POROČILO o zahtevi za zaščito imunitete in privilegijev Viktorja Uspaskicha

25. 11. 2011 - (2011/2162(IMM))

Odbor za pravne zadeve
Poročevalec: Bernhard Rapkay

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o zahtevi za zaščito imunitete in privilegijev Viktorja Uspaskicha

(2011/2162(IMM))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju zahteve Viktorja Uspaskicha za zaščito njegove imunitete z dne 5. aprila 2011, razglašene na plenarnem zasedanju 9. maja 2011, in njegove zahteve z dne 11. aprila 2011, razglašene na plenarnem zasedanju 4. julija 2011, za ponovni pregled sklepa Parlamenta z dne 7. septembra 2010 o odvzemu njegove imunitete[1],

–   po zagovoru Viktorja Uspaskicha 10. oktobra 2011 v skladu s členom 7(3) poslovnika,

–   ob upoštevanju členov 7 in 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije z dne 8. aprila 1965 ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–   ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008 in 19. marca 2010[2],

–   ob upoštevanju določb člena 62 ustave Republike Litve,

–   ob upoštevanju sklepa Parlamenta z dne 7. septembra 2010 o odvzemu imunitete Viktorju Uspaskichu[3] ,

–   ob upoštevanju člena 6(3) in člena 7 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A7-0411/2011),

A. ker je primerno, da se zahtevi Viktorja Uspaskicha s 5. in 11. aprila 2011 obravnavata skupaj, saj se navezujeta na isti sodni postopek;

B.  ker je bil zoper Viktorja Uspaskicha, poslanca Evropskega parlamenta, začet kazenski postopek, in sicer je v postopku, ki poteka pred Okrožnim sodiščem v Vilni obtožen kaznivih dejanj po členu 24(4) v zvezi s členoma 222(1) in 220(1), po členu 24(4) v zvezi s členoma 220(1) in 205(1) in po členu 24(4) v zvezi s členom 205(1) kazenskega zakonika Litve;

C. ker po členu 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije poslanci med zasedanjem Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane poslancem parlamenta te države, in ker se na imuniteto ni mogoče sklicevati, kadar se poslanca zaloti pri storitvi kaznivega dejanja, in ker to Evropskemu parlamentu ne preprečuje uresničevanja pravice do odvzema imunitete svojemu članu,

D. ker po 62. členu ustave Republike Litve poslanec nacionalnega parlamenta (Seimasa) ni kazensko odgovoren, ne sme biti priprt in mu prostost ne sme biti omejena na drug način brez soglasja Seimasa;

E.  ker 62. člen nadalje določa, da člana Seimasa ni mogoče preganjati zaradi njegovega glasovanja ali govorov v Seimasu, čeprav lahko odgovarja v skladu s splošnim postopkom zaradi razžalitve ali obrekovanja;

F.  ker je Viktor Uspaskich obtožen kaznivih dejanj ponarejanja računovodskih izkazov v zvezi s financiranjem politične stranke v obdobju pred njegovo izvolitvijo v Evropski parlament;

G. ker je Parlament 7. septembra 2010 Viktorju Uspaskichu odvzel imuniteto, ker je menil, da niso bili predloženi trdni dokazi o obstoju fumus persecutionis in ker kazniva dejanja, katerih je obtožen Viktor Uspaskich, nimajo nobene zveze z njegovimi dejavnostmi poslanca Evropskega parlamenta;

H. ker je 28. oktobra 2010 Viktor Uspaskich na Splošno sodišče vložil ničnostno tožbo zoper sklep Evropskega parlamenta s 7. septembra 2010, ki jo je umaknil julija 2011;

I.   ker v pismu z dne 5. aprila 2011 z zahtevo po zaščiti svoje imunitete Viktor Uspaskich trdi, da zaradi kazenskega postopka, ki so ga zoper njega sprožili litovski organi, ne more opravljati oziroma težko opravlja svoje parlamentarne dolžnosti, saj je omejena njegova prostost gibanja, kar je v nasprotju s členom 7 Protokola o privilegijih in imunitetah;

J.   ker je naloga člena 7 Protokola varovati poslance pred omejitvami njihovega prostega gibanja, ki niso sodne, zaradi česar ne vsebuje imunitete, pač pa privilegij, in ne varuje pred sodnimi omejitvami prostega gibanja poslancev[4];

K. ker zaradi tega Parlament ne more privoliti v zahtevo Viktorja Uspaskicha z dne 5. aprila 2011 o zaščiti njegove imunitete na podlagi člena 7 Protokola;

