasti je pomanjkljiv program za posodobitev maroške flote. Plovila EU so spoštovala določbo o obvezni zaposlitvi, vendar je to prispevalo le k 170 delovnim mestom za maroške državljane, kar predstavlja 0,04 % ribičev v državi. Hkrati plovila EU niso v celoti spoštovala določbe o obveznem iztovarjanju, tako da lokalna ribiška industrija ni mogla ustvariti dodane vrednosti.
Ribji staleži so v zaskrbljujočem stanju. V celoti ali prekomerno izkoriščani so vsi staleži razen staleža sardel pred Zahodno Saharo. Če se bo povečalo izkoriščanje sardel, se bo povečal tudi prilov iz prekomerno izkoriščanih staležev šura in skuše. Iz ocene je razvidno, da ni mogoče povečati ribolovnega napora na severu države in da ga je treba v nekaterih ribištvih zmanjšati, tako da bi vsako ribolovno dovoljenje floti EU neposredno konkuriralo lokalnim ribolovnim dejavnostim. Maroška nacionalna flota je že prevelika glede na potencialne ribolovne možnosti, če pa bi plovila EU nadaljevala ribolov, bi lokalni ribiči izgubili dohodek in zaposlitev.
Med vsemi sporazumi je ta sporazum najmanj stroškovno učinkovit. Evropska unija za vsak izplačan evro dobi povrnjenih 0,65 EUR (v primerjavi s povprečjem 1,4 EUR pri vseh sporazumih). Sem sodi tudi 780 delovnih mest EU, kar pomeni, da Unija vsako delovno mesto subvencionira s 45.000 EUR.
Končna ugotovitev ocenjevalnega poročila je, da sporazum z razvojnega vidika ni imel večjega pozitivnega vpliva na donosnost sektorja v Maroku.
Precej sporna je tudi vključitev ribolova v vodah pred Zahodno Saharo. Po mednarodnem pravu ima Zahodna Sahara trenutno status nesamoupravnega ozemlja v smislu 73. člena Listine Združenih narodov. Maroko je dejanski upravitelj, vendar ga Združeni narodi niso nikoli priznali kot uradno upravno oblast. Glede na mnenje pravnega svetovalca ZN Hansa Corella iz leta 2002 se lahko dejavnosti raziskovanja ali izkoriščanja nadaljujejo le, če so v korist prebivalstva Zahodne Sahare in v skladu z njihovimi željami.
Pravna služba Evropskega parlamenta je v svojem mnenju maja 2009 zapisala, da „je treba v skladu z mednarodnim pravom gospodarske dejavnosti, povezane z naravnimi viri nesamoupravnih ozemelj, izvajati v korist prebivalcev takega ozemlja ter v skladu z njihovimi željami.“ Izpolnjena morata biti oba pogoja, sicer mora Evropska unija „predvideti prekinitev sporazuma v skladu s členoma 15 in 19 protokola ali sporazum izvajati tako, da so plovila pod zastavo EU izvzeta od izkoriščanja voda Zahodne Sahare.“
Po številnih zahtevah Komisije o koristih za „lokalno prebivalstvo“ se je Maroko 13. decembra 2010 odzval z dokumentom v programu PowerPoint z rezultati nekaterih naložbenih programov, razdeljenih na štiri različne regije, pri čemer je „jug“ obsegal Zahodno Saharo ter drugo ozemlje. Iz dokumenta ni razvidno, ali imajo prebivalci Zahodne Sahare socialno-ekonomske koristi od sporazuma. Čeprav dokument trdi, da so bila delovna mesta ustvarjena na vseh območjih, sporazum zelo verjetno koristi predvsem maroškim naseljencem, preseljenim na okupirano ozemlje, kar pomeni kršitev 49. člena četrte ženevske konvencije iz leta 1949. Žal dokument ne podpira sklepov Evropske unije o koristih za lokalno prebivalstvo ali zahodnosaharsko ljudstvo.
Ravno tako ne obravnava drugega pogoja, ali je sporazum sklenjen v skladu z željami prebivalstva Zahodne Sahare.