L.  ker v pismu z dne 11. aprila 2011 Viktor Uspaskich poziva k ponovnemu pregledu sklepa Parlamenta z dne 7. septembra 2010 zaradi domnevno novih dejstev, ki jih je razkril WikiLeaks in za katere trdi, da dokazujejo, da je bil žrtev fumus persecutionis;

M. ker bi bilo treba to zahtevo zavrniti, saj nič ne navaja na obstoj zadostne povezave med domnevnimi novimi dejanji in sodnim postopkom zoper Viktorja Uspaskicha zaradi ponarejanja računovodskih izkazov;

N. ker poleg tega – kar velja tudi za trditev Viktorja Uspaskicha, češ da sta bili s sklepom s 7. septembra 2010 kršeni njegova temeljna pravica do zaščite in Evropska listina o temeljnih pravicah – zahteva po ponovnem pregledu sklepa Parlamenta s 7. septembra 2010 ne pomeni zahteve po zaščiti imunitete in privilegijev v smislu členov 6 in 7 poslovnika Parlamenta;

1.  se odloči ne zaščititi imunitete in privilegijev Viktorja Uspaskicha;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnemu organu Republike Litve.

• [1]  Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0296.
• [2]  Zadeva št. 101/63, Wagner proti Fohrmannu in Krierju, [1964] ZOdl. str. 195; Zadeva 149/85 Wybot proti Faureju in drugim [1986], ZOdl. str. 2391; Zadeva št. T345/05, Mote proti Parlamentu [2008], ZOdl. str. II-2849; Združeni zadevi št. C–200/07 in št. C–201/07, Marra proti De Gregoruo in Clementeju [2008], ZOdl. str. I-7929; Zadeva T-42/06 Gollnisch proti Parliamentu.
• [3]  Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0296.
• [4]  Zadeva št. T-345/05, Mote proti Parlamentu [2008], ZOdl. str. II-2849, odstavki 48-52.

OBRAZLOŽITEV

Dejstva

14. julija 2009 je glavni državni tožilec Republike Litve zahteval odvzem poslanske imunitete Viktorju Uspaskichu.

Na zasedanju 7. oktobra 2009 je predsednik v skladu s členom 6(2) poslovnika razglasil, da je prejel pismo litovskih pravosodnih oblasti z dne 14. julija 2009 z zahtevo za odvzem imunitete Viktorju Uspaskichu.

Predsednik je zahtevo v skladu s členom 6(2) poslovnika posredoval Odboru za pravne zadeve.

Glavnemu državnemu tožilcu republike Litve je bilo s sklepom Okrožnega sodišča v Vilni z dne 29. junija 2009 naloženo, da Evropski parlament zaprosi, naj odvzame imuniteto svojemu članu Viktorju Uspaskichu, zoper katerega se je začel kazenski postopek z opr. št. 1-38/2009, in sicer zato, da bi se lahko kazenski postopek, začet zoper njega, nadaljeval in da bi se lahko izvršil sklep o varščini, ki je bil kot previdnostni ukrep izdan zoper njega.

Viktor Uspaskich je v postopku, ki poteka pred Okrožnim sodiščem v Vilni, obtožen kaznivih dejanj po členu 24(4) v zvezi s členoma 222(1) in 220(1), po členu 24(4) v zvezi s členoma 220(1) in 205(1) in po členu 24(4) v zvezi s členom 205(1) kazenskega zakonika Litve.

Obtožba Viktorja Uspaskicha bremeni, da je med 13. julijem 2004 in 17. majem 2006 v Vilni kot predsednik delavske stranke skupaj z drugimi osebami za namene: a) nezakonitega financiranja politične stranke, in sicer delavske stranke, in b) izmikanja ustreznemu nadzoru financiranja stranke in njenih političnih kampanj vodil organizirano skupino, ki je bila vzpostavljena za storitev številnih kaznivih dejanj. S tem namenom je med letoma 2004 in 2006 v Vilni osebju naročil, naj vodi nezakonite lažne izkaze za delavsko stranko, rezultat tega pa je bil, da za leta 2004, 2005 in 2006 ni mogoče popolnoma ugotoviti obsega premoženja in obveznosti stranke ter njene strukture.

Viktor Uspaskich, ki je bil po 21. členu zakona o računovodstvu Republike Litve odgovoren za organizacijo računovodstva stranke in je deloval za račun in v interesu delavske stranke kot pravne osebe, je obtožen, da je spomladi leta 2004 neki osebi dal navodilo, naj za delavsko stranko vodi „dvojno“ računovodstvo. Ukazal naj bi tudi, da se podatki o transakcijah in poslovnih dejavnostih, ki jih je treba vnesti v izkaze, pa tudi neuradni prejemki in izdatki v denarju in premoženju v zvezi z dejavnostmi delavske stranke, vnesejo v neuradne poslovne knjige. Dal naj bi tudi natančna navodila o tem, da je treba nekatere gospodarske in finančne operacije opraviti mimo uradnih vnosov v računovodske izkaze stranke.

9. decembra 2008 se je litovski parlament (Seimas) strinjal, da se Viktorju Uspaskichu odvzame imuniteta v zvezi z istim postopkom. Poleg tega je treba poudariti, da Viktor Uspaskich v času, ko naj bi bila storjena očitana mu kazniva dejanja, ni bil poslanec Evropskega parlamenta.

Viktor Uspaskich je bil v skladu s členom 7 poslovnika Parlamenta zaslišan 27. januarja 2010.

Po tem zaslišanju je predsednik Odbora za pravne zadeve 2. februarja 2010 pisal predsedniku Parlamenta in ga prosil, naj od litovskih organov zaprosi za pojasnilo naslednjih vprašanj:

●         Odločitev Okrožnega sodišča v Vilni 29. junija 2009, po kateri je bilo glavnemu državnemu tožilcu Litve naloženo, da zaprosi za odvzem imunitete, naj bi sprejel en sam sodnik. Ali je to v skladu z litovskim zakonom?

●         29. aprila 2008 je Okrožno sodišče v Vilni Viktorju Uspaskichu kot previdnostni ukrep naložilo plačilo varščine v znesku 1.500.000 LTL (približno 436.000 evrov). Viktor Uspaskich je pred odborom JURI zatrdil, da bi mu bila v primeru, da sodbo izgubi, naložena kazen v višini samo 14.000 evrov. Po njegovem je višina varščine nesorazmerna in nezakonita po litovskem zakonu.

Litovske oblasti so podrobno odgovorile 27. aprila 2010.

2. septembra 2009 je Odbor za pravne zadeve poslanca Uspaskicha zaslišal drugič.

7. septembra 2010 se je Evropski parlament odločil odvzeti imuniteto Viktorju Uspaskichu (P7_TA (2010)0296) iz naslednjih razlogov:

„A.     ker je bil zoper Viktorja Uspaskicha, poslanca Evropskega parlamenta, začet kazenski postopek, in sicer je v postopku, ki poteka pred Okrožnim sodiščem v Vilni, obtožen kaznivih dejanj po členu 24(4) v zvezi s členoma 222(1) in 220(1), po členu 24(4) v zvezi s členoma 220(1) in 205(1) in po členu 24(4) v zvezi s členom 205(1) kazenskega zakonika Litve,

B.  ker po členu 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije člani med zasedanjem Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane poslancem parlamenta te države, in ker se na imuniteto ni mogoče sklicevati, kadar se člana zaloti pri storitvi kaznivega dejanja, in ker to Evropskemu parlamentu ne preprečuje uresničevanje pravice do odvzema imunitete svojemu članu,

C. ker se obtožnica zoper Viktorja Uspaskicha ne nanaša na mnenja, ki so bila izražena, ali glasove, ki so bili oddani pri opravljanju njegovih dolžnosti člana Evropskega parlamenta,

D. ker po 62. členu ustave Republike Litve poslanec nacionalnega parlamenta (Seimasa) ni kazensko odgovoren, ne sme biti priprt in mu prostost ne sme biti omejena na drug način brez soglasja Seimasa,

E.  ker 62. člen nadalje določa, da člana Seimasa ni mogoče preganjati zaradi njegovega glasovanja ali govorov v Seimasu, čeprav lahko odgovarja v skladu s splošnim postopkom zaradi razžalitve ali obrekovanja,

F.  ker je Viktor Uspaskich obtožen kaznivega dejanja ponarejanja računovodskih izkazov v zvezi s financiranjem politične stranke v obdobju pred njegovo izvolitvijo v Evropski parlament,

G. ker niso bili predloženi trdni dokazi o obstoju fumus persecutionis in ker kazniva dejanja, katerih je obtožen Viktor Uspaskich, nimajo nobene zveze z njegovimi dejavnostmi poslanca Evropskega parlamenta.“

Parlament je zatem, na plenarnem zasedanju 9. septembra 2010, razglasil, da je zahteva Viktorja Uspaskicha za zaščito njegove imunitete nična, ker se navezuje na isti kazenski postopek, zaradi katerega mu je bila imuniteta odvzeta. Viktor Uspaskich je bil o tem obveščen v pismu 20. septembra 2010.

28. oktobra 2010 je Viktor Uspaskich na Splošno sodišče vložil tožbo za razveljavitev sklepa Parlamenta s 7. septembra 2010 in za odškodnino v višini 10.000 evrov za nematerialno škodo, ki je bila v vpisnik vnesena kot Zadeva T-507/10[1]. Med postopkom se je 17. decembra 2010 predsednik Splošnega sodišča izrekel proti začasni odredbi (tj. odlogu izvršbe sklepa Parlamenta z dne 7. septembra 2010)[2]. Viktor Uspaskich se je zoper sklep predsednika pritožil (Zadeva C-66/11 P(R)).

Na zasedanju 9. maja 2011 je predsednik Parlamenta v skladu s členom 6(3) poslovnika razglasil, da je 5. aprila 2011 prejel zahtevo Viktorja Uspaskicha za zaščito imunitete in privilegijev v zvezi s členom 7 Protokola o privilegijih in imunitetah (v nadaljnjem besedilu „zahteva s 5. aprila 2011“).

Predsednik je zahtevo v skladu s členom 6(3) poslovnika posredoval Odboru za pravne zadeve v pismu z dne 27. maja 2011.

1. junija 2011 je predsednik Parlamenta Odboru za pravne zadeve posredoval drugo pismo Viktorja Uspaskicha z 11. aprila v zvezi z zahtevo za ponovni pregled sklepa Parlamenta s 7. septembra 2010 št. (P7_TA 2010/0296), s katerim mu je bila imuniteta odvzeta. Predsednik je odbor zaprosil, „naj točko obravnava, takoj ko bo to mogoče in ga obvesti o ugotovitvah razprave v Odboru za pravne zadeve“.

Na sestanku koordinatorjev 20. junija 2011 je poročevalec Bernhard Rapkay sporočil, da je prejel sporočilo Viktorja Uspaskicha, v katerem ga je ta obvestil, da se je odločil umakniti tožbo proti Evropskemu parlamentu pred Splošnim sodiščem, in sicer iz naslednjih razlogov:

„Evropski parlament, tj. koordinatorje odbora JURI, prosim, naj ponovno pretehtajo svojo odločitev o odvzemu imunitete v mojem primeru. 9. aprila 2011 je WikiLeaks razkril skrivno noto veleposlaništva ZDA v Vilni, ki navaja, da je generalni sekretar litovske vlade ameriške diplomate obvestil, da je litovska vlada „planirala“ moj izgon iz Litve na podlagi moje narodnostne pripadnosti (biti Rus po narodnosti pomeni biti ruski vohun).

Od danes pred Sodiščem ni več tožbe proti Parlamentu, Parlamentu pa nič ne preprečuje, da bi zadevo proučil še enkrat. V prilogi si lahko ogledate dva dokumenta: pismo, s katerim umikam zahtevo, naslovljeno na predsednika Splošnega sodišča EU, in potrdilo pošte o tem, da je bilo pismo dejansko poslano.“

Skladno s tem so se koordinatorji odbora odločili, da predsednika Parlamenta zaprosijo, naj zadevo razglasi v Parlamentu in jo posreduje odboru v skladu s členom 6(3) poslovnika. Predsednik Parlamenta jo je ustrezno razglasil 4. julija 2011 (v nadaljnjem besedilu „zahteva z 11. aprila 2011“).

Istega dne je pravna služba prejela obvestilo Sodišča o umiku tožbe Viktorja Uspaskicha (tokrat pravilno v litovščini (jeziku zadeve) in s strani njegovih odvetnikov). Zadeva je bila iz vpisnika izbrisana s sklepom Splošnega sodišča 3. avgusta 2011. Pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve Viktorja Uspaskicha za začasno odredbo je zaradi tega nična.

Viktor Uspaskich je bil v skladu s členom 7(3) poslovnika zaslišan 10. oktobra 2011.

Zahtevi za zaščito imunitete

a) Zahteva s 5. aprila 2011

V zahtevi s 5. aprila 2011 poziva Viktor Uspaskich k zaščiti svoje imunitete v skladu s členom 6(3) poslovnika Parlamenta.

Republiko Litvo obtoži koordiniranega napada nanj in na litovsko delavsko stranko. Trdi, da je ta napad privedel do „kršitve vidika moje imunitete kot poslanca Evropskega parlamenta: privilegij prostega gibanja, ki mi ga zagotavlja člen 7 Protokola o privilegijih in imunitetah“.

Natančneje trdi, da mu razpored zaslišanj, kakršnega je sprejelo Okrožno sodišče v Vilni, onemogoča udeleževanje na sestankih Evropskega parlamenta, na primer „v ponedeljek dopoldne“ (iz kasnejšega zagovora Viktorja Uspaskicha je razvidna navedba, da so zaslišanja napovedana vsak četrtek, zaradi česar izgubi sredo, četrtek in petek kot delovne dni v Evropskem parlamentu. Bolj bi mu ustrezalo, če bi bila zaslišanja vsak teden v ponedeljek dopoldne).

Viktor Uspaskich citira sklep predsednika Splošnega sodišča s 16. marca 2007 v zadevi T-345/05 R V proti Parlamentu[3] in navaja, da litovsko sodišče z razporedom napovedanih zaslišanj krši člen 7 Protokola.

Viktor Uspaskich še trdi, da mu ni bilo omogočeno, da bi svoje stališče predstavil učinkovito, še preden je Parlament sprejel sklep o odvzemu njegove imunitete. Po njegovem to predstavlja kršitev člena 41 Evropske listine o temeljnih pravicah[4] in kršitev njegove temeljne pravice do obrambe. Izrazi nezadovoljstvo, ker mu Odbor za pravne zadeve ni omogočil vpogleda ali komentiranja osnutka sklepa pred njegovim sprejetjem, pa tudi zato, ker so bila vprašanja litovskemu glavnemu državnemu tožilcu poslana brez njegove vednosti.

Če si pritožbo Viktorja Uspaskicha pogledamo podrobneje, ugotovimo, da se pritožuje, ker mu je Parlament imuniteto odvzel na podlagi zmotnega vtisa, da mu je bilo treba imuniteto odvzeti v skladu z litovskimi predpisi, ker so se domnevna kazniva dejanja zgodila pred njegovo izvolitvijo v Evropski parlament in niso vezana na njegovo delovanje kot evropskega poslanca. Nezadovoljstvo izrazi še, ker Parlament ni upošteval njegovih trditev o domnevnem političnem preganjanju in v njegovem primeru ni uporabilo načela fumus persecutionis.

b) Zahteva z 11. aprila 2011

V drugem pismu z 11. aprila 2011 Viktor Uspaskich navaja, da je 9. aprila WikiLeaks objavil diplomatsko noto veleposlaništva ZDA v Vilni iz oktobra 2006, naslovljeno na ameriško zunanje ministrstvo, ki omenja, da je državni sekretar litovskega ministrstva za zunanje zadeve potrdil, da je preganjanje litovske delavske stranke organizirala litovska vlada zaradi suma, da je bil Viktor Uspaskich v stikih z rusko zunanjo obveščevalno službo. Viktor Uspaskich trdi, da nota dokazuje, da je žrtev političnega preganjanja in da je Evropski parlament z odvzemom njegove imunitete ravnal napačno, ko ni uporabil načela fumus persecutionis.

Na tej osnovi Viktor Uspaskich zahteva ponovni pregled sklepa Parlamenta s 7. septembra 2010 na podlagi člena 6(2)[5] oziroma na podlagi člena 6(3)[6] poslovnika.

Pravna analiza

a) Zahteva s 5. aprila 2011

V zvezi s pismom s 5. aprila 2011 z zahtevo po zaščiti njegove imunitete na podlagi trditve, da zaradi kazenskega postopka, ki so ga zoper njega sprožili litovski organi, ne more opravljati oziroma težko opravlja svoje parlamentarne dolžnosti, in je omejeno njegovo prosto gibanje, ki ga zagotavlja člen 7 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije[7], bi bilo ustrezno sklicevanje na sodbo z dne 15. oktobra 2008 v zadevi T-345/05 Mote proti Parlamentu[8].

Naj v celoti navedemo točko 48 in nasl. iz te sodbe:

„učinek člena 8 [zdaj člena 7], prvi odstavek, protokola [je] prepovedati državam članicam, da naložijo, med drugim z njihovimi praksami na področju obdavčevanja, upravne omejitve pri prostem gibanju poslancev Parlamenta (sodba Sodišča z dne 15. septembra 1981 v zadevi Bruce of Donington, 208/80, Recueil, str. 2205, točka 14). Namen privilegija je, kot je pojasnjeno s to določbo, poslancem Parlamenta zagotoviti izvrševanje njihovega prostega gibanja do kraja zasedanja Parlamenta in nazaj.

49       Vendar je treba poudariti, da te omejitve – čeprav niso izčrpno naštete v členu 8, prvi odstavek, protokola, ki se nanaša na to, da se ne sme upravno „ali kako drugače“ omejevati – ne vključujejo tistih, ki izhajajo iz sodnih postopkov, ker te spadajo na področje uporabe člena 10 [zdaj člen 9], v katerem je opredeljena pravna ureditev imunitet, ki pa ne zadeva posebne ureditve za glasove in mnenja, ki jih izrečejo poslanci pri opravljanju svojih dolžnosti iz člena 9 [zdaj člen 8]. Sodni postopki so namreč izrecno omenjeni v členu 10, prvi odstavek, točka b, protokola in so med tistimi, iz katerih je poslanec med zasedanjem Parlamenta na ozemlju vseh drugih držav in svoje izvzet. Na enak način poslanec Parlamenta skladno s členom 10, prvi odstavek, točka a, protokola v istem obdobju na ozemlju svoje države uživa imunitete, priznane poslancem parlamenta te države, med katerimi so določene, ki nacionalne poslance varujejo pred sodnimi postopki, ki bi bili lahko sproženi zoper njih. Nazadnje, člen 10, drugi odstavek, določa, da imajo poslanci imuniteto tudi, ko potujejo do kraja zasedanja Parlamenta in nazaj. Z obstojem tega člena, ki kot člen 8, prvi odstavek, protokola varuje poslance Parlamenta pred poseganjem v njihovo prosto gibanje, se potrjuje, da omejitve, omenjene v slednjem členu, ne vključujejo vseh možnih posegov v prosto gibanje poslancev Parlamenta in da je treba sodne postopke, kot je bilo to prikazano s predhodno preučitvijo člena 10, obravnavati, kot da spadajo v pravno ureditev, vzpostavljeno s slednjim členom.

50       Tako je namen člena 10 protokola zagotoviti neodvisnost poslancev Parlamenta, s tem da med zasedanji Parlamenta prepreči izvrševanje pritiskov, ki zajemajo grožnje glede odvzema prostosti ali sodnih postopkov, nanje,(sklep v zadevi T‑17/00 R Rothley in drugi proti Parlamentu, [2000] Recueil, str. II-2085, točka 90).

51       Naloga člena 8 protokola je varovati poslance Parlamenta pred omejitvami njihovega prostega gibanja, ki niso sodne.

52       Ker ni bilo navajano, da so z omejitvami – ki so drugačne od tistih, ki izhajajo iz postopkov, ki so jih uvedla sodišča njegove države izvora – nastopila tveganja, ki ogrožajo opravljanje poslanskih nalog A. N. Mota, je treba ugotoviti, da Parlament, s tem da je odvzel imuniteto A. N. Motu, ne da bi se izrekel o privilegiju, ki ga ima kot poslanec Parlamenta, in ne da bi ugotovil, da je bil v tem primeru kršen člen 8, ni napačno uporabil prava.“ [9]

Opozoriti velja, da je sklep predsednika Splošnega sodišča s 16. marca 2007 v zadevi T-345/05 R V. proti Parlamentu[10], ki ga je navedel Viktor Uspaskich, iz prav tega postopka. V navedenih odstavkih je Splošno sodišče zgolj kot dejstvo navedlo, da bi načrtovano sojenje A. N. Motu ne sovpadalo z zasedanjem Parlamenta.

V zadevi Mote proti Parlamentu je Splošno sodišče jasno navedlo, da člen 7 protokola ne vsebuje imunitete, pač pa privilegij, in ne ščiti pred sodnimi omejitvami pri prostem gibanju poslancev.

Zaradi tega Parlament ne more privoliti v zahtevo Viktorja Uspaskicha s 5. aprila 2011 o zaščiti njegove imunitete na podlagi člena 7 protokola.

Ne glede na vse navedeno pa neposredni vzrok domnevne nezmožnosti Viktorja Uspaskicha, da bi se udeleževal sestankov Parlamenta ob sredah, četrtkih in petkih, ni dejstvo, da mu je Parlament odvzel imuniteto, ampak sklep litovskega sodišča. Pravi kraj za izpodbijanje tega sklepa je sodišče v Litvi ali Luksemburgu. Kljub temu pa poročevalec predlaga, naj se predsednika Parlamenta zaprosi, da bi litovskim organom naslovil prošnjo o tem, da bi bilo sojenje Viktorju Uspaskichu organizirano v največji možni meri tako, da ne bi vplivalo na njegovo delo poslanca Evropskega parlamenta.

Viktor Uspaskich tudi trdi, da je Odbor za pravne zadeve s sprejetjem sklepa št. P7_TA(2010)0296 prekršil njegovo „pravico do obrambe – pravico, da predstavi svoje stališče, preden je sprejeta odločitev v zvezi z njim in ki mu lahko škoduje“. Nadalje izrazi nezadovoljstvo nad tem, da mu ni bila dana priložnost, da si ogleda ali komentira osnutek sklepa odbora in da so bila vprašanja litovskemu glavnemu državnemu tožilcu poslana brez njegove vednosti. Zaradi tega jih ni mogel komentirati. Uspaskich trdi, da dejstvo, da mu ni bilo omogočeno pogledati osnutka sklepa, predstavlja ne le kršitev njegove temeljne pravice do obrambe in člena 41(1) in (2)(a) in (b)[11] Evropske listine o temeljnih pravicah, pač pa zaradi tega Parlament tudi krši bistvo litovske ustave.

Vsi ti argumenti se vežejo na zakonitost sklepa Parlamenta o odvzemu Uspaskicheve imunitete in konec koncev na zakonitost poslovnika Parlamenta, zaradi njih pa Uspaskich ni mogel pregledati in komentirati osnutka poročila pristojnega odbora. Pravi kraj za ta vprašanja je Sodišče in ne Odbor za pravne zadeve, ki po poslovniku ni pristojen za ponovni pregled svojih sklepov.

Poročevalec ugotavlja, da zaslišanje Viktorja Uspaskicha 10. oktobra 2011 ni prineslo novih dejstev s tem v zvezi.

b) Zahteva z 11. aprila 2011

S to zahtevo si Viktor Uspaskich prizadeva za ponovni pregled sklepa Parlamenta s 7. septembra 2010 na podlagi člena 6(2)[12] oziroma na podlagi člena 6(3)[13] poslovnika zaradi domnevnih novih dejstev, na katere je opozoril WikiLeaks in za katere Uspaskich trdi, da kažejo na to, da je bil žrtev fumus persecutionis.

Dejansko k ponovnemu pregledu poziva, ker je 9. aprila 2011 WikiLeaks objavil diplomatsko noto veleposlaništva ZDA v Vilni iz oktobra 2006, naslovljeno na ameriško zunanje ministrstvo, ki navaja, da je podsekretar litovskega ministrstva za zunanje zadeve Albinas Januska „zatrdil, da je [litovska vlada] (in s tem on sam) planirala odhod glavnega moža delavske stranke Viktorja Uspaskicha iz Litve, ker vzdržuje stike z rusko SVR [zunanjo obveščevalno službo]“.

Prvič, med domnevno izjavo, ki naj bi jo nekdanji uradni uslužbenec litovskega zunanjega ministrstva dal po svojem odstopu leta 2006, in sodnim postopkom, začetim leta 2009, ni takšne povezave, da bi lahko upravičevali obstoj fumus persecutionis. Tudi če bi obstajal dokaz o tem, da sta litovska vlada in Albinas Januska načrtovala odhod Viktorja Uspaskicha iz Litve zaradi njegove povezanosti z rusko SVR – a tega dokaza ni – pa to dejstvo in sodni postopek proti Uspaskichu zaradi ponarejanja računovodskih izkazov nista z ničemer povezana.

Drugič, poleg dejstva, da poslovnik ne predvideva, da bi pristojni odbor lahko ponovno pregledal sklepe, ki jih sprejme Parlament, – kar je konec koncev naloga Sodišča – ko Parlament odvzame poslančevo imuniteto v neki zadevi, poslanec v tej zadevi nima več imunitete in mu je torej ni možno ponovno odvzeti. S stališča pravne varnosti to pomeni, da naj bi – razen v absolutno izjemnih okoliščinah – sklep, ko je enkrat sprejet na plenarnem zasedanju, obveljal. Kljub temu je v tem primeru Odbor za pravne zadeve, potem ko je bil obveščen o odločitvi Viktorja Uspaskicha, da tožbo pred Sodiščem umakne, vseeno opravil temeljito oceno pravnih vidikov in dejstev v zvezi s poslančevimi navedbami in ga zaslišal, da bi videl, ali upravičujejo zaščito njegove imunitete.

Dalje ugotavljamo, da so litovski organi odvzem Uspaskicheve imunitete zahtevali julija 2009 in da sta od tedaj pretekli več kot dve leti. Viktor Uspaskich je imel možnost, da sklep Parlamenta izpodbija pred Sodiščem. vendar je pritožbo umaknil. Zdaj ima priložnost, da se zagovarja v temeljnem postopku pred litovskimi sodišči, z vsemi možnostmi, ki se mu s tem odpirajo, vključno s sklicevanjem na predhodno odločanje v Luksemburgu in pritožbo v Strasbourgu.

Poročevalec ugotavlja, da zaslišanje Viktorja Uspaskicha 10. oktobra 2011 ni prineslo novih dejstev s tem v zvezi.

Sklepna ugotovitev

Na osnovi zgornjih preudarkov, v skladu s členom 6(2) poslovnika in glede na dejstvo, da zaslišanje poslanca 10. oktobra 2011 ni prineslo novih dejstev, Odbor za pravne zadeve po preučitvi razlogov za in proti zaščiti poslančeve imunitete priporoča, da Evropski parlament Viktorju Uspaskichu odvzame imuniteto.

• [1]  UL C 13, 15. 1.2011, str. 28, popravek v UL C 72, 5.3.2011, str. 38.
• [2]  UL C 55, 19.2. 2011, str. 24.
• [3]  [2007], ZOdl. str. II-25, odstavka 87 in 88.
• [4]  1. Vsakdo ima pravico, da institucije, organi, uradi in agencije Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku.
  2. Ta pravica vključuje predvsem:
  a) pravico vsake osebe, da se izjasni pred sprejetjem kakršnega koli posamičnega ukrepa, ki jo prizadene;
  b) pravico vsake osebe do vpogleda v svoj spis ob spoštovanju legitimnih interesov zaupnosti ter poklicne in poslovne tajnosti;
  c) obveznost uprave, da svoje odločitve obrazloži.
• [5]  2. Vsaka zahteva za odvzem imunitete poslancu, ki jo na predsednika naslovi pristojni organ države članice, se razglasi v Parlamentu in posreduje pristojnemu odboru.
• [6]  3. Vsaka zahteva za zaščito privilegijev in imunitet, ki jo na predsednika naslovi poslanec ali nekdanji poslanec, se razglasi v Parlamentu in posreduje pristojnemu odboru.
• [7]  Člen 7 določa naslednje: „Prostega gibanja članov Evropskega parlamenta do kraja zasedanja Evropskega parlamenta ali nazaj se ne sme upravno ali kako drugače omejevati.
  Člani Evropskega parlamenta uživajo pri carinskem in deviznem nadzoru:
  a) enake olajšave, kot jih njihove vlade podeljujejo visokim uradnikom, ko potujejo v tujino zaradi začasne uradne naloge; b) enake olajšave, kot jih vlade drugih držav članic podeljujejo predstavnikom tujih vlad na začasni uradni nalogi.
• [8]  [2008] ZOdl. str. II-2849.
• [9]  Poudarki so dodani.
• [10]  [2007], ZOdl. str. II-25, točki 87 in 88.
• [11]  1. Vsakdo ima pravico, da institucije in organi Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku.
  2. Ta pravica vključuje predvsem:
  a) pravico vsake osebe, da se izjasni pred sprejetjem kakršnega koli posamičnega ukrepa, ki jo prizadene;
  b) pravico vsake osebe do vpogleda v svoj spis ob spoštovanju legitimnih interesov zaupnosti ter poklicne in poslovne tajnosti;
  obveznost uprave, da svoje odločitve obrazloži. ...
• [12]  2. Vsaka zahteva za odvzem imunitete poslancu, ki jo na predsednika naslovi pristojni organ države članice, se razglasi v Parlamentu in posreduje pristojnemu odboru.
• [13]  3. Vsaka zahteva za zaščito privilegijev in imunitet, ki jo na predsednika naslovi poslanec ali nekdanji poslanec, se razglasi v Parlamentu in posreduje pristojnemu odboru.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	21.11.2011
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	9 5 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Raffaele Baldassarre, Luigi Berlinguer, Françoise Castex, Klaus-Heiner Lehne, Alajos Mészáros, Bernhard Rapkay, Alexandra Thein, Diana Wallis, Cecilia Wikström, Zbigniew Ziobro
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Kurt Lechner, Eva Lichtenberger, Dagmar Roth-Behrendt
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Jaroslav Paška