******
Odbor za razvoj poziva Odbor za ribištvo kot pristojni odbor, naj predlaga, da Parlament odreče odobritev.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja |
7.11.2011 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
19 4 2 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Thijs Berman, Leonidas Donskis, Charles Goerens, András Gyürk, Eva Joly, Franziska Keller, Miguel Angel Martínez Martínez, Norbert Neuser, Birgit Schnieber-Jastram, Michèle Striffler, Alf Svensson, Patrice Tirolien, Ivo Vajgl, Anna Záborská |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Santiago Fisas Ayxela, Fiona Hall, Krzysztof Lisek, Isabella Lövin, Horst Schnellhardt, Giancarlo Scottà, Jan Zahradil |
||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Josefa Andrés Barea, Sophie Auconie, João Ferreira, Claudiu Ciprian Tănăsescu |
||||
MNENJE Odbora za proračun (9.11.2011)
za Odbor za ribištvo
o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko, ki določa finančni prispevek in ribolovne možnosti, predvidene s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko o partnerstvu v ribiškem sektorju
(11226/2011 – C7‑0201/2011 – 2011/0139(NLE))
Pripravljavec mnenja: François Alfonsi
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Predlagano podaljšanje protokola zajema obdobje enega leta, od 27. februarja 2011, datuma prenehanja veljavnosti protokola, dalje. Ta protokol se izvaja začasno, dokler ga ne odobri Evropski parlament. Podaljšani protokol začne veljati 28. februarja 2011 in velja 1 leto.
Evropski parlament ga lahko v skladu s členom 43(2) in členom 218(6)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije odobri ali ne.
Finančni vidik tega sporazuma je precejšen (36,1 milijona EUR) in ga ni mogoče primerjati z do sedaj odobrenimi sporazumi. Naš odbor je pristojne odbore Evropskega parlamenta (PECH, BUDG, DEVE) zaprosil za posvet, s katerim bi se ti sporazumi temeljito proučili, in sicer: kako izboljšati zaščitne ukrepe za ohranitev ribjih staležev in kako uspešneje vplivati na gospodarski in socialni razvoj v zadevnih državah. Če se sprejme poročilo v predloženi obliki, ki predstavlja 25 % zadevne proračunske vrstice, se s tem izniči velik del vsebine posveta.
******
SKLEP
Odbor za proračun poziva Odbor za ribištvo kot pristojni odbor, naj Parlamentu predlaga, naj odreče svojo odobritev.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja |
7.11.2011 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
25 8 0 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Marta Andreasen, Reimer Böge, Lajos Bokros, Isabelle Durant, James Elles, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Salvador Garriga Polledo, Carl Haglund, Lucas Hartong, Jutta Haug, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Jan Kozłowski, Alain Lamassoure, Vladimír Maňka, Barbara Matera, Nadežda Nejnski (Nadezhda Neynsky), Dominique Riquet, László Surján, Derek Vaughan |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
François Alfonsi, Franziska Katharina Brantner, Frédéric Daerden, Jürgen Klute, Georgios Stavrakakis |
||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Josefa Andrés Barea, María Irigoyen Pérez, Baroness Sarah Ludford, George Lyon, Marisa Matias, Marit Paulsen, Ivo Vajgl |
||||
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja |
22.11.2011 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
12 8 1 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Josefa Andrés Barea, Antonello Antinoro, Alain Cadec, Carmen Fraga Estévez, Pat the Cope Gallagher, Marek Józef Gróbarczyk, Carl Haglund, Ian Hudghton, Ilijana Malinova Jotova (Iliana Malinova Iotova), Isabella Lövin, Gabriel Mato Adrover, Crescenzio Rivellini, Ulrike Rodust, Struan Stevenson |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Luis Manuel Capoulas Santos, Chris Davies, Raül Romeva i Rueda, Antolín Sánchez Presedo |
||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
William (grof) Dartmouthski, Ilda Figueiredo, Małgorzata Handzlik |
||